IZDAIA UPRAVA IMA' RODNEBA EIEDAIIUA VIJUBUANI UREIA MllAN PUGEll' CENA 2 D. Spored za 19. teden. Drama Sreda, 8. februarja — Vražja ženska. D Četrtek, 9. februarja — Hamlet. Izven. Petek, 10. februarja — Vražja ženska. B Sobota, 11. februarja — Prekrasne Sabinke. A Nedelja, 12. februarja, ob treh popoldne. — Revizor. Izven. Nedelja, 12. januarja, ob osmih zv. — Hamlet. Izven. Poned., 13. februarja — Prekrasne Sabinke. C Torek, 14. februarja — Zaprto. Opera Sreda, 8. februarja — Evangeljnik. E Četrtek, 9. februarja — Trubadur. B Petek, 10. februarja — Zaprto. Sobota, 11. februarja — Cavalleria rusticana. — Plesna legendica E Nedelja, 12. februarja — ob treh popoldne. Labodje jezero. Izven, oned., 13. februarja *— Zaprto. °t» ’ februarja — Cavalleria rusticana. — Plesna legendica. D - 1 — Začetek ob 8. Konec po 10. VRAŽJA ŽENSKA Drama v petih dejanjih. Spisal Karl Schonherr. Poslovenil Alojz Benkovič. Režiser: EMIL KRALJ. Mož....................................g. Kralj. Zena...................................ga Juvanova. Mlad obmejni orožnik...................g. Gregorin. Prizorišče: soba. /y - 2 - Začetek ob 8. Konec po 11. HAMLET, kraljevič danski. Zaloigra v petih dejanjih. Spisal William Shakespeare. Poslovenil Ivan Cankar. Režiser: O. ŠEST. dvorniki Klavdij, kralj danski.............................. Hamlet, sin prejšnjega in nečak sedanjega kralja jolonij, prvi komornik ‘-■aertes, njegov sin . . Horacij, Hamletov prijatelj Voltimand, Kornelij, Rozenkranc, ^'Idenstern, Osrik, ) Plemič................... Marcel, J , , < Bernardo, \ castnlka } Dr;>ncisko, vojak . . . pajnold, sluga Polonijev ortinbras, kraljevič norveški . . Hamletovega očeta, prejšnjega Javornik P] rvi igralec “rugi igralec 1 ret ji igralec Jplka . . £luga . . JJuhovnik . X"‘ruda, kral ‘elija, Poloni rvi grobar rugi grobar ica danska eva hči in Hamletova mati kralj £ro>°g..................... £rai....................... p-raljica.................. llcijan, kraljev nečak Osebe v igr Hamleta g. Gaberščik. g. Rogoz, g. Ločnik. g. Kralj, g. Peček, g. Markič, g. Bitenc, g. Drenovec, g. Železnik, g. Strniša, g. Murgelj, g. Medven. g. Subelj. g. Smerkol. g. Cesar, g. Gregorin, g. Terčič. g. Medven. g. Lipah, g. Subelj. g. Bitenc, gna Gorjupova. g. Murgelj, g. Markič, ga Borštnikova, ga Saričeva. g. Daneš. g. Plut. g. Bitenc, g. Lipah, gna Gorjupova. g. Šubelj. Gospodje in gospe z dvora, častniki, vojaki, sluge. Vrši se v Helsingorju na Danskem. Glasbo zložil A. Balatka. — Po tretjem dejanju daljša pavza. 3 - Začetek ob 8. Konec krog- 10. Prekrasne Sabinke Zgodovinski dogodek v treh delih. Spisal Leonid Andrejev. Preložil O. Š. Režiser: O. ŠEST. Scipion , .... g-. Rogoz. Debeli Rimljan . . . g. Gaberščik. Pavel Emilij .... g. Šest. Agripina g. Cesar. Prvi Rimljan i. . . . g. Markič. Drugi Rimljan . . . g. Smerkol. Ank Marcij g. Peček. Prvi Sabinec .... g. Ločnik. Kleopatra . ga Wintrova. Prozerpina . gna V. Danilova. Junonica gna Rovanova. Veronika gna Rakarjeva. Prva Sabinka .... gna Sturmova. Druga Sabinka . . . * * * Rimljani, Sabinci, Sabinke, profesorji, trobentači. Dejanje se vrši za časa ustanovitve Rima. I. in III. dejanje v naselbini Rimljanov, II. v naselbini Sabincev. Začetek ob 3. Konec ob 6. REVIZOR Komedija v petih dejanjih. Spisal Nikolaj Vasiljevič Gogolj, preložil Ivan Prijatelj. Režiser: BORIS PUTJATA. Anton Antonovič Skvoznik - Dmuha- novskij, mestni poglavar.........g.^Putjata. Ana Andrejevna, njegova žena ... ga Skerlj-Medvedova. Marja Antonovna, njegova hči Luka Lukič Hlopov, šolski nadzornik Njegova žena . .................... Amos Fjodorovič Ljapkin-Tjapkin, sodnik................................ Artemij Filipovič Zemljanika, oskrbnik dobrodelnih, zavodov ................. *yan Kuzmič Spekin, poštar . . . . a._______________ ‘'eter Ivanovič Dobčinskij, ) mestna ( g. Lipah. ^eter Ivanovič Bobčinskij, J graščaka ( g. Železnik *van Aleksandrovič Hlestakov, uradnik iz Peterburga . . ^sip, njegov sluga ................... ■^tjepan Ivanovič Korobkin, ugleden mož mesta........................ ^jegova žena........................ ^jepan Iljič Uhovjčrtov, policijski nadzornik ............. ^vistunov, \ . v m ( Deržfmorda, J stražnika \ ^bdulin, trgovec . . . D rvi trgovec prugi trgovec..................... eyronija Petrovna Pošljopkina, čavničarka..................... podčastnica....................... . llska, poglavarjev sluga . . . Natakar........................... ga Juvanova, gna Rakarjeva. g. Plut. gna Gorjupova. Gosti moškega in ženskega spola, trgovci, meščani, prosivci. kiju gna Vera Danilova, g. Ločnik. gna Bolotova. g. Gaberščik. g. Danilo, g. Peček. g. Daneš. g. Kralj. g. Subelj. gna Mira Danilova. g. Strniša, g. Bitenc, g. Subelj. g. Med ven. g. Smerkolj, g. Kudrič. C*eki . racije je po načrtih ‘zdelala po načrtih g. ?. Haritonova izvršil g. Skružny. Kostume sta sadikova ga Waldsteinova in g. Raztresen. Začetek ob 8. Konec ob 10. EVANGELJNIK Opera v 3 dejanjih. Pesnitev in glasbo zložil Viljem Kienzl. Za slovenski oder priredil Friderik Juvančič. Dirigent: A. BALATKA. Režiser: G. TRBUHOVIČ. Friderik Engel, justicijar v samostanu sv. Otmara (bas) . ...................g. Zupan. Marta, njegova nečakinja (sopran) . . ga Levandovska. Magdalena, njena prijateljica (alt) . . . gna Sterkova. Janez Freudhofer, učitelj (bariton) ... g. Romanovvski. Matija Freudhofer, aktuar v samostanu, njegov mlajši brat (tenor).............g. Sowilski. Kozobrad, krojač (tenor-buffo) .... g. Trbuhovic. Basar, puškar (bas-buffo).................g. Zorman. Aibler, star meščan (bas).................g. Perko. Njegova žena (mezzosopran)................ga Smolenskaja. Hubrovka (sopran).........................ga Trbuhoviceva. Janko, mladenič (tenor)...................g. Mohorič. Deček (sopran)............................gna Koreninova. Nočni čuvaj (bas).........................g. Ižanc. Cunjarica (mezzosopran)...................ga Lumbarjeva. Lajnar, otroci, meščanje, kmetje, hlapec. 1. dejanje se godi v samostanu sv. Otmara na Spodnjem Avstrijskem leta 1820; 2. in 3. dejanje se vršita 30 let pozneje na Dunaju. — Prva vprizoritev 1. 1895 v Berlinu. 1. dejanje. V opatiji pri sv. Otmarju živita brata Matija in Janez, prvi aktuar, drugi učitelj. Oba ljubita Marto, hčer samostanskega oskrbnika, ki je pa vdana le Matiji. Janez zatoži brata pri oskrbniku, ki v svoji jezi odpusti Matijo iz službe. Marta in Matija jemljeta slovo in si prisegata večno zvestobo. Janez prisluškuje in sklene iz zavisti pogubiti lastnega brata. V ta namen zaneti ogenj v samostanu, in ko hiti Matija na pomoč, so ljudje mnenja, da je on požigalec, češ, da se je hotel maščevati radi odpusta iz službe. — 6 — 2. dejanje. Trideset let pozneje najdemo Matijo na dvorišču dunajske hiše, kjer oznanja evangelij in pobira mile darove. Magdalena, Prijateljica Martina izza mladih dni, ga spozna. Matija ji pove, da je pretrpel po nedolžnem dvajset let v ječi. Prišedši iz nje je zvedel, da si je bila Marta v obupu vzela življenje. Odslej potuje kot evangeljnik in živi od miloščine. 3. dejanje. Magdalena je strežnica pri Janezu, ki leži na smrt bolan v mali izbi. Bolezen ga muči in peče ga vest. Tu začuje glas evangeljnikov. Magdalena ga mora poklicati k bolniku, ki svojega brata ne spozna. Janez mu razodene svoj zločin in prizna, da je uničil živ- ljenje rodnemu bratu. Matija po hudem notranjem boju pove Janezu, kdo da je, in umirajočega brata njegovega greha odveže. IV — 7 — Začetek ob 8. Konec ob 11. TRUBADUR (IL TROVATORE) Opera v 4. dejanjih. Besedilo spisal S. Cammerano, prevel A. Štritof. Vglasbil G. Verdi. Dirigent: A. NEFFAT. Režiser: F. BUČAR. Grof Luna (bariton)....................g. Romanowski. Leonora (sopran).......................ga Lovšetova. Ineza, njena družica (mezzo-sopran) ... ga Smolenskaja. Azucena, ciganka (mezzo-sopran) .... gna Sterkova. Manrico, njen rejenec, trubadur (tenor) . g. Drvota. Ruiz, njegov prijatelj (tenor).........g. Mohorič. Ferrando, načelnik grajske straže (bas) . . g. Zupan. Ciganski poglavar (bariton)............g. Perko. Sel (tenor)............................g. Simončič. Služinčad, spremstvo, vojaki, cigani. Godi se deloma v Biskaji, deloma v Aragoniji v 15. stoletju. Prva vprizoritev leta 1853 v Rimu. I. Ferrando pripoveduje straži, da je imel stari grof Luna dva sina. Mlajšega je bila neka ciganka začarala. Ker so jo zato sežgali, je ugrabila njena hči Azucena grofovo dete in ga baje iz maščevanja vrgla v ogenj. Po nalogu rajnega grofa, ki tega nikdar ni mogel verjeti, išče Ferrando zločinsko ciganko. — Premena. Leonora razodene Inezi, da ljubi trubadurja. Grof Luna hoče zapeti Leonori podoknico. Sreča se s svojim tekmecem Manricom ter ga pozove na dvoboj. II. Azucena pripoveduje Manricu grozne doživljaje iz svoje preteklosti in mu odkrije svoje sovraštvo proti Lunovim. Manrico sklene maščevati se nad protivnikom. V tem pride sel s poročilom, da namerava Leonora iti v samostan, ker misli, da je Manrico mrtev. — Premena. Luna hoče preprečiti Leonorin vstop v samostan. Manrico prihiti in odvede Leonoro. III. V taborišče grofa Lune privedo Azuceno. v kateri spozna Ferrando zločinsko ciganko. — Premena. Manricu in Leonori naznani Ruiz, da vedejo Lunovi vojaki Azuceno na grmado. Man« rico odide, da bi jo rešil. IV. Manrico je z Azuceno vred pal v roke Luni. ,Oba sta ob« sojena na smrt. Pred ječo toži Leonora. Z dvora se čuje mrtvaški zbor, iz ječe Manricova pesem. — Premena. Leonora, ki je bila vzela strup, pride v ječo po Manrica; on pa jo pahne od sebe, misleč, da mu je postala nezvesta. Ko Leonora umre, da Luna Man* rica sežgati. Azucena mu razodene grozno skrivnost: Bil je tvoj brat. — 8 - Začetek ob 8. Konec ob 10. Cavalleria rusticana Opera v 1 dejanju. Besedilo napisala po G. Vergi G. Tar-gioni-Tozzetti in G. Menasci. — Vglasbil Pietro Mascagni. Dirigent: A. NEFFAT. Režiser: G. TRBUHOVIČ. Santuzza (sopran)................. ga Lewandowska. Lola (mezzo-sopran)....................gna Thalerjeva. Turiddu (tenor)........................g. Drvota. Alfio (bariton)..................... g. Romanowski. Lucia (alt)............................gna Kalouskova. Vaščani in vašc&pke. Godi se današnje dni na kmetih v Siciliji. Prva vprizoritev v Rimu 1. 1890. Turiddu jc bil, preden jc šel k vojakom, zaročen z Loto, sedaj ženo Alfija. Po končani vojaški službi se je Turiddu vrnil domov, >n ker je našel Lolo poročeno, si je poiskal drugo dekle, Santuzzo. Kmalu pa se mu jc srce zanjo ohladilo in vzplamtelo spet za Lolo. — Predigro prekine podoknica — siciliana, ki jo poje Turiddu svoji Loli. Velika noč je, ljudstvo sc zbira pred cerkvijo, poje, vtSseleč sc lepega spomladanskega jutra, in odide. Santuzza hoče govoriti s Turiddom, vpraša njegovo mater Lucijo, kje da bi ga našla, mati pravi, da jc odšel v Francofontc, Santuzza pa ji odgo* vori, da so ga videli ponoči na vesi. Voznik Alfijo prihaja po daljši odsotnosti spet domov, sova* sčani ga veselo pozdravijo, in ko se v cerkvi začne služba božja, odidejo v cerkev, Alfijo pa gre domov. Santuzza jc pričakala Turidda, prosi ga naj sc ji ne izneveri, očita mu ljubezen do Lele. Turiddu pa je ne posluša. Na poti v cerkev pride mimo Lola, Turiddu hoče ž njo, ali Santuzza mu to zabrani. Ves razjarjen jo nato Turiddu šiloma pahne s poti in odide v cerkev. Santuzza misli na osveto, zato ji je Alfijo baš dobrodošel. Pove mu, da jo jc oskrunil Turiddu, ki zapeljuje zdaj Lolo. Alfijo - 9 priseže, šc danes maščevati sc in odide. Ljudstvo zapušča eerkev, ž njimi Turiddu in Lola. Pred gostilno veselo pojo in pijo. Vsi pozdravijo prihajajočega Alfi ja, Turiddu mu ponudi polno čašo. ki jo pa Alfijo odkloni, rekoč, da je zanj to vino strup. Turiddu izlije vino Alfiju pod noge, potem ugrizne Alfija v uho v znamenje dvoboja na nože. Turiddu pokliče svojo mater, se silno vznemirjen od nje poslovi in hiti na dvoboj. Kmalu se začuje hrup in kri« Čanje, vaščanjc prihite in povedo, da je bil ravnokar Turiddu usmrčen. — 10 Začetek ob 8. Konec po 10. PLESNA LEGENDICA Mimična igra v enem dejanju. Po G. Kellerju priredil in vglasbil Risto Savin. Dirigent: A. BALATKA. Režiser: H. POLJAKOVA. Muza..................................ga Poljakova. Eros..................................gna Chladkova. Menih.................................g- J- Drenovec. Narod. V slikah: Sv. Marija............................ga Mencinova. Sv. Cecilija..........................ga Ribičeva. Kralj David...........................g. Drenovec. Godci, plešoči pari, angelčki in angeli. Kmetski ples pleše gna Nikitina in baletni zbor. Deloma nove dekoracije naslikal g. Skružny. Po zapiskih sv. Gregorija je bila Mu/a plesalka med svetniki. Kot dete dobrih staršev je bila prisrčna devičica, ki je marljivo služila Materi božji. Prepojena s strastjo nepremagljivega veselja do plesa, je nepremotljivo plesala, kadar ni molila. Plesala je s svojimi tovarišicami, / otroci, z mladeniči, pa tudi sama; plesala je 'loma, po vrtovih in livadah. Kadar je šla k oltarju, je bil njen korak bolj podoben ljubkemu plesu nego hoji, tudi pred cerkve^ nimi vrati je v naglici nekoliko poplesala po gladkih mramornatih. Ploščah. — V prazno kapelo, kjer se nahaja kip čudodelne Marije, vstos pita Muza in Eros; Muza prinese cvetice v počeščenje Marije. Eros hoče Muzo nežno objeti, ona pa se mu rahlo izvije, poklekne pred šarijo in pobožno moli. V temi se prikaže menih, stopi k Muzi, jo Prime za roko, povprašujoč jo, kako to, da tukaj pleše. Muza mu odgovori, da je nameravala s plesom Marijo častiti. Menih jo-vPi'aša, jeli bi hotela pustiti ples le za en dan? Potem bi se mogla V!*c leto veseliti in plesati. Muza to obljubi. Nadalje vpraša menih: li hotela opustiti posvetno ljubezen in ples in rajši živeti Bogu, služiti Mariji ter v večnem življenju rajati z nebeškimi četami? -Muza se ne more odločiti. — 11 1. prikazen. Menih se spremeni v kralja Davida, pokaže ji v podobi zemelj« .sko veselje, deklica naj voli. Muza postane žalostna in odkloni. 2. prikazen. Ivo Aluza premišljuje, zagleda v nebeškem raju angele, device in sv. Cecilijo, ki sede k orglam in svira himno v čast Matere božje. Muza je premagana, poda kralju roko, ter obljubi, kar on zahteva. Prične se ples angelov. Muzo mičejo vabljivi ritmi, težko vztraja in končno res začne plesati. Prelomila je obljubo. Začuje sc grom, ki postaja vedno silnejši, Muza pleše vedno hitreje in strastncjc, -vrti se z besno brzino. Vstopivši Eros hoče Muzo rešiti, ona pa sc mu iztrga in pleše dalje po kapeli, katero razsvetljujejo švigajoče strele. Ljudstvo išče pred viharjem v kapeli zavetja ter preti Muzi, ona prosi čudodelno Marijo pomoči. 3. prikazen. Kip Matere božje leskeče v nebeški luči, Muza kleči pred njim. Odpro sc nebesa, sv. Cecilija, kralj David in angeli sc prika* žejo. Mati božja stopi k deklici in jo odvede v nebesa. Polagoma izgine nebeška prikazen, pred Marijinim kipom leži mrtva Muza. — 12 — Začetek ob 8. Konec ob 10. LABODJE JEZERO Balet v štirih dejanjih. Glasbo zložil P. I. Čajkovski. D'rigent: A. NEFFAT. padajoča kneginja.... Režiser: V. POHAN. N Nnc, njen sin jegova zaročenka ^ labode začarane princese ga Puhkova. g. Pohan. gna Koreninova. gna Nikitina. gna Spirkova. gna Chladkova. gna Vavpotičeva. gna Moharjeva. gna Svobodova. g. Simončič, g. Krže. g. Dežman. . . . . g. Bekš. Dvorjani, kmetje, sluge, vile itd. Njihova mačeha, čarovnica vorni maršal . £>sar............... f„uPan .... Učitelj ( I Plesi v tretjem dejanju: Tirolski ples .... gne Moharjeva, Jezerškova, „ Habičeva. • Češki ples.............gni T. Haberletova, Valenčakova. J {ndijski Ples . . . . gna Vavpotičeva. • Ruski ples.............gne Moharjeva, Jezerškova, r Habičeva. • francoski ples . . gni Japljeva, Zorčeva. j vlovaškl ples .... gna Spirkova, g. Maliatsky. „• španski ples . . . gna Chladkova, g. Drenovec, g' J^alijanski ples . . . gni Jančarjeva, Volbenkova. • Poljski ples .... gni Spirkova, Zorčeva. . dejanje: Velika slavnost na gradu stare kneginje. Obha* lajo Stara »jen rojstni dan in obenem zaroko njenega sina. egmja pride samo za trenotek med goste in se po napitnici jj^.e v svoje stanovanje. Po njenem odhodu se svečanost nada< ^ Je. Naenkrat prilete v park labodi. Princ pošlje po puško, da i , enega ustrelil. Puška se ne sproži in princ zasleduje v parku je ° ^ enega ujel. Za labodi leti sova, mačeha labodov, ki 2l,čarala pet princes v labode. 13 II. dejanje: Princ lovi labode, jim prestreže pot ter pride prej k jezeru kakor oni. Labodi so začarane princese, ki spremene samo v vodi svojo ptičjo postavo v človeško. Princ vidi, kako se labodi spremene v princese, ter opazuje njihovo igro z gozdnimi vilami. Pri tem se zaljubi v eno od teh začaranih princes in jo prosi, naj gre ž njim na grad. Ona se skraja branU potem pa mu obljubi, da pride kasneje s prošnjo, naj jo reši čara. Rešiti pa jo more samo mladenič, ki še ni poljubil nobenega de* kleta. Da se spoznata, mu da polovico svojega pajčolana in odleti nato za svojimi sestrami. Stara mačeha posluša, ko princesa pri* poveduje princu, kako jo more rešiti. Da bi to preprečila, ukrade princu pajčolan. III. dejanje: Mačeha spremeni v svojem domu s pomočjo ukradenega pajčolana svojega slugo v kavalirja, črnega mačka v paža, sama pa sc preobrazi v princeso in gre mesto nje na slavnost h kneginji. Sprememba: Slavnost pri kneginji se nadaljuje. Fanfar® naznanijo prihod novega gosta. Čarodejka vstopi, spremenjena v laboda»princeso. Princ pripoveduje kneginji o svojem doživljaj0 v gozdu in ji prizna ljubezen do princese ter prosi svojo zaročenko, naj mu oprosti, ker ljubi drugo. Med plesom poljub' spremenjeno mačeho, ki se preobrazi v svojo pravo podobo ter se porogljivo smeje. Vsi gostje se prestrašijo. V tem pride prava princesa in pove, da ji je prinesel princ mesto rešitve smrt in d® mora zato umreti. IV. dejanje: Labod pleše svoj zadnji ples in sc poslavlja od svojih sester in gozdnih vil. Princ pride ves žalosten k labodu in ga prosi odpuščanja, da ga reši smrti. Toda prepozno je. Labod umira. Ko princ vidi, da je labod umrl, se vrže ves obupan v jezero- - 14 - Plesna legendica. O postanku plesne legendice poroča njen skladatelj, gospod Risto Savin tako-le: Spomladi, leta 1918, sem ostavil strašno bojno fronto in Prišel v ljubko alpsko mestece Ljubno, kjer so me čakali m'rnejši posli. Kmalu me je objelo veselje do ustvarjanja in Pr*čel sem iskati dramatičnega osnutka, ki bi odgovarjal moji >ndividualnosti in prilikam odra. Neki moj prijatelj me je °Pozoril na Gottfrieda Kellerja, in ko sem se seznanil z glav-n,nii deli plemenitega Švicarja, sem skušal med njimi kaj Primernega najti. Pri tej priložnosti so obvisele moje misli na zadnji izmed dražestnih sedmih legend, in krasna fantastična oseba Muze je zavzela tako, da sem si jo zamišljal krepkeje in krepkeje tako dolgo, dokler ni stala ljubka deklica živa pred tn°jitni duševnimi očmi. Muza se mi je pokazala kot nežno, ljubko, religijozno ^gojeno in tudi pobožno dekletce s fino, bolestno občutljivo Us° in z naivnim in primitivnim občutjem. Snov se mi je zdela posebno primerna za mimično igro. K scenariju bi rad dodal nekaj kratkih opazk. Vzrok navideznega omahovanja, rekel bi iritiranja de-Ja,nia tiči v tem, da sem hotel zgraditi dejanje iz zmesi resice in vizije in s tem uvesti slušalca v čuvstvovanje Muze. Ko se prikaže menih, hoče Muza počastiti Marijo s P>esom. Resen nastop meniha pa jo iznenadi in zavest krivde '{?■ sPravi tako daleč, da spozna v menihu kralja Davida, •edalec ostavi z njo vred resničnost in sledi viziji. Ko prekine Muza s plesom drugo vizijo v sceni pri rJglah in prekrši dano besedo, se vrne njen duh v resničnost. a Prehod pospešuje slučajno nastala poletna nevihta. Zadnjo vizijo z miraklom uvajajo pastirji, ki pobegnejo j^ed nevihto v cerkev. Tam vidijo besno vrtečo se plesalko kf--'0 h°čejo spraviti iz cerkve. Strah pred posledicami pre-Sene obljube in groza pred pastirji ubogo Muzo popolnoma e(ieta. Z zadnjimi močmi se iztrga pastirjem in hiti h kipu viar>. Po kolenih se preplazi čez sedem stopnic, v katere je pr?Zei.!’^ sedem mečev žalostne Matere božje, in prosi za vbVi°^ 'n varstvo. Toda ta groza je bila za nežno bitje pre-'ka. Muza umrje. — 15 - V zadnjih hipih njenega življenja se ji zdi, da se Mari kip oživi, da se ji bliža Marija, ki jo popelje v nebesa. Gledalec sledi tretji viziji deklice, pastirji na odru pa Je ne vidijo in se trudijo okoli umirajoče Muze. Glasba je spisana v obliki suite. Ples je zgrajen tak°> da spremlja dejanje. * * * Risto Savin zlaga zdaj dvoje oderskih del, in sicer glasbo k Williama Shakespeareja „Henriette Eight“ in k baletu „ Cajna punčka“. Zadnja skladba utegne biti tekom poletja gotova- ----------- Dvogovor. — S katerim ključem si odprl nocoj o, Predragi, mala vrata pri poti? . . . — Zasučejo se vsaka vrata sama v tečajih, brez šuma, ko prihajam in odhajam. — Si prišel tedaj s podplati od sukna, da te nisem čula, ko si šel po stopnicah? . . . — Brez teže in brez sledu je moj korak; ali srce svinčeno je v grudih in me boli. — Zakaj se naslanjaš raven ob zid in ti mlahave roke visijo ob bokih? . . . — Ne morem več dalje od tu, prišel sem samo, da te vidim. — Ali vsaj me poljubi, ne vidiš, da žeja me, da umiram od žeje po tvojih ustih?••• — Nimam ustnic več, če tudi jih vidiš, v zraku izpuhtim, če se roka me dotakne. Ali zakaj me v svoj nič ne pogoltneš? Nimaš zame sočutja? . . . — Trpi, še trpi, moli, še moli, čakaj, še čakaj: ura bo prišla. Ada Negri - Gradnik- — 16 — Leonida Andrejeva »Prekrasne Sabinke". Tudi Nemec Schonthan je napisal komedijo z naslovom ■»Ugrabljene Sabinke“ .... to se pravi, v »Ugrabljenih Sa-b>nkah“ se zadeva ne suče okrog Sabink, in Schonthan ni napisal komedije, temveč neki profesor, ki nastopa v Schon-thanovi komediji je spisal klasičen dramski spis in ta nosi fiaslov „Ugrabljene Sabinke“. Potem pride znameniti akter Striže in vprizori ta klasični spis i. t. d. Z eno besedo: v »'Ugrabljenih Sabinkah“ publika Sabink sploh ne vidi. Andrejev pa pripelje Sabinke na oder tako, kakor se sPodobi; pripelje jih vse skuštrane, razkačene in divje. Rimini jih nosijo na svojih mišičastih rokah. Njih klasični, sve-tovnoznani rimski nosovi so razpraskani, otekli in sploh niso več to, kar zasluži naslov klasičnega rimskega nosu. Torej prične Andrejev svoj zgodovinski dogodek. Baš so ustanovili Rimljani Rim, in samcem se zahoče d° in vsa četa nesrečnih mož, opremljena s kasacijskimi 17 — zakoni, tožbami, argumenti in odloki o pravilnosti njih zakonov in o nepravilnosti ugrabljenja — se napoti proti Rimu. Marširajo z godbo in sicer po dva koraka naprej in en korak nazaj, ker je to zelo važno, in Ank Marcij razloži to posebnost takole: „Dva koraka naprej — in en korak nazaj! V prvih dveh korakih, Sabinci, moramo izraziti vso neukrotljivo željo naših duš, trdno voljo in nevzdržno stremljenje, iti naprej, korak nazaj — korak modrosti, korak izkušnje in zrelega razuma. Ko delamo korak nazaj, premišljujemo o pri' hodnjem; ko delamo korak nazaj, vzdržujemo veliko zvezo s tradicijo, z našimi predniki, z našo veliko preteklostjo. Zgodovina ne dela skokov! A mi, Sabinci, smo ob tem velikem trenotku zgodovina!“ In zastor pade. S prihodom Sabincev v mladi Rim se prične tretji del tega zgodovinskega dogodka. Sabinski učenjaki odpro svoje folijante, paragrafi se bliskajo — a uspeh? Žene priznajo, da so ugrabljene, Rimljani z navdušenjem pritrjujejo faktu ugrabljenja — a žene vendar nočejo nazaj, kajti v imenu Sabinskih žen, žensk sploh, pove Prozerpina: „Če hočeš, da bo ženska tvoja, za kar se tako poteguješ, potem bodi sam silen in ne daj je nikomur, drži jo, umri, če je treba, s njeno obrambo. Veruj mi, Marcij, za žensko ni večje radosti, nego umreti na grobu moža, ki je padel, ko je branil njo-In vedi, Marcij, da postane ženska nezvesta le tedaj, če se ji je izneveril mož!“ * * * Vem, da je Andrejev v drugih svojih dramah in spis'*1 povedal, koliko je prestal in da zanj življenje ni purpurna obla. Tu pa je nakopičil humorja in človek čuti, da so se ml> nasmehnili tudi stari bogovi. — 18 — Verizem. — Cavalleria rusticana. Umetnost je bila in je še dandanes torišče takoimeno-vanih „pokretov“, rojenih iz stremljenja po napredku, po katerem hrepene vsi umetniki, zlasti mlajši. Recimo torej, da Je tak pokret čisto naraven, dasi opažamo često — ako Pogledamo natančneje — da je nastala le struja mlajših umetnikov, ki so se strnili v društvo, prizadevajoč si, ucepiti svoje !deje drugim umetnikom in za umetnost se zanimajočemu občinstvu. Približno tako je bilo tudi z verizmom v glasbi, ki je nastal nekako ob času Bizeta in Wagnerja, dasi ne prištevamo teh dveh mož k veristom, pač pa ju moremo smatrati pro-Vzročiteljema verizma, seveda brez njiju volje. Kaj da je Pravzaprav verizem, ni težko dognati, to nam razodene že neseda sama: vero = resnično, torej verizem = stremljenje po goli resnici v glasbi ali drugi umetnosti. To se pravi, skladatelj Sl Prizadeva glasbo prilagoditi dramatični situaciji, izraziti v 'nuziki kratko in jedrnato le to, kar veli beseda, ne da bi se ^Puščal v daljša proizvajanja svojih event. muzikaličnih misli. * ahajamo pa tudi daljše, veristično napisane muzikalične J"32©, ki na ta način slikajo dramatično napetost, ne da bi edile kakemu besedilu, temveč izražajo razpoloženje udele-zenih oseb v dotičnem prizoru. »Cavalleria rusticana14 je napisana povsem v stilu verizma, navajeni smo celo, smatrati to opero kot klasično zastopnico v.®riznia 'n to po vsej pravici, kajti Maseagni je znal vsako Uacijo tako plastično vglasbiti, da ne moremo dvomiti o ®sničnosti. Prava sreča za Mascagnija je bil uprav vzorni re.t0> ki je napisan jasno, jedrnato, kratko, skoz in skoz ®nicno veristično. Ta krasni libreto je mladega Mascagnija vduši^ o čemer priča njegova, kakor v enem dušku napi-^na glasba. Strastna, elementarna je, kakor vihar na morju. e> kar naj občuti pevec ali pevka, je izraženo jasno in , rkantno, ognjevito, s pravim italijanskim temperamentom, ratka — ujema se vseskozi z izvrstnim libretom, let Eduardo Sonzogno v Milanu je bil razpisal ® 1890. nagrado za najboljšo enodejansko opero in iz-. množice tekmovalcev je bila nagrada prisojena Masca-v ,ju za njegovo opero „ Cavalleria rusticana". Pri premijeri na flm^ 1890* je ta opera žela veliko priznanje in takoj 2 opila pot po celem civiliziranem svetu, povsod sprejeta na.ivečjim navdušenjem. Maseagni je mahoma zaslovel, za — 19 - kratko dobo se je njegovo ime bleščalo kakor nobeno drugo, bil je pravi triumfator. Resna in stroga kritika mu seveda ni priznala vseh vrlin, ki jih smemo pričakovati od dobrega glasbenika, očitala mu je površnost, nepopolnost glasbene izobrazbe, brutalnost in še marsikaj druzega. Morda so imeli strogi kritiki prav, o tem soditi ni moj namen, konštatirati pa je treba, da se svet ni zmenil za hibe, ki so jih našli Mascagnijevi kritiki, temveč je navdušeno vzklikal in ploskal tej operi in tako ustvaril njen nezaslišani uspeh. In res, skoraj se ne moreš izogniti silnemu učinku te glasbe, prime te in prešine s svojo elementarno silo, zdi se ti, da se je rodila iz prirode same, priznati moraš, da je pristna, origi' nalna in lepa, dasi ni brezhibna. V Ljubljani se je „Cavelleria rusticana“ izvajala že mnogokrat. Občinstvo bo imelo letos zopet priliko, poslušati to veristično opero. Ne dvomim, da bo našla tudi zdaj mnogo častilcev, ki jo bodo uživali z naslado. FRANJO BUČAR. •♦<>♦•----- Visoka gora. Visoka gora zre v nebo, razcvita roža se pod njo — in vojska po stezah rožlja na sredo ravnega polja. Med njimi moj najljubši gre, mu Janko lepo je ime, in šopek s prs se lesketa ko zvezda jutranja z neba. C. Golar. - 20 - Informacija. Bilo je okrog poldne. Graščak Boldurev, velik, močan mož z gladko ostriženo glavo in izbuljenimi očmi, si je slekel svršnik, si obrisal s svilenim robcem znoj s čela in plašno stopil v sodno pisarno. Tam je škripalo po papirju precejšnje število peres. »Kje bi se tu lahko o nečem informiral?" je vprašal slugo, ki je prišel s taso polno čaš iz drugega konca urada. »Rad bi nekaj vprašal in dobil prepis nekega sklepa." ^Prosim, potrudite se tja! Tja, k temu gospodu, ki sedi Pf1 oknu!“ je odgovoril sluga in pokazal s taso proti zadnjemu oknu. Boldurev se je odkašljal in se napotil k tistemu oknu. tam je sedel pri zeleni mizi, (ki je morala imeti, po črnih P’kah in lisah sodeč, legar), mlad mož s štirimi navzgor štrlečimi šopi las na glavi, z dolgim, pegastim nosom, v ogu-Jeni uniformi. Svoj dolgi nos je vtaknil v ogromno knjigo in pisal. Zraven njegove desne nosnice se je sprehajala muha, 111 on je ves čas potiskal spodnjo ustnico naprej ter si pihal P°d nos, kar je dajalo njegovemu obrazu skrajno nejevoljen lzraz. »Ali bi mogel ... tu pri vas,“ je začel Boldurev, „poiz-Vedeti nekaj o neki tožbi? Moje ime je Boldurev . . . Tudi bi lad zajel prepis sklepa z dne drugega marca.“ Uradnik je pomočil pero v tintnik in gledal potem, ali j*1 zajel preveč črnila. Ko se je prepričal, da pero ne bo aPljalo, je praskal dalje. Spodnjo ustnico je porinil spet na-Pre.i; ampak ni mu bilo treba več pihati — muha je bila medtem sedla na njegovo uho. , »Ali bi mogel tukaj nekaj poizvedeti?" je povzel Bol- Urev po preteku ene minute. „Jaz sem graščak Boldurev. . .“ . »Ivan Aleksejevič!" je zaklical uradnik čez sobo enemu ^ttied tovarišev, kakor bi Boldureva ne bil niti opazil. „Povej rgovcu Jalikovu, če pride, naj si da prepis izjave potrditi na °lc>ji! Stokrat sem mu to že rekel!" ^ »Jaz prihajam v zadevi svoje tožbe z dediči kneginje guline“ je zajecljal Boldurev. Tožba Vam mora biti menda “Ha. Prosim vas najvljudneje, poslušajte me!“ Uradnik je ujel — še vedno ne da bi opazil Boldureva na svoji ustnici muho, si jo temeljito ogledal ter jo vrgel c' Graščak se je odkašljal in šumno useknil v svoj pisani - n — robec. Toda tudi to ni pomagalo. Tako sta prešli zopet dve minuti. Boldurev je potegnil iz listnice bankovec za en rubelj in ga položil na knjigo pred uradnika. Ta je nejevoljno skremžil obraz, potegnil knjigo k sebi in jo zaprl. „Samo kratko vprašanje, prosim . . . Samo to bi rad vedel, s kako pravico dediči kneginje Guguline---------------------Vas li smem motiti ?“ Toda uradnik, zaposlen s svojimi lastnimi mislimi, je vstal, se popraskal na laktu in stopil k omari, da si nekaj poišče tam. Ko se je čez minuto vrnil k mizi, je potegnil spet predse knjigo, na kateri je ležal še en rubelj. „Samo za hip bi vas rad nadlegoval . . . Čisto kratko vprašanje “ Uradnik ga ni slišal. Začel je nekaj prepisovati. Baldurevu se je stemnil obraz, in z obupnim pogledom je romal čez vso škripajočo družbo. . u, „To ti vragi drsajo in drsajo! Zlodej jih vse vzemi, res! Odšel je od mize in se ustavil sredi sobe; uničen je spustil roke ob sebi. Sluga, ki je prišel spet s čašami mimo, je najbrže opazil njegov obupni izraz; zakaj stopil je tik k njemu in mu zašepetal: „Nu, kako je? Ste se informirali? »Informiral sem se že, ampak kaj, ko noče z menoj g°' voriti . . .“ „Dajte mu vendar tri rublje!" je šepnil sluga. „Saj sem mu dal že dva.“ „Pa mu dajte še enega !u Boldurev se je vrnil k mizi in položil na odprto knjig0 zelen bankovec. Uradnik je spet potegnil knjigo k sebi in obrnil list; >n naenkrat je kakor slučajno pogledal Boldureva. Njegov n°s se je zasvetil, zardel in se v prijaznem nasmešku zvil. „A . . . kaj izvolite?" je vprašal uradnik. „Rad bi nekaj vprašal z ozirom na svojo tožbo . . . Moje ime je Boldurev/ „0, čast mi je!. . . V pravdi Guguline, kaj ne? Pozna111-Torej kaj bi radi vedeli natančnejšega?" Boldurev mu je razložil svojo prošnjo. Uradnik je zdaj tako oživel, kakor da ga je obšel cisto nov duh. Dal je potrebno pojasnilo, poskrbel za prepis J® ponudil stranki stol — in to vse v enem samem hipu. l'Ace je celo pogovor o vremenu in se zanimal za letošnjo žetev-In ko je Boldurev odhajal, ga je spremil po stopnicah nepr®' stano vljudno se smehljajoč in zvijajoč, kakor bi hotel Pre. prosilcem vsak čas napraviti globok poklon. Boldurevu pa Je - 22 — bilo vse to zelo mučno in kakor po nekakem notranjem nagonu je potegnil še en rubelj iz listnice in ga ponudil uradniku. Ta se je nasmehnil, priklonil in pograbil bankovec s spretnostjo kakega žonglerja, da ga je bilo videti samo za trenutek.' „To so ljudje ... to so ljudje . . si je mislil graščak, k° je dospel na cesto. Za hip je obstal in si obrisal z robcem čelo. Anton Čehov. Cene prostorom. Parter Drama Opera Sedež I. vrste 10 D . . 15 D „ II. — III. vrste . . . • 9 „ . . 13 „ „ IV. — IX. vrste . . . 8 „ . . 10 „ „ X. — XIII. vrste . . . 6 „ . . 8 »» Dijaško stojišče .... • 2 „ . . 2 - Lože Lože v parterju in I. redu za 4 osebe . . . 40 „ . . . 60 >» Balkonske lože za 4 osebe . 30 „ . . . 45 *» Nadaljne vstopnice v I. redu in parterju . . • 8 „ . . 10 >» Nadaljne vstopnice v balkonskih ložah . . ■ 5 „ . . 8 M Balkon Sedež I. vrste • 7 „ . . 10 »> „ 11. — III. vrste . . . • 5 „ . . 7 »» Galerija Sedež I. vrste • 3 „ . . 4 M „ II. — V. vrste . . . • 2 „ . . 3 »* Stojišče 1 „ • . 1 „ Vstopnice se dobivajo v predprodaji pri dnevni blagajni (operno g^e dališče) od 10. do pol 1. ure in od 3. do 5. ure in na dan predstav® pri blagajni. — Sedeži in lože se naročajo lahko tudi telefonično (št. i-> Med predstavo vstop ni dovoljen. — 24 — Ponatisk dovoljen le z označbo vira. Gledališki list izhaja vsako soboto in prinaša poročila o reper-®rju Narodnega gledališča v Ljubljani, vesti o gledališki umetnosti ?r' nas in drugod, kratke članke o važnejših dramskih in opernih delih p n!>h avtorjih. Sodelujejo: Fran Albrecht, Anton Funtek, Pavel Golia, j(,ran Govekar, Matej Hubad, Friderik Juvančič, Pavel Kozina, Alojzij raiSfher, Ivan Lah, Anton Lajovic, Ivan Prijatelj, Ivan Vavpotič, Josip Vidmar, Oton Zupančič in dr. TISKA UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI.