proletarci vseh dežel,združite se! ZAVAROVALNICA SAVA C ^ J Centrala: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 19/1 Poslovne enote: CELJE, ČAKOVEC, JESENICE, KOPER. KOPRIVNICA, KRANJ, KRŠKO, MARIBOR, MENGEŠ, MURSKA SOBOTA, NOVA GORICA, NOVO MESTO, POSTOJNA, TRBOVLJE In LJUBLJANA s poslovalnicama Zagreb in Rijeka IZ RAZGOVORA Z DIPL. INŽ. ALFONZOM DOBOVIŠKOM, POMOČNIKOM DIREKTORJA ZŽTP LJUBLJANA _________________________ »Za nove cene, toda po kakšni poti d® sipli!« DELAVSKA ENOTNOST Slovenski železničarji se zavzemajo za nov sistem in za novo raven transportnih cen; zato nasprotujejo predlogom za linearno podražitev O Železnica bo lahko enakopravno konkurirala cestnemu transportu, če bo lahko ponudila ustrezne cene svojih storitev 23. AVGUSTA 1969 ŠT. 34, LETO XXVII V zadnjem času lahko ponovno slišimo za predloge ŽTP Zagreb in Beograd , naj bi takoj, vsekakor pa še letos, linearno podražili želez- (A ’ Predlog ukrepa, če v doglednem času ne spremenimo ključa delitve zveznega promet* nega davka od prodaje gorjva I I I I I I niške usluge v tovornem in v potniškem prometu. Predlagana podražitev, do katere naj bi prišlo v času, ko na celotnem omrežju jugoslovanskih železnic pripravljajo uvedbo tako imenovanih relacijskih tarif, naj bi pomagala zmanjšati deficit jugoslovanskih ŽTP, ki z izjemo skopskega in ljubljanskega podjetja poslujejo z izgubo in ki po podatkih za minulo lote samo na račun nepokritih, vendar izplačanih osebnih dohodkov presega 28 milijard S-dinarjev. Slovenski železničarji, ki se že več let zavzemajo za uvedbo tako imenovanih relacijskih tarif, po katerih se v bistvu ne bi podražili prevozi na magistralnih progah, dražji pa bi bil transport po stranskih progah, najodločneje protestirajo proti zahtevam ŽTP Zagreb in Sarajevo. Podrobnosti o tem nam je pojasnil pomočnik direktorja Združenega železniškega transportnega podjetja Ljubljana dipl. inž. Alfonz Dobovišek. »NOVE CENE — DA, VENDAR KDAJ IN KAKO!« »Znano je, da se bodo prevozi po železnici z uvedbo tako imenovanih relacijskih tarif podražili za približno 15 "/o. Ali zato sedanje negodovanje slovenskih železničarjev ob predlogih 2TP Zagreb in Beograd pomeni nezadovoljstvo spričo predlagane polovične rešitve, ali pa ima ZŽTP Ljubljana še druge pomisleke?« »Poudaril bi, da v načelu podpiramo zahteve drugih ŽTP, da bi podražili transport blaga po železnici. To je pogoj, da bi se lahko modernizirali in kasneje enakopravno tekmovali z drugimi prevozniki, zlasti s cestnim transportom. Toda več kot očitno je, da se razhajamo v mišljenjih, kdaj in kako naj bi to storili. Prometni inštitut Skupnosti JŽ je na primer pripravil predlog za uvedbo relacijskih tarif. Pristojni organi naj bi o njeni sklepali v najkrajšem času, uveljavljen pa naj bi bil z novim (Nadaljevanje na 6. strani) m OKNA mles VRATA POLKNA PRODAJA NA KREDIT ribruca it Cesta bo! * Res je, s pritiskom v demo- vrednost 1122 milijonov dinar- ■ kratični družbi ni mogoče ure- jev; : jah odnosov med delovnimi in — avto cesto Zagreb Kar-£ družbeno-političnimi skupnost- lovac (dolgo 47 km), predra-£ mi. Tega se vsi dobro zaveda- čunska vrednost 321 milijonov £ mo, zato smo za dogovore. Če dinarjev); ; pa dogovorov ni ali če niso — avto cesto Beograd No-! javni, pa jih pogosto ni mogoče vi Sad (dolžina 67 km, predra- , £ izsiliti drugače kot s pritiskom, čunska vrednost 420 milijonov : £ Kaj drugega pa so denimo, dinarjev); ! £ prekinitve dela kot določene — avto^ cesto Sarajevo Ze-£ zahteve, naj bosta gospodarje- niča (dolžina 63 km, predra-nje in delitev pravična in jav- čunska vrednost 370 milijonov ■ __m,, jr ___„7,~ rlirmrooTi)’ Nelikvidnost gospodarstva: RESNA ZADREGA ^nimo se na izhodišča gospodarske reforme • Čimprej pripravimo na vseh ravneh bilanco naših dosežkov in neuspehov v deklarirani politiki gpspodarske reforme _ Vsako življenje, še posebej j^spodarsko, nam prinaša priča-?°'-'ane in tudi nepričakovane Jpege. Teh zadreg ni mogoče ^Praviti z modrovanji na vse Df .n*; očitno je potrebno naj-. 6i resno oceniti vzroke dolo-he zadrege in se nato odločiti j? ustrezno družbeno akcijo. 1J'av zadnji čas smo priče za as vse zelo resni zadregi, ko I Varimo o visokih stopnjah go-^dar.ske rasti ob sočasni nelik-j^nosti gospodarstva in o kar ^fcojšnji stopnji inflacije v le-kai em letu- Vse to so pojavi, Vkv? smo °b reformi obsodili, gpuučno z visokimi stopnjami s^fpudarske rasti, ki bi bile do- ^že: f/j6 na račun nestabilnosti Prav gotovo je hudo narobe, da o tako resnem vprašanju modrujemo vsak po svoje ali pa vidimo le eno stran pojava. Samo nekaj takšnih primerov: »Lahko bo novemu zveznemu izvršnemu svetu, saj je dosežena visoka gospodarska dinamika; smo za selekcijo med sposobnimi in nesposobnimi, dokler je daleč od nas; tudi kreditna politika naj bo na splošno selektivna, toda če koga konkretno zadene, je potreben političen dogovor; zaposlovanje je bilo do reforme sicer ekstenzivno, toda s sedanjimi stopnjami zaposlitve ne moremo biti zadovoljni in gospodarstvu je potrebna injekcija za odpiranje'novih delovnih mest. Načelno smo pi’oti inve- J*Epričani tvU*PEH neferendumom ° 1L . .. JL ruzitvi slovenskih že- le*arn g0v0rj za pjr xŠPlr ‘ ^^ ^sednik sindikata v pezami Jesenice ' $*EčKO MLINARIČ Str. 3 sticijam, ki nimajo kritja, toda nekatere je vseeno nujno potrebno nadaljevati; čeprav je res, da vsaka proizvodnja terja tudi obratna sredstva, je najvažnejše, da povečamo obstoječe kapacitete ali zgradimo nove, drugo pa naj bo skrb banke ali družbe — tudi za ceno še večje odvisnosti od bančnega denarja. Izgube v gospodarstvu so sicer stalen spremljevalec tržnega gospodarstva, toda v socialističnem gospodarstvu jih je vendar treba drugače, t. j. socialno obravnavati. Še vedno smo načelno za to, da okrepimo sposobnost gospodarstva, da se samo modernizira, in potrebni bodo ukrepi, da se v razmerah, ko gospodarstvo nima denarja niti za osebne do- hodke, prepreči od gospodarskih gibanj neodvisno napajanje proračunov in skladov«. Še bi lahko našteval primere, ko smo pravzaprav v isti sapi izražali svojo ponižnost gospodarski reformi, hkrati pa se ji s svojimi stališči, nemalokrat pa tudi s političnimi pritiski odpovedovali. Posledice tega se kažejo tudi v slovenskem gospodarstvu. Sta-. nje plačilnih računov je v 57 Vo vseh gospodarskih organizacij slabo, pri 31 °/o gospodarskih organizacij pa celo že kritično. Stopnja inflacije do junija letos pa znaša 7.3 «/o v primerjavi z lanskim letom in pri povečanju proizvodnje v prvih sedmih mesecih letos za 14,7 %. (Nadaljevanje na 3. strani) S na Tudi slovenska zahteva, naj dinarjev); ZIS javno razgrne svoj (načrt — cesto Niš Priština Peč s gradnje hitrih cest v državi, ni (dolžina 140,5 km predračunska S nič drugega kot zahteva, da se vrednost 220 milijonov dinar-£ moramo o programu takšnih jev); 1 velikih gradenj javno dogovar- — cesto Bar—Ulcinj (dolzi- • jati, ne pa jih načrtovati v na 32 km, predračunska vred- ■ ozkih političnih ali strokovnih nost 110 milijonov dinarjev), _ I krogih. — cesta Skopje—Tetovo— ; In 'v tej zahtevi smo uspe- Gostivar —Kičevo—Ohrid—Bi- [ £ li! ZIS je tokrat — nasprotno, tola-jugoslovansko-grška me- ■ ! z dosedanjo prakso redkobe- ja (dolžina 280 kilometrov, - sednosti — zelo argumentira- predračunska vrednost 448 mirto razgrnil pred javnostjo na- lijonov dinarjev), črt gradnje naših hitrih cest, Po Sprejemu programa je £ ki naj bi jih gradili s krediti bil na pobudo strokovne komi-£ Mednarodne banke za obnovo sije Mednarodne banke za ob-5 in razvoj. Oglejmo si ga! novo in razvoj in ob sodelova- Clede na možnosti za po- nju in soglasju pristojnih or- ■ rabo kreditov Mednarodne genov SR Slovenije prijavljen • banke za obnoim in razvoj — banki podaljšek odseka Vrhni- j za gradnjo cestnega omrežja — ka—Postojna, do Razdrtega £ je ZIS na sejah, ki so bile v (dolžina 15 km, dodatna pred- 5 mesecih od januarja do de- računska vrednost 362 milijo-£ cembra 1968, in na osnovi prej nov dinarjev). ■ določenih kriterijev in stališč Celotni program, ki je bil ; republiških izvršnih svetov o torej prijavljen Mednarodni j pripravljenosti, da sodelujejo banki za obnovo in razvoj zna- • pri financiranju objektov, ki ša 3373 milijonov dinarjev. j jih predlagajo, in da zagotove Upoštevaje potrebo, da bi ž ustrezne načrte, sprejel predlo- čimprej realizirali posojila £ ge republiških izvršnih svetov. Mednarodne banke in začeli 5 Mednarodni banki pa je prija- graditi ceste, je zvezni^ izvrš-£ vil naslednjih sedem cestnih ni svet predlagal zvezni skup- • odsekov za d.elno kreditiranje ščini, naj po nujnem postopku ! iz sredstev banke: rajiticira sporazum o tretjem 5 — avto cesta Vrhnika—Po- posojilu. Zvezna skupščina je £ stojna in Maribor—Celje (dol- 15. julija letos ratificirala ta 5 žina 83,5 km, predračunska (Nadaljevanje na 6. strani) ■■■■■■■■■■■■ VPRAŠANJE, KI OČITNO PRESEGA PRESOJO USTAVNEGA SODIŠČA i m MB mm 1 JM E Str. 8: Ali je šolnina za odrasle na osnovnih šolah v skladu z ustavo? PO KRIZI NOV VZPON Lesonit iz Ilirske Bistrice si je le opomogel! Str. 10 IHlIlllllilDIDII llllllli!llljl!llll!lll!!!l!!il!lllllll|j|llllllllllllllltl!ll!llll!llllllll!llll!l!llll!lllll!llllllllll!Illllllllll!lllllllllll!l!lll!lllll!lllll!llllll IZ RAZGOVORA Z MILANOM DRAKULIČEM, PREDSEDNIKOM SINDIKALNE ORGANIZACIJE V SATURNUSU ekskluzivni modeli — plašči in obleke modnih barv v omejenem števila ( modna hiša prodajni iervls [ Ljuhljana-^Maribor—Osijek REZERVIRANI STOLPEC Ladislav Tušar tajnik občinskega sindikalnega sveta Murska Sobota: ® Kakšno je vaše mnenje o Delavski enotnosti? Če ocenjujem Delavsko enotnost kot informatorja o delu in jtivljenju delovnih kolektivov ter sindikalnih organizacij, potem sedanja oblika in vsebina zadovoljujeta. Ne moremo pa biti zadovoljno, če upoštevamo sedanjo naklado DE in številnost članstva sindikata; le-to v svojem glasilu še marsikaj pogreša. Predvsem menim, da bi bilo treba kompleksno izoblikovati sistem informiranja celotnega sindikalnega članstva in sploh javnosti o delu sindikatov prek vseh javnih informacijskih sredstev, Tedaj bi imela pomembnejšo vlogo tudi Delavska enotnost, saj bi veliko laže oblikovala svoja stališča do določenih problemov in pojavov. Zato menim, da bi morala biti Delavska enotnost sestavni del celotnega kompleksa informiranja o delu sindikatov. Naklada ter dejstvo, da DE. prebirajo predvsem funkcionarji v sindikatih, narekuje konkretno vsebino časopisa. Vendar pogrešam v DE več polemičnosti. Menim, da bi k temu moral spodbujati časopis sam, ker bi na . tak način lahko bolj poglobljeno. in na bolj zanimiv način načenjal aktualna vprašanje naš e g a. družb ene g a in ekonomskega razvoja. Silvo Turk predsednik sindikalne organkacije v livarni in član predsedstva sindikata v Železarni Ravne: ® Kakšno je vaše mnenje o Delavski enotnosti? »Moje mnenje je, da je časopis na solidni ravni, čeprav imam nekaj pripomb. Ena glavnih je, da mnogo preveč pišete o različnih političnih problemih, ki se jah avtorji lotaveja z tazličnih stališč in tako v Trinogih sestavkih v bistvu posredujejo bralcu isto problematiko. Večkrat prinese časopis tudi članke, komentarje, razprave, ki za delavca, ki mu je časopis namenjen niso razumljivi. Zato bi morali pisati v razumljivejšem jeziku. Premalo ste tudi kritični, kar vedno znova ugotavljam, če se le da, bodite konkretni in pišite tudi o stvareh, ki jih povsod kaj radi zamolčijo. Ljudi zanima danes pravzaprav vse, časi so^ se spremenili, ljudje veliko potujejo, veliko vedo in bi radi še več izvedeli. Zato bi si moralo tudi vaše uredništvo prizadevati, da bi vedno skušalo poiskati resnico in ljudi, pravilno obveščati. Mnenja sem, da resnice, nikoli ne bi smeli 'prikrivati: alarmantne stvari po mojem mnenju sicer ne sodijo v časopis, sem pa vedno za to, da za vse škodljive pojave poiščemo krivca in po njem tudi udarimo. Veliko premalo po mojem poročate o sindikalnem delu in o delavskem gibanju v drugih deželah, o čemer ni moč prebrati skoraj ničesar tudi v drugih naših časopisih. Vesti nikoli ni dovolj, le izbirati jih je treba in pri tem naj bo osnovno vodilo aktualnost. Pogrešam tudi kritiko nekaterih pojavov v naših zunanjetrgovinskih podjetjih in v bankah, kjer imajo izredno visoke osebne dohodke, mnoge delovne organizacije pa se morajo na drugi strani boriti za obstoj. Več naj bi pisali tudi o jugoslovanskem gospodarstvu kot celoti. Tudi o večnem problemu navijanja cen, ki je prešlo v kri naših trgovskih organizacij, bi morali zapisati kritično besedo. To vse je neposredno povezano z. delovnim človekom: Predvsem pa bi morali dati večji poudarek osebni odgovornosti, saj si zdaj prizadevamo razrešiti ta problem s posebnim zakonom.« tj mmm Albin Pišek tajnik krajevne skupnosti in predsednik komisije za oddih in rekreacijo pri ObSS Ptuj: © Kako ocenjujete Delavsko enotnost kot njen dolgoletni naročnik? Delavsko enotnost prebiram od 1950. leta dalje. Po mojem mnenju je njena vsebina prilagojena potrebam in željam delavcev. Iz posameznih člankov lahko razberemo, kako gospodarijo v drugih kolektivih, s kakšnimi težavami se srečujejo, kako si uravnavajo svoje poslovno življenje. Take izkušnje so pomembna še posebno tedaj, ko v delovnih organizacijah oblikujejo sklade, ko se odločajo, koliko sredstev bodo dali za nadaljnji razvoj. podjetja in koliko za osebni ter družbeni standard v okolju, v katerem preživijo s svojo družino prosti čas. Nadalje imajo delavci priložnost prebirati v DE zakonske novosti,: pojasnila k novim predpisom, konkretno, različna vprašanja iz delovnih razmerij, kot so vprašanja delovne dobe, premestitve z delovnega mesta na delovno mesto itd.. Ne glede na take pozitivne strani pa bi lahko bila DE vsebinsko še boljša. Mislim, da bi se morala včasih ogniti negativnemu pisanju 0‘ nekaterih delovnih organizacijah, kot je to nekajkrat, storila zlasti v preteklnm obdobju. Tako pisanje v vsakem primeru in za vsako ceno ne vpliva ugodno ne na prizadeti kolektiv niti na širšo javnost. Več pozornosti bi morali v DE posvetiti tudi možnostim za zaposlovanje. Menim, da bi razpisi :za prosta delovna mesta bolj kot v druge časopise sodili prav v DE. Kar zadeva ukinitev DE — podobne vesti je bilo slišati — pa menim, da bi bil vsak tak ukrep neutemeljen. DE je potrebna sindikalni organizaciji, še bolj bi jo morali razširiti med delavci, hkrati pa najti v ■ delovnih organizacijah ustrezne rešitve, da bi bila delavcem tudi glede cene bolj dostopna. »Saturnus« in »Limpradukt« si želita seči v roke Milan Drakulič je v Saturnusu referent za kooperacije v delovni enoti razvoj in delavnice. Je dolgoletni sindikalni delavec, letos pa je prevzel dolžnosti predsednika sindi-kalne organizacije. Debelo uro sva kramljala v konferenčni sobi. Za razliko od podobnih razgovorov s sindikalnimi delavci, je bilo pripovedovanje Milana Drakuliča širše, manj strogo »sindikalno«. Zato sva se tudi več pogovarjala o stvareh, ki so danes sila pomembne tako za ves kolektiv Saturnusa kot za vsakega posameznika v tovarni, in manj o tistih problemih, ki jim številna sindikalna vodstva posvečajo vso svojo pozornost, pri tem pa pozabljajo na izhodiščna vprašanja. »DELO SMO SI PORAZDELILI PO PODROČJIH« »Takoj po občnem zboru smo v Saturnusu izoblikovali program dela. Program je obsežen, saj so v njem zajeta vsa področja dejavnosti, za katera smo menili, da je tudi sindikat dolžan prispevati svoj delež..je v začetku razgovora pojasnil predsednik sindikalne organizacije v Saturnusu. »Delo smo si razdelili na pet področij in ustanovili pet komisij, če jih lahko tako imenujem, od katerih vsaka odgovarja za svoje področje. Tako delajo pod okriljem sindikalne organizacije komisija za gospodarjenje,. . .samoupravljanje, delitev dohodka in osebnega dohodka, za družbeno-politično delo in kadrovska vprašanja ter za šport, rekreacijo in reševanje socialnih problemov. Te skupine štejejo po pet do.šest članov v vsaki od komisij pa je tudi po en član izvršnega odbora sindikalne organizacije...« »Naj kar naravnost zastavim vprašanje: katera od komisij, ki ste jih pravkar omenili, ima po vašem mnenju danes najbolj odgovorno nalogo?« »Težko bi brez širše obrazložitve zatrdil, da je delo neke komisije izredno pomembno, druge pa neprimerno rnanj. Res pa je, da šteje že nekaj časa za najpomembnejšo nalogo tako naših samoupravnih organov kot sindikalne organizacije izpopolnitev dosedanjega sistema delitve dohodka in osebnega dohodka...« PEREČI OSEBNI DOHODKI Znano je, da je danes kovinsko predelovalna industrija znatno zaostala za razvojem v Evropi in tudi za drugimi dejavnostmi pri nas. Zato so v Saturnusu osebni hodoki nekaterih delavcev zelo nizki, čeprav mesečno povprečje osebnih dohodkov v tovarni kot celoti presega 1000 dinarjev. »Res je veliko naših delavcev nekvalificiranih,, toda dejstvo problema ne razrešuje: s petsto, šeststo ali sedemsto dinarjev se res ne da človeško živeti. Vsaj tukaj ne, v Ljubljani...«, mi je razlagal predsednik Drakulič. »Razlogi, da smo v občini tako rekoč na dnu lestvice osebnih dohodkov, so predvsem v tem, da so v naši panogi razmere dokaj neurejene. Vsako leto smo prisiljeni rezervirati znatna rezervna sredstva, saj moramo znova in znova nižati naše cene. Razen tega se že več let zavestno odpovedujemo višjim osebnim dohodkom, da bi lahko razširili in posodobili proizvodnjo. Tako je danes na primer naš obrat v Zalogu že povsem na evropski ravni.« »Govorila sva o zelo nizkih osebnih dohodkih. Kaj predvidevajo vaši načrti na tem področju?« »To vprašanje proučuje posebna komisija v okviru delavskega sveta, ki ji pomagajo vodje enot. Komisija mora izdelati do konca septembra nov pravilnik o delitvi osebnih dohodkov in izoblikovati ustrezno analitično oceno delovnih mest...« »In kakšna je ob tem vloga vaše sindikalne organizacije,« sem želel zvedeti od Milana Drakuliča. »Že na občnem zboru je naš sindikat predlagal, kako naj bi uredili nagrajevanja v podjetju. Eden najpomembnejših predlogov je bil vsekakor ta, da naj- prej in brezpogojno — čeprav na račun skladov — popravimo dohodke tistih delavcev, ki so za svoje delo najslabše nagrajevani...« »VSI VSEGA NE ZMOREMO VEC« Delavcem v Saturnusu je letos uspelo, da so izvedli reorganizacijo podjetja. Ta korak, če ga danes lahko tako skromno, sploh imenujemo, je bil v prvi vrsti plod ugotovitve, da po sta-, rern enostavno ne gre več. »V minulem letu in tudi še letos« je bila reorganizacija podjetja naša primarna naloga .. mi je pripovedoval Milah Dra-kulic. Nato pa je dodal: »Resnici na ljubo moram po-, vedati, da z delom še nismo čisto končali, vendar — in to nas danes še posebno veseli — že je., prišel čas, ko lahko svoje sile usmerimo na druga področja. V zvezi z reorganizacijo naj povem le še to, da delajo danes v okri-. lju našega podjetja tako rekoč štiri tovarne, ki jim skušamo dati v vsakem pogledu kar naj*, več samostojnosti ...« »Slišimo govorice, da se V Saturnusu resno ukvarjate z načrti za združitev s podjetjem ObSS RADOVLJICA PRED IZTEKOM MANDATNE DOBE: Najprej učvrstiti lastno organizacijo Ni veliko občinskih sindikalnih vodstev, ki bi jih v zadnjih letih tako pretresale kadrovske spremembe, kot se je to dogajalo v Radovljici. Spominjam se ene izmed sej minulo zimo, ko so člani predsedstva rekli, da je potrebno najprej vedeti, kakšno občinsko organizacijo morajo imeti, da bo kos vsem nalogam in da bo zmogla skupno z vodstvi osnovnih sindikalnih organizacij pravočasno in učinkovito razpletati nekatere probleme. To nikakor niso bili očitki, ki bi leteli na delo občinskih sindikalnih funkcionarjev, ampak bolj zahteve po čvrsti organizaciji, ki se ne bo v nedogled ukvarjala sama s seboj, temveč bo vložila svojo energijo v družbeno politično delo. Z Milanom Balohom, tajnikom občinskega sindikalnega sveta v Radovljici, sva se najprej zapletla v pogovor o teh vprašanjih, Cez dva ali tri mesece bo namreč potekel mandat sedanjim občinskim sindikalnim delavcem. Kakšno dediščino pripravljajo novemu vodstvu in kakšne so mimo drugih kadrovske priprave ria občni zbor občinskega sindikalnega sveta. ko. bodo volili novo občinsko sindikalno vodstvo? Milan Baloh je potrdil »občutek«, da se zaradi nekaterih nerazčiščenih stališč o organizaciji občinskega sindikalnega sveta ta organ preveč ukvarja z lastnimi problemi. »Eno izmed osnovnih vprašanj je. ali naj bo predsednik sindikata profesionalec ali ne. V minulem obdobju smo o tem vsaj dvakrat spremenili mnenje. Glede na velikost občine, na njeno razsežnost, na silno raznolikost delovnih organizacij in glede na to, da imamo 90 osnovnih sindikalnih organizacij, bi se morali po mojem mnenju odločiti za profesionalnega predsednika. To je mimo konkretne skrbi za dobro kadrovsko zasedbo prihodnjega vodstva občinskih sindikatov najpomembnejša naloga: Poleg tega pa menim, da bi si morale v prihodnje vse družbp-no-politične organizacije v občini prizadevati za boljše medsebojno sodelovanje. Pri tem morajo tudi sindikati nekoliko spremeniti koncepte in metode svojega delovanja. Dosedanje sodelovanje je bilo razrahljano, sindikat pa, kdove po čigavi krivdi, ni bil vključen v občinsko politično delo tako, kot bi morali biti spričo svoje funkcije. Naslednje vprašanje, ki sicer ni značilno le za radovljiške sindikate, pa je ureditev organizacijskih, materialnih in drugih odnosov med strokovnimi sindikati in občinskim sindikalnim svetom in ureditev teh odnosov na vseh drugih ravneh. Računamo, da bo to v veliki meri rešil statut Zveze slovenskih sindikatov.« Radovljiški sindikati seveda ne držijo križem rok pred iztekom mandatne dobe. Pri dosedanjem delu jih je vodil program dela, ki so ga zasnovali v . začetku mandatne dobe in zdaj se pripravljajo na izpopolnitev njegovega zadnjega dela. Kakšna je vsebina dela tega zadnjega obdobja? »Skupno s komisijo za samoupravljanje bomo pripravili širše posvete o vsebini 15. ustavnega amandmaja. Računamo, da bo potrebno pomagati delovnim organizacijam pri usklajevanju njihove notranje zakonodaje z ustavnim amandmajem. V to akcijo bomo morali vključiti tudi delavsko univerzo. Pri tem pa bo potrebno izpolniti dve osnovni nalogi: pomagati delovnim organizacijam, da bodo časovno lahko uskladile notranje predpise s spremenjeno samoupravno zakonodajo, hkrati pa bomo morali s političnimi stališči pomagati samoupravnim organom, da bodo uzakonili tako vsebino samoupravnih odnosov, .ki bo zagotovila racionalno, obenem pa poglobljeno neposredno samoupravo. V praksi se namreč že porajajo nekateri menažerski koncepti, ki se razlikujejo od naših pogledov na nafialjnji razvoj samoupravljanja. Naslednja naloga, ki jo želimo opraviti še pred iztekopi mandatne dobe, pa je temeljita analiza gospodarjenja za prvo polletje letošnjega poslovnega leta. Razpravljali bomo tudi o gibanju osebnih dohodkov in o problematiki zaposlovanja.« I. VRHOVCAK Limprodukt. Kako daleč so ta prizadevanja in kaj si obetate od morebitne združitve?« »Že štiri ali pet mesecev zelo intenzivno proučujemo to vprašanje in vse kaže, da tudi do odločitve ni več daleč. Kdor pozna našo panogo, dobro ve. da je perspektivna edinole v združevanju. Poglejte, v Angliji imajo na primer en sam trust, ki se ukvarja s proizvodnjo, kot je naša. Pri nas pa ..., saj ni vredno o tem govoriti. Tako se dogaja, da izdelujemo v Ljubljani konzervne škatle in jih potlej prodajamo v druge republike, tja pač, kjer je center naše živilske industrije. To pomeni, da prevažamo po državi zrak, kar pa nas toliko stane, da smo nenehno v težavah. Zato je tudi perspektiva maše panoge v tem. da se domenimo, kaj bo kdo proizvajal. Zdaj smo slednjič ie prišli do tega, da vsi vsega ne moremo in da mora biti pot od proizvajalca do potrošnika kar najkrajša. Če tovarna Limprodukt ne bo privolila v pripojitev k nam, bomo pač morali misliti na gradnjo nove tovarne, ki bo deri: lala v srcu naše živilske industrije.« »In kdaj bo padla dokončna odločitev?« »ža Saturnus referendum ni potreben, ker se Limprodukt pripaja k nam. Referendum v tem podjetju pa bo 25. avgusta;. osem dni zatem bo naš delavski svet izrekel še zadnjo besedo.« A. ULAGA POHIŠTVO Na dopust s pomočjo sindikata socialno Zanimivo je dejstvo, da veliko članov kolektiva, ki jih izbere komisija za brezplačno letovanje, noče tega sprejeti. Na sindikatu jih morajo prav Kot vsa leta prej, je sindi- daje vsako leto pomoč v raz- letovanje 19 otrok kalna organizacija v maribor- ličnih oblikah, med drugim šibkih staršev, ski tovarni avtomobilov in mo- tudi kot brezplačno desetdnev-torjev tudi letos omogočila no letovanje na morju, brezplačno letovanje na morju Sindikalna organizacija v socialno šibkim elanom kolek- ... . , , . tiva in njihovim svojcem, mariborski tovarni avtomobi- ^ sumln.alu Jlu 1Ilulaju Osebni dohodki zaposlenih v lov in motorjev je odobrila le- prepričevati, da se končna le TAM so sicer dokaj zadovolji- tos za letovanje socialno šib- odločijo in odidejo na letova-vi, vendar je med člani kolek- kih 12.000. N dinarjev, posebna nje. Ljudje se verjetno sploh tiva še veliko delavcev, ki za- komisija pa je izbrala 27 čla- ne zavedajo, da jim je letova-služijo le toliko, da s težavo nov kolektiva s 114 svojci za nje potrebno, če že ne rijim pa preživijo sebe in družino. O brezplačno letovanje. V poštev njihovim otrokom. Naj bo tako dopustu na morju največkrat so prišli člani kolektiva, ki ali drugače, dopust na morju sploh ne razmišljajo. To so imajo velike družine in kate- ali kje drugje je potreben vsa-predvsem nekvalificirani de- rih dohodek na družinskega kemu delavcu, ne glede na nje-lavci z velikimi družinami, in člana ni večji od 200 N dinar- gov socialni položaj. Zato je delavcev, ki so poleg svoje me- jev. Poleg tega, da jim sindi- prav, da omogočimo dopust sečne plače potrebni vsaj en- kat plača stroške letovanja, tudi tistim, ki si ga sami ne krat letno socialne pomoči, v krije večjim družinam tudi morejo privoščiti. Primer, ka-TAM ni malo. Tega se sindi- stroške potovanja. Sindikalna ko je sindikalna organizacija kalna organizacija v podjetju organizacija TAM pa je pri- TAM to storila, pa je vsekakor dobro zaveda, zato jim tudi spevala nekaj sredstev tudi za vreden pohvale. ADI 2UNEC inasaiBBnaBBHBj B B B B B B B B. B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B: B ' TRAJNO VARUJE VAŠI ZOBE | Ne oklevajte! Še danes kupite odlično zobno kremo »SIGNAL« — j svetovni izdelek. Vsebuje med drugim HEKSAKLOROFEN in fosfate. | Za Jugoslavijo izdeluje VEDROG — Ljubljana iiiiiiiiiiMiiimHiiiiiiiiiiiiiiiamiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiM^ SREČO MLINARIČ, PREDSEDNIK TOVARNIŠKEGA ODBORA SINDIKALNE ORGANIZACIJE V ŽELEZARNI JESENICE, GOVORI O ZADNJIH PRIPRAVAH NA REFERENDUM O ZDRUŽITVI SLOVENSKIH ŽELEZARN _____ Prepričani v uspeh! Po sklepu delavskih svetov železarn Jesenice, Štore in Ravne bo 12.000-članska družina slovenskih železar-jev 15. septembra na referendumu odločila o predlagani spojitvi v »Združeno podjetje slovenske železarne«, kakor naj bi se imenovala nova delovna organizacija, ki bo imela svoj sedež v Ljubljani. Če bo izid referenduma ugoden, naj bi podjetje v novem sestavu zaživelo s 1. ja- RESNA ZADREGA (Nadaljevanje s 1. strani) Delovni organizacije, ki aktivno poslujejo, so se znašle pred tem, da hočeš nočeš nosijo glavno breme sedanjega stanja. Vsak mesec se morajo spraševati, kako zagotoviti izplačila osebnih dohodkov. Posledice starih ali novih izgub drugih delovnih organizacij, nepokritih investicij in odtujevanja dohodka iz gospodarstva se selijo na njihova pleča. Razmišljanja o vzrokih vseh teh gospodarskih pojavov in o možnostih, kako jih vsaj postopno omejiti in odpravljati, ver-Jetnp niso dognana, vendar so Vsaj v nekaterih postavkah dokaj jasna. Morda je pri tem slabo, da mnogi razreševanje problema inflacije ocenjujejo kot izključno zadevo in enkratno dejanje tistih, ki so »napihovali« gospodarstvo in mu dajali navidezna zdravila, ne da bi računali tudi z vsemi njihovimi posledicami. V tem smislu se vsekakor lahko strinjamo z načelno Ugotovitvijo zadnje seje ZIS, ki Pravi, da je »nelikvidnost odsev globljih odnosov v družbeni reprodukciji, v odnosih proizvodnje, delitve in potrošnje, ki sega čez okvire naših materialnih možnosti«. Iz tega normalno sledi, da ni mogoče gojiti iluzij, da lahko sedanje stanje naenkrat spremenimo. Mislim, da brez škode za gospodarstvo niso možni neki novi revolucionarni' Ukrepi. Takšni ukrepi nam niso Potrebni, saj smo se zanje povečini izrekli že z reformo. Tisto, kar nam je na osnovi sedanjega stanja res potrebno, pa Bi strnil v naslednje: 9 Vrniti se na izhodišča gospodarske reforme in jih vgraditi v gospodarski sistem povsod, kjer so ostale vrzeli, kjer smo Udarili mimo zastavljenih ciljev, sli pa kjer smo doslej popuščali; • čimprej pripraviti na vseh ravnem bilanco naših dosežkov In neuspehov v deklarirani politiki gospodarske reforme. Ciljev nam ni treba ponavljati; dosežke kaže objektivno in brez tendencioznosti ovrednotiti in na tej osnovi sprejeti odločitve o Vsem, kar moremo in moramo spustiti v instrumentih gospodarskega sistema ali pa vanj na novo vgraditi. Sodim, da v bodoče ne bo mogoče vseh rizikov gospodarjenja prepuščati le gospodarstvu te da bo tudi v rizikih nujna vsaj delna udeležba vseh družbenih dejavnikov. O investicijah, ki nimajo denarnega kritin, ne bi smeli več »parlamen-tirati«, kar velja tudi za pokri-vanje izgub kot enem od legel nelikvidnosti. V pretežno prisot-. n° skrb za tekočo potrošnjo bi kazalo enakovredno vključiti tudi skrb za ustvarjanje rezerv na vseh ravneh od delovne organizacije navzgor vključno tudi te rezerve družbenih skladov, te končno: gospodarski predpisi de bi smeli dajati potuhe neuspešnim delovnim organizaci-tem na škodo uspešnih; predpisi .i morali prispevati k normalni tinančni disciplini, ki velja v težnem gospodarstvu. JOŽE GLOBAČNIK nuarjem 1970. leta. V vseh treh železarskih kolektivih zdaj seveda potekajo še zadnje priprave na referendum. Prav zato smo Srečka Mlinariča, predsednika tovarniške organizacije sindikata v jesemški železarni zaprosili, naj bi nam kaj več povedal o tem, kako te priprave zdaj potekajo v njegovem kolektivu. Na to vprašanje nam je takole odgovoril: »Po zadnjem skupnem sestanku predstavnikov družbeno-poli-tičnih organizacij in samoupravnih organov vseh treh železarn, sestanek je bil v Mojstrani, smo shmo še dopolnili skupni program dela družbeno-političnih organizacij /n samoupravnih organov. Ta program med drugim predvideva, da bi se v obdobju zadnjega meseca pred referendumom zvrstili posveti na najrazličnejših ravneh in ki bi se jih udeležila večina zaposlenih. Organizacijo teh posvetov je seveda vsak železarski kolektiv prilagodil svojim razmeram. Na Jesenicah smo na primer najprej politični aktiv železarne, potem pa še aktivi osnovne organizacije ZKS še pred sejo delavskega sveta, ki je odločal o razpisu referenduma, podrobneje spregovorili o prednostih predlagane integracije ter o osnutku statuta in pogodbe o združitvi. S teh sestankov smo se razšli v prepričanju, da predloženi osnutki do- kumentov in tudi ekonomska utemeljitev integracije v aistvu ustrezajo našim hitenjem, imeli smo se-veda tudi nekatere pripombe in vprašanja, na katera bi želeli odgovor, vendar nam za razčiščevanje teh zadev ostaja dovolj časa potem, ko bi se že izrekli za integracijo. Kakor veste, so samoupravni organi vseh treh železarn sprejeli pobudo političnih organizacij, da.,bi 15. septembra razpisali referendum. Dotlej se bodo tako pri nas na Jesenicah, pa tudi v Štorah in na Ravnah zvrstile še konference vodstvenega kadra, vodij delovnih skupin, vseh političnih organizacij in slednjič še sestanki delovnih skupin. Vsak slovenski železar je razen tega prejel posebno brošuro, v kateri so najprej »predstavljene« vse tri železarne. Temu sledijo še poljudno pisana ekonomska utemeljitev integracije in izjave direktorjev vseh treh železarn. Zaradi tako zasnovanih priprav in razpray sem osebno prepričan, da bo referendum uspel. Drugače tudi biti ne more, ker bi sicer sami sebe obsodili na postopen propad. V združenem podjetju pa sicer vsak kolektiv namreč še naprej ostaja pravno in poslovno povsem samostojen. Zaradi skupnih interesov pa vendarle združujemo nekatere funkcije, na primer usklajeno proizvodno-poslovno politiko pri razširjeni reprodukciji, tržne raziskave in razvojno delo, finančno politiko, enoten nastop v združenjih, predstavniških in drugih organih itd. Z vsem tem lahko samo pridobimo, ničesar pa ne moremo izgubiti.« »Za konec nam, tovariš Mlinarič, dovolite še eno vprašanje! ■Kako v političnih organizacijah, posebej v sindikatu, ocenjujete odgovornost za uspeh referenduma?« »Res je, da so se v dosedanjih^ razpravah večkrat pojavile dileme, kdo je odgovoren, če referendum ne bi uspel. Nekateri so menili, da bi za to morala biti odgovorna partijska organizacija, drugi spet pa so trdili, da bi bil kriv sindikat. Pri nas na Jesenicah smo to razpravo »presekali« s tem, da smo vprašanje zastavili drugače. Tako namreč, da je vsak odgovoren na svojem področju. Vemo namreč, da je kakršnokoli razpravljanje o integraciji odveč, če vanjo niso prepričani organizatorji proizvodnje; torej strokovni kader. Prav zaradi tega je tudi program dela družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov zasnovan tako premišljeno, o čemer pa sem že govoril. Ce ta program skušam pojasniti tudi z vidika vašega vprašanja, potem moram reči, da priprave na integracijo potekajo po treh linijah hkrati: eno so prizadevanja samoupravnih organov, drugo je dejavnost tehničnih in strokovnih kadrov, tretje pa aktivnost političnih organizacij. Slednja se lahko in najbolje izraža v tem, če nastopa kot vez med prizadevanji samoupravnih organov in strokovnjakov z ene strani, sicer pa še z aktivnostjo med članstvom. Tako pa pri nas tudi ravnamo!« -mG Pravna posvetovalnica PE • VPRAŠANJE: Dne 4. septembra 1966. leta sem bil poškodovan v prometni nesreči. Nesrečo je povzročil iraški državljan, ** je sicer z mesta nesreče pobegnil, vendar so ga organi EM prijeli in privedli na kraj nesreče, kjer je krivdo tudi priznal, ^ato je bil pridržan dva dni, vse dokler ni predložil mednarodne telene karte. Ko sem nato zahteval odškodnino od nemške za-'teovalnice, ki je zeleno karto izdala, mi je zavarovalnica spo-tečila, da škode ne bo izplačala, ker je voznik s kraja nesreče pobegnit in da mora zato škodo poravnati povzročitelj sam. *ted bi vedel, kaj lahko ukrenem in kdo mi je dolžan povrniti skod0. G. F., ZABUKOVJE i. • ODGOVOR: Ker je, kot sami pišete, imel iraški državljan, ie povzročil nesrečo, mednarodno zeleno karto, bi vam mo-tete škodo če jo je seveda povzročil po sVoji krivdi, povrniti tevarovalnica, ki je zeleno karto izdala. To, da je pobegnil z teesta 'nesreče, "po^moTem” mnenju ne more vplivati na vašo ftevico do odškodnine, ki jo lahko terjate od zavarovalnice, ki ie teleno karto izdala. Zavarovalnica bi lahko odklonila plačilo v Primeru, če bi ne bilo kaj v redu z zeleno karto, to pomeni, te karta ne bi bila izdana za vozilo, s katerim je bila po-^očena nesreča, ali v kakem drugem primeru. Zato vam svetujem, da se predvsem prepričate, ali je bila /tena karta v redu izdana. V tem primeru vam tudi svetujem, u v2trajate na plačilu povzročene škode od zavarovalnice, ki i teleno karto izdala. Zadevo lahko urejujete neposredno z ®teško zavarovalnico ali preko zavarovalne skupnosti SRS. Ce v teška zavarovalnica ne bo hotela plačati škode, lahko zahte-6 Plačilo s tožbo. j- fte Pa zeiena karta ni bila v redu izdana, lahko iztožite na-SP, Skodo tudi od iraškega državljana, ki jo je povzročil, u/teda pa bo postopek v tem primeru trajal dalj časa in se uko celo zgodi, da do poplačila ne boste prišli, zlasti\v pri-biv v če iraški državljan, ki je škodo povzročil, nima stalnega > . aušča ali pa nima premoženja, na katero bi bilo mogoče seči l2;Vršbo. M. STUPAN 0 ® VPRAŠANJE: Zaposlen sem pri zasebnem delodajalcu, ki ttru'-nile zatiteva, da moram vsak dan delati nadure. Ker imam il*mo in ker je delo, ki ga opravljam, zelo težko, ne želim delati nadur. Zaradi tega sva se z delodajalcem že večkrat sprla; dejal mi je tudi, da mi bo odpovedal, če ne bom hotel delati nadur. Želel bi vedeti, ali sem dolžan delati nadure in ali mi delodajalec lahko, če tega ne storim, odpove. Zanima me tudi, koliko ur na teden so dolžni delati delavci, ki delajo pri zasebnih delodajalcih, to je, ati znaša delovni teden 48 ur na teden ati pa imam pravico do 42-urnega delovnega tedna. \ A. R., LJUBLJANA O ODGOVOR: Po določilih republiškega zakona o delovnih razmerjih delavcev, ki delajo pri zasebnih delodajalcih, znaša delovni čas največ 48 ur na teden, in to toliko časa, dokler v SR Sloveniji ne bo na splošno vpeljan 42-urni delovni teden. Dolžina delovnega časa, ki ste ga dolžni prebiti na delu. mora biti določena s pogodbo, ki ste jo ob sklenitvi delovnega razmerja morali skleniti z vašim delodajalcem. V vsakem primeru pa ta delovni čas ne sme biti daljši od 48 ur na teden. Zato lahko odklonite delo preko 48 ur na teden, delodajalec pa vam zaradi tega ne more odpovedati. Le v primeru, če je potrebno kakšen dan v tednu delati več kot 8 ur, lahko zasebni delodajalec, če ste se seveda tako dogovorili s pogodbo, zahteva od vas, da ostanete na delu dalj kot 8 ur. Vendar pa se zato delovni čas za druge dni v tednu skrajša za toliko časa. za kolikor je bil tistega dne podaljšan. Nadure torej lahko delate le, če to sami želite, prisiliti pa vas k temu delodajalec ne more. Se posebej vas opozarjam, da vam gre za delo, ki ste ga opravili čez polni delovni čas — 48 ur na teden — osebni dohodek, ki je povečan najmanj za 50 odstotkov. M. STUPAN RDEČA LUČ ZA INVESTICIJE Problematika nelikvidnosti dela gospodarskih organizacij je bila osrednja točka dnevnega reda na nedavni seji predsedstva republiške konference Zveze sindikatov Bosne in Hercegovine. Eno od osnovnih izhodišč v tej razpravi je bilo, da bi bilo potrebno nuditi učinkovito pomoč tistim, delovnim kolektivom, ki sicer dobro poslujejo, so pa postali nelikvidni zavoljo slabega poslovanja njihovih poslovnih partnerjev. Hkrati se je predsedstvo republiške konference sindikatov Bosne in Hercegovine kategorično izreklo, da se naj sindikati v prihodnje upro vsem poskusom, da bi vzroke za zdajšnjo nelikvidnost iskali samo v gospodarskem sistemu, pri tem pa povsem pozabili na subjektivne slabosti v poslovanju posameznih delovnih organizacij. Nelikvidnost gospodarstva ni nekaj novega, je poudarilo predsedstvo v tej svoji razpravi, predstavlja pa v zadnjem, času veliko težavo. To terja od sindikatov polno zavzetost in diferenciran pristop k obravnavi posameznih primerov. Sindikati so pri tem marsikdaj izpostavljeni pritiskom, ki se najpogosteje pojavljajo v obliki prekinitev dela ali kot očitki, češ da delavska organizacija dovoljuje, da delavci ne prejemajo redno svojih zaslužkov. Kljub tej ugotovitvi pa predsedstvo republiške konference Zveze sindikatov Bosne in Hercegovine ni odstopilo od stališč, ki jih je sprejela zadnja konferenca sindikatov in ki bi jih mogli na kratko takole povzeti: sindikat ne sme za vsako ceno ščititi nerentabilnih podjetij in obratov, še posebej pa ne tedaj, kadar le-ti resnično nimajo perspektive. Z drugimi besedami povedano sindikati v Bosni in Hercegovini so se odločili, da ne bodo klonili pred pritiski in da ne bodo nudili pomoči, kjer za to ni opravičila. Temu nasprotno pa bodo zagotovili vse pomoč in podporo tistim delovnim organizacijam, ki so trenutne zašle v težave pri izplačevanju osebnih dohodkov in ki izhod ii težav iščejo v skrbno preštudiranih sanacijskih programih. Predsedstvo konference sindikatov Bosne in Hercegovine je obenem kritično ugotovilo, da so bili doslej pogosto pritiski posameznih delovnih organizacij kronani z uspehom. Predsedstvc je zato obsodilo metodo pritiskov in popuščanja, saj pomenijo le trenutno reševanje problemov in največkrat niso v opozorile delovnim kolektivom, da se morajo slednjič le opreti na lastne sile in da si poiščejo prihodnost predvsem v boljšem poslovanju Kar pa zadeva zdajšnjo nelikvidnost gospodarstva, je predsedstvo republiške konference zveze sindikatov Bosne in Hercegovine, opozorilo zlasti na dejstvo, da neposlovnost nekaterih organizacij ogroža tiste kolektive, ki dobro gospodarijo. Podatki izpričujejo, da je imelo v minulem poslovnem letu gospodarstvo - te republike za 29 jmilijard S-dinarjev nepokritih izgub, kar po ne pomeni samo bremena za tiste kolektive, ki so izgubo ustvarili, . temveč tudi za njihove poslovne partnerje. Vzroki za nelikvidnost so po mnenju predsedstva tudi v tem, da družbeno politične skupnosti ne izpolnjujejo pravočasno svojih obljub, v tem, da se obratna sredstva prelivajo v investicije, da ni finančne discipline v medsebojnem poslovanju, da se izplačujejo osebni dohodki mimo rezultatov poslovanja. Čimprej pa je treba po mnenju vodstva sindikatov Bosne in Hercegovine prekiniti z investicijami, ki nimajo pokritja in ki se najpogosteje razkrivajo v kratkoročnih kreditih. Z MODERNIZACIJO PROIZVODNJE VEČ NEZGOD PRI DELU V rudarsko topilniškem bazenu Bor staro tehnologijo vztrajno izpodriva nova, zastarele strojne naprave zamenjujejo sodobne, delovne razmere se bistveno izboljšujejo. In vendar v Boru ugotavljajo, da temu povsem nasprotno narašča število nezgod. Tako se je na primer v letu 1966 ponesrečilo pri delu 8,89 % vseh zaposlenih, v naslednjem letu 9,38 %, lani pa že 9,55 %. Ob 9491 zaposlenih v bazenu pa ti odstotki pomenijo znaten izpad ljudi, delovnih dni, proizvodnje in seveda dohodka, da ne govorimo pri tem o stroških zdravljenja. V Boru so na primer izračunali, da se je v minulem letu ponesrečilo pri delu 997 delavcev, kar pomeni, da nekaj dni v letu ni delala srednje velika tovarna. Analitični podatki pa razkrivajo še nove razsežnosti: v minulem letu se je v državi na 1000 delavcev ponesrečilo pri delu 58 delavcev, v Srbiji 54, v rudarsko topilniškem bazenu Bor pa kar 106 delavcev! Spričo tako poraznih ugotovitev se je sindikat v rudarsko topilniškem bazenu Bor odločil sklicati sindikalno konferenco in na njej obravnavati to problematiko. Iz zaključkov povzemamo naslednje: 9 ker se najpogosteje ponesrečijo mladi delavci, bi bilo potrebno proučiti programe izobraževanja, morali bi preverjati znanje s področja zaščite na delu pri vseh zaposlenih, zagotoviti bi bilo treba stalno izpopolnjevanje znanja o zaščiti na delovnem mestu; 9 strokovna služba, ki skrbi za varnost pri delu, mora biti organizirana tako, da bi lahko z uporabo vseh znanstvenih disciplin zagotovila učinkovitejše reševanje problemov zaščite na deloviiem mestu; 9 v interni zakonodaji je treba jasno opredeliti dolžnosti delavcev in delovne organizacije pri uporabi zaščitnih sredstev. ČLANSTVO SE PRITOŽUJE IN IŠČE ZAŠČITO Na občinski sindikalni svet v Baru je lani in letos prispelo več kot 140 pritožb, v katerih se delavci v glavnem pritožujejo nad kršitvami svojih pravic iz delovnega razmerja. V ponazoritev povzemamo tri primere iz podjetja »Vračar« v Baru. Ena od delavk je bila brez sleherne krivde izključena iz delovne organizacije. Na intervencijo občinskega sindikalnega sveta v Baru in občinskega sodišča se je lahko vrnila na delo, v podjetju pa so zatrjevali, da te delavke nihče nikoli ni odpustil. V podjetju »Vračar« še kar naprej dela na svojem delovnem mestu knjigovodja, ki ga je pred časom obsodilo občinsko sodišče na leto dni strogega zapora zavoljo tatvine dnevnega izkupička samopostrežne trgovine v znesku več kot 4000 N-dinarjev. Kljub intervenciji družbeno, političnih organizacij- v Baru pa samoupravni organi v tem podjetju niso zamenjali obsojenega knjigovodjo. Nasprotno, iz tega delovnega kolektiva je bila vnovič izključena ena od delavk, čeprav ni zagrešila nobenega prestopka in čeprav je od vsega začetka očitno, da bo sodišče v Baru spet ukazalo, naj jo podjetje ponovno zaposli. Sicer pa ti trije primeri niso osamljeni; tudi v drugih kolektivih samovolja posameznikov prepogosto kroji pravice delavcev. GRADNJA STANOVANJ V DRUŽBENEM SEKTORJU V SLOVENJEM GRADCU OBČUTNO UPADA: V treh letih le 25 novih stanovanj Gradnja novih stanovanj v družbenem sektorju v Slovenjem Gradcu že dalj časa nazaduje. Občinska skupščina je zato priporočila delovnim organizacijam, da naj bi namenila vsaj polovico vseh razpoložljivih sredstev za stanovanjsko gradnjo za gradnjo stanovanj v družbenem sektorju. Vse pa kaže, da je priporočilo občinske supščine naletelo v delovnih organizacijah na »gluha ušesa«. V slovenjegraški občini je letno na voljo kakih 3,200.00 N-din za gradnjo stanovanj. Stano-vanjsko podjetje ustvari letno približno 240.000 din amortizacije, delovne organizacije zberejo v posebnih skladih 2,200.000 din, . pri Kreditni banki pa zberejo 800.000 dinarjev od anuitet nekdanjega stanovanjskega sklada. Večino denarja, ki je na voljo za gradnjo stanovanj,'namenijo v Slovenjem Gradcu za gradnjo zasebnih stanovanjskih hiš. To najbolj zgovorno dokazuje podatek, da so uspeli v zadnjih treh ' letih v tej koroški občini zgradi-; ti le en 25-stanbvanjski blok, če- : ■ prav bi bilo mogoče najmanj po en tak .-Stanovanjski, blok zgraditi vsako leto. Odborniki slovenjegraške občinske skupščine so tudi, te dni, ko so ponovno razpravljali o sta-; novanjski gradnji v Mislinjski dolini, menili, da bi morale de- lovne organizacije nameniti vsaj polovico razpoložljivih sredstev za stanovanjsko gradnjo za gradnjo stanovanj v družbenem sektorju. Nekateri odborniki so menili, da bi pravzaprav morali ugotoviti, zakaj kažejo v delovnih organizacijah takšno nerazumevanje do uveljavitve priporočila občinske skupščine, ki najbrž ni samo sebi namen. »Gre za to, da gradnjo stanovanj v družbenem sektorju v prihodnje poživimo, posebej še zato, ker vsi tisti, ki čakajo na stanovanja in ki živijo v neprimernih stanovanjih, ne morejo sami rešiti stanovanjske problematike« — so opozarjali odborniki slovenjgraške občinske skupščine. Res je sicer, da so se cene v gradbeništvu v zadnjih letih precej povečale, saj velja kvadratni meter stanovanjske površine v Slovenjem Gradcu zdaj že približno 1.500 dih, kar nedvomno po svoje zmanjšuje obseg stanovanjske gradnje v družbenem sektorju. Navzlic vsemu pa ;ni razumljivo, da so v Slovenjem Gradcu uspeli v treh letih zgladiti, v družbenem sektorju le'25 novih stanovanj. Po mnenju odbornikov slovenjegraške občinske skupščine bi se zato morali zavzeti, za poživitev stanovanjske gradnje vsaj stanovanjsko podjetje, ! gradbeno podjetje in kreditna banka, če že v delovnih organizacijah za to ne kažejo večjega zanimanja. Vsekakor pa bi blio treba ob tem tudi ugotoviti. zakaj v delovnih organiza- ; cijah ne izvajajo priporočila ob-' čiihske skupščine. (vš) / •• .. - PORTRETI IN SREČANJA Glasbenik in mizar iz Trbovelj T Tpokojeni rudniški mizar I J Edo Jamšek me je sprejel v svoji skromni mizarski delavnici na robu Trbovelj, kjer živi štiri leta, odkar je po 42-letnem delu upokojen, po malem mizari. Predstaviti pa velja Jamška tudi..kot predsednika trboveljske delavske godbe. In ne samo,' da je njen predsednik, tudi sam igra v godbi. pozavno, tamburico pa v tamburaškem orkestru. ’ : ----Igrati sem .začel že leta , 1919 pri Sokolu. V tej godbi sem vztrajal do njenega raz-formiranja, torej polnih 20 let. Po osvoboditvi sem se seveda včlanil v delavsko godbo.. Kot vidite, bi. tako lahko dobil vsaj še en penzion,., je hudomušno pomežiknil Jamšek. In že se mi je zmuznil na področje, o katerem veliko raje govori kot o sebi. V beležnico , sem si zapisbval: — V godbi nas je 50, od tega 7 profesorjev glasbe. Vsi smo Trboveljčani. Če me vprašate, kaj mi v tej druščini najbolj ugaja, potem vam moram reči, da veliko tovarištvo, ki vlada med nami. Čeprav so nekateri naši člani poklicni glasbeniki, so vselej pripravljeni sodelovati v naši godbi, ne da bi za to dobili en sam dinar. Tudi znani slovenski, klarinetist Miha Gunzek, ki. je naš dirigent, dobi za sodelovanje v godbi povrnjene le potne stroške. — In kako se - financira godba? — Zavoljo razumevanja odgovornih v Trbovljah še kar gre. Razen tega vsak delavec v rudniku prispeva mesečno 1 novi . dinar za godbo: Zanj je to rhalen kosten ' izdatek, za godbo Pa glavni, vir dohodka,. S tem si seveda delavec pridobi pravico do tega, da mu godba zaigra na pogrebu, se je nasmehnil Jamšek/ Jamšek mi pripoveduje, da je trboveljska godba doslej, zmagala na 9. republiških in 3. državnih tekmovanjih. Točneje povedano: zmagali so na vseh tekmovanjih, kar jih je po vojni bilo. Jamšek pravi, da so pred nedavnim 'pri. tržaški tvrdki;. Pioneer records posneli -ploščo Marci tradicionali triestine, ki se dobro prodaja. Zato se zdaj dogovarjajo, da bi posneli že drugo ploščo. — In če bi se zdaj spomnili izmed teh številnih nastopov tistega, ki se ga najraje spominjate? • — Mislim, da je bilo to. leta 1951 na prvem tekmovanju amaterskih orkestrov v Domu JLA v Beogradu. Ko smo prišli tja-, so nas namestili v barake, kjer smo morali spati kar v uniformah, a še tako nas je zeblo. Ko pa smo na tekmovanju zmagali, so nam takoj dodelili boljše prenočišče pa še dežurni v domu JLA nas je povabil v kavarno. In najmanj prijetno doživetja.? . — Letos smo sodelovali na republiškem tekmovanju pihalnih orkestrov.. Komisija je odločila, da si delimo prvo mesto z ravensko godbo. Toda neskončno smo .bili presenečeni, ~kb so nam po tekmovanju dodelili plaketo, na kateri je bilo zapisano, da smo zasedli drugo mesto. Očitno je, da so prireditelji odrejali mesta še pred koncem tekmovanja. Krivico so slednjič le popravili, čeprav smo seveda morali intervenirati. Potem pa me je Jamšek odpeljal v glasbeni dom, kjer imn trboveljska delavska godba za . kasnejše generacije shranjena vsa svoja priznanja. S posebnim zadovoljstvom mi je. Jamšek pokazal odlikovanj,e predsednika republike, ki je godbo ob 65-letnici odlikoval z Redom zasluge za narod s srebrnimi žarki. — Glejte, kaj piše, mi je dejal Jamšek. »Za posebne zasluge in dosežene uspehe pri dvigu kulture in prosvete, s čimer je bil storjen pomemben prispevek pri socialistični izgradnji domovine«, je prebral na glas predsednik trboveljske delavske godbe. / VELEBLAGOVNICA nama 9 priporoča potrošnikom' hiter, sodoben In cenen nakup vseh potrebščin, za sebe, za družino, za dom in za gospodinjstvo; 8 potrošnikom nudi blago na obročno odplačevanje; 8 za tuje kupce je v hiši menjalnica. LJUBLJANA fjl n 1 Mpi i Potrošniki lahko Izbirajo blago v poslovalnicah; 1 TRGOVSKA HIŠA, Ljubljana, Tomšičeva 2 BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO, Ljubljana, Wolfova 1 KONFEKCIJA ELITA, Ljubljana, Čopova 7 BLAGOVNICA NAMA, Škofja Loka, Kidričeva ulica 1 a -■ :- I r rr ; ■ rr r ; S tovarišem Francem Pretnarjem, računovodjo stanovanjske zadruge »Gozdar« na Bledu, se očitno v telefonskem pogovoru nisva najbolje sporazumela. Razumel me je namreč, da se zanimam za njihovo stanovanjsko zadrugo kot eden izmed potencialnih kandidatov za včla-njenje. Nič hudega. Prvi stik s stanovanjsko zadrugo »Gozdar« je bil tako še bolj neposreden. Že po prvih nekaj stavkih, ki sva jih s Francem Pretnarjem izmenjala in razkrila namen mojega obiska, sem ugotovila, da se stanovanjska zadruga »Gozdar« ne zapira v okvire Gozdnega gospodarstva: Bled, kjer ima svoj sedež in kjer so zaposleni njeni ustanovni člani, ampak ima odprta vrata za vse, ki izpolnjujejo zahteve, zapisane v njihovem statutu. Pospešena gradnja zasebnih stanovanjskih hišic je zajela tudi Bled. Morda jih kot turisti-ln izletniki manj opazimo in rastejo stanovanjske hišice blejskih občanov bolj v senci turističnih objektov. Gotbvo je eden izmed vzrokov tudi v tem, da zazidalni . načrt Bleda kasni in je zato pot do lokacijske dokumentacije ne-shojena in naporna. Nič čudnega, .če sva se, s tovarišem Pretnarjem najprej razgovorila o^h problemih, ,ki so hkrati tudi problemi njihove zadruge in njenih članov. »Dovoljenje je mogoče dobiti le za izredne lokacije, tako imenovane plombe,« je menil Franc Pretnar. »Zato je najdaljša pot pri gradnji hišice tista do zakoličenja. Ustanovni člani zadruge, razen dveh, s tem . nimajo več težav. So na. začetku ali sredi gradnje. Zaradi zavlačevanja z zazidalnim načrtom pa seveda hromijo načrti zadruge že v njenih prvih korakih.* ORGANIZIRANA GRADNJA Pobudniki,za ustanovitev zadruge so bili člani kolektiva . Gozdnega gospodarstva Bled, ki si grade svoje hišice. Njihov interes za ustanovitev zadruge/ se je natanko ujemal s temeljnim zakonom o stanovanjskih zadrugah, ki je izšel lani januarja in . v katerem med drugim piše: »Stanovanjska.zadruga je gospodarska organizacija, v katero-se združujejo občani, da bi ob pomoči družbene skupnosti sezidali hiše in pridobili stanovanje za svoje potrebe.* Lani decembra se je zbralo na ustanovnem občnem zboru štirinajst članov kolektiva GG Bled. Med ustanovitelji je bil tudi Franc Pretnar, ki je tudi povzel razpravo z občnega zbora — temeljni ■ dogovor zadružnikov. »Ugotovili smo,« je dejal tovariš Pretnar,« da bi lahko uspešnejše in seveda bolj ekonomično uresničili načrte za zidanje stanovanjskih hiš, če bi bili združeni v, stanovanjski zadrugi. Med ustanovitelji sta dva gradbena strokovnjaka, ki bi glede na dolgoletno delo v stroki mogla organizirati skupno gradbeno dejavnost, kar bi bilo znatno ceneje, kot če bi to delo laično opravljal vsak posameznik. Zato., srno ustanovitelji menili, da bi gradnja stanovanjskih hiš v okviru stanovanjske zadruge zagotovila ekonomično in strokovno izvedeno gradnjo. Obstoj zadruge smo pripravljeni jamčiti s svojimi sredstvi, ki. bi jih, kakor smo se dogovorili, z našimi deleži vložili v zadrugo.« DESNA ROKA ZADRUGE — GG BLED Lastne naložbe v zadrugo pa so samo del ekonomske osnove zadruge. Zadruga ima močno zaslombo v GG Bled. »GG Bled pomaga individualnim graditeljem glede na svoj pravilnik o dodeljevanju posojil za individualne gradnje s poso- jili do zneska 50.000 N. dinarjev v več obrokih in z dvajsetletno vračilno dobo ob 2 Vp obrestni meri. Vsa odobrena posojila bi podjetje vložilo na žiro račun stanovanjske zadruge »Gozdar«. Razumljivo je, da bi jih v organizirani gradnji lahko posameznik črpal za svoje potrebe. Drugo, s čimer bi lahko podjetje izdatno pomagalo svojim graditeljem, pa je gradbena mehanizacija. GG Bled jo posoja zadrugi za ekonomsko izposojevalnino, vendar je z dobro organizacijo mogoče, stroške za uporabo posameznih strojev znatno zmanjšati.« Na ustanovnem občnem zboru so razpravljali tudi o osnutku statuta zadruge, ki v 105 členih v podrobnostih uzakonjuje materialne pristojnosti, samo- Btf/ST POHIŠTVO upravne pravice in dolžnosti zadružnikov; na tem sestanku so tudi izvolili samoupravne organe zadruge. Statut je na pomlad potrdila občinska skupščina, maja letos pa je stanovanjsko zadrugo »Gozdar« registriralo Okrožno sodišče v Ljubljani. Uradno živi zadruga komaj dobra dva meseca. Shodila je s prvimi koraki. Število zadružnikov pa je že naraslo na 17 članov. Zaenkrat so vsi člani kolektiva GG Bled, zadruga pa odpira vrata tudi drugim individualnim graditeljem. Samoupravni organi zadruge bi seveda želeli pospešiti uresničenje bistvenih dogovorov, pri tem pa se srečujejo z nekaterimi objektivnimi težavami. Pričakujejo, da jih bodo prebrodili ob izdatnejši pomoči občinske skupščine in Zavoda za urbanizem. Ta pomoč zadeva predvsem hitrejše odobravanje Ibkacij in pospešeno delo pri zazidalnem načrtu Bleda. Predvsem bi znatno olajšal nadaljnje delo samoupravnih organov zadruge odobren »zazidalni načrt Dobe 3«. I. VRHOVCAK Ob zaključku redakcije Tehnograd v stečaju Na sestanek v Tehnograd so nas povabili po telefonskem pozivu. V njegovih najbolj vročih dneh nismo želeli niti prilivati na žerjavico niti je gasiti. Tedaj, ko leti z leve in desne, je tudi težko zatrobiti v pravi rog, težko je poiskati nepristransko sredino in vsako besedo tako posaditi, da bo po volji resnici in pravici. V Tehnogradu je bilo tako mejo še posebno težko najti. In še danes ne moremo priseči na vsako besedo, ki so jo včeraj povedali nekateri zbrani člani preostalega kolektiva Tehnograd. Vzrok za njihov sestanek je bil, kot so povedali, nepričakovana in po njihovem mnenju preuranjena odločitev občinske skupščine o stečaju GP Tehnograd. Za ta korak skupščine so izvedeli, kot so dejali, preko časnikov, nihče jih ni o tem prej obvestil. Nasprotno, ob prihodu prisilne uprave so živeli v prepričanju, da gre za sanacijo podjetja in torej za nadaljnji obstoj kolektiva. Ob tem, zanje nerazumljivem koraku prisilnih upraviteljev, so seveda vnovič obudili nekatere vzroke, ki so pripeljali Tehnograd \ katastrofo, še več besed pa so namenili prisilnim upraviteljem in njihovemu upravljanju. Ob konkretnih primerih neposlovnih rešitev, ki so jih udeleženci včerajšnjega sestanka povedal- na račur nekdanjega vodstva Tehnograda in na račun prisilnih upraviteljev, ostaja veliko vprašanj brez odgovorov in bi nanje mogla najbolj verodostojno odgovoriti prisilna uprava in organ, ki jo je imenoval — skupščina občine Vič. Oba sta privolila v pogovor. O vsebini tega pogovora bomo poročali v naslednji številki našega časopisa. I. V. USTAVNE SPREMEMBE BOMO URESNIČEVALI VEC LET ® USTAVNE SPREMEMBE BOMO URESNIČEVALI VEC LET # USTAVNE ^PREMEMBE BOMO MNENJA IN STALIŠČA ALI JE INSTITUT VODILNEGA DELAVCA ŠE POTREBEN ? Skladno z vsebino prejšnjih sestavkov o večji delitvi samoupravnega (poklicnega in upravljalskega) dela in o delitvi individualnih izvršilnih pristojnosti želim zapisati nekatera razmišljanja o institutu vodilnega delavca v delovni organizaciji in o potrebi in možnostih normativnega preoblikovanja vodilnega delavca v status individualnega izvršilnega organa. Tako, kot se je v obdobju graditve našega družbeno-ekonom-skega sisterfta spreminjalo obeležje direktorjevega položaja oziroma funkcije glede pravice do bdločanja v delovni organizaciji, bi bilo mogoče zelo obširno opredeliti tudi razvoj položaja drugih najodgovornejših delavcev v delovni organizaciji. Oglejmo si kot prihier razvoj položaja Vodilnega delavca v gospodarski delovni organizaciji glede njegovih pravic odločanja na področju delovnih razmerij. Pooblastila za odločanje, ki So jih vodilni delavci v gospodarski delovni organizaciji pred uveljavitvijo temeljnega zakona o delovnih razmerjih imeli, so’6ila dokaj široka. Nekatera pooblastila' ^o izvirala iz določil zakona, druga pa so mu bila dana s sklepom samoupravnih hfganov. Tako je bil lahko posameznik pdbblaščen odločati o razporeditvi delavcev na delovna mesta, o pbdaljševanju letnega" dopusta, o odsotnosti z dela, o nadomestilu iz osebnega dohodka in drugem. Temeljni zakon o delovnih razmerjih pa je ukinil razlike-ki so v preteklosti veljale za člane delovne skupnosti gled« odločanja o pravicah in dolžnostih na področju delovnih raZ' merij. Izjema so le delovne skupnosti državnih organov, kjer ima odgovorni posameznik po svojem položaju še vedno enak« pravice kot organ upravljanja ali zbor delovne skupnosti. Po zakonu o delovnih razmerjih posameznik nima več nobenih pristojnosti, da odloča o pravical in dolžnostih iz delovnega razmerja, saj odločitve o posameznih vprašanjih s področja delovnih razmerij lahko sprejemajo le organi upravljanj* (128. člen prečiščenega besedila). To je logična posledica razvoj* samoupravnih odnosov in uskladitve zvezne zakonodaje z ustavnimi temelji Ustave SFRJ, sprejete v letu 1963. Niti razvitost samoupravnih odnosov niti določila Ustave SFRJ namreč ne bi dovoljevala, da bi posamezniku v delovni organizaciji pripadal* določena posebna pooblastila s področja pravic in dolžnosti * medsebojnih delovnih razmerjih. Temeljni zakon o delovnih razmerjih pa vsebuje glede najodgovornejših posameznikov v delovni organizaciji tudi drug0 posebnost: z določilom v 22. členu uveljavlja nov delovnopravni institut »vodilni delavci« in nalaga delovni organizacij'-da v statutu ali v drugem splošnem aktu določi, katera delovn* Na 10 cicero © RAVNE V soboto se bodo na Ravnah sešli predstavniki samoupravnih organov in vodstev družbeno-poli-tičnih organizacij vseh treh železarn, da bi se dogovorili o oblikah in načinu medsebojnega seznanjanja ter o uskladitvi akcije za izvedbo referenduma o združitvi železarn. Razpravljali bodo tudi o Razvojnem programu železarn ter o dokončnem predlogu pogodbe in statuta združenega podjetja, vš © SLOVENSKA BISTRICA V industriji metalnih polizdel- kov IMPOL, so letos razpisali 11 štipendij za študij na višjih in visokih šolah. Za študij na višji ekonomsko komercialni šoli v Mariboru so razpisali 2 štipendiji, za štu-(*ij na sp k ul teti za naravoslovje in tehnologijo 3 štipendije, na elek-tro, strojni in ekonomski fakulteti Pa po 2 štipeidiji. I. P. 9 PREVALJE Do dneva republike bodo tu zgradili novo avtobusno postajo, ki bo drugi moderni tovrstni objekt na Koroškem. Sredstva za gradnjo so prispevali trgovsko podjetje Merx iz Celja, Tobak iz Ljubljane In nekatere druge delovne organizacije. I. P. • LJUTOMER Minule dni so v ljutomerski občini začeli s krvodajlsko akcijo, Id. so jo še posebej skrbno pripravili. Računajo, da bo darovalo svojo kri kakih 800 občanov. Tudi lanska akcija je po zaslugi krajevnih organizacij RK zelo dobro uspela, saj je darovalo kri 750 občanov, -se • GORNJA RADGONA V tem obmejnem mestu so v polnem teku priprave na letošnji pomurski sejem. Sejem bo v septembru, organizatorji pa računajo, la bo svoje izdelke razstavilo kakih 50 domačih in 20 tujih razstavljavcev. Med razstavljavci je največ podjetij iz severovzhodne Slovenije. med tujimi pa so najštevilnejša podjetja iz sosedu' Avstrije. z zakonodaje vse bolj izginjala različna drobna poln Posameznikom, ki jih odmikajo od j-stavnega temelja delovnega razmerja »enak med enakimi«. V razvi-11:1 samoupravnih odnosih se torej ne bo krepil »položaje najodgovornejših posameznikov, temveč se bo krepila njihova »funkcija« skladno z delitvijo upravljalskega dela in skladno s čim večjo vzajemnostjo organizacije poklicnega in upravljalskega dela. V prejšnjem sestavku sem skušal nanizati nekaj razlišljanj o potrebi večje delitve individualnih izvršilnih pristojnosti (te je doslej izvrševal le direktor delovne organizacije) in odgovornosti. Menim, da široka ustavna določila XV. amandmaja oziroma njihova konkretna izpeljava v notranji zakonodaji delovnih organizacij izključujejo kakršnokoli potrebo po ohranitvi instituta »vodilni delavci«. S tem pa ne mislim, da bi bilo smotrno ta institut odpraviti brez ustreznih sprememb v delitvi upravljalskega dela v delovni organizaciji. Gre namreč za vprašanje, za katera delovna mesta je smotrno določiti tudi določene individualne izvršilne pristojnosti skladno s cilji, ki jih narekuje interes čim tesnejše povezanosti poklicnega in upravljalskega dela na vseh delovnih mestih v delovni organizaciji. Normativno tako opredeljeno delovno mesto (v statutu ali drugem splošnem aktu) pa ne bo mogel zasedati več delavec, ki ne izpolnjuje določenih pogojev za zasedbo delovnega mesta in ki mu delovni kolektiv ni izrekel zaupnice. V tem primeru torej ne gre le za delovno mesto, nikakor ne gre več za položaj, temveč gre za funkcijo individualnega izvršilnega organa v delovni organizaciji. Obseg individualnih izvršilnih pristojnosti individualnega izvršilnega organa, ki je voljen in po avtonomnem pravu delovne organizacije lahko tudi predčasno odpoklican, ni več v nasprotju s samoupravnimi odnosi, z načelom enak med enakimi, kar sem skušal pojasniti v začetku. Te pravice in dolžnosti, ki jih z izvolitvijo dobi posameznik, pa so tudi nujne na današnji stopnji razvitosti samoupravnih odnosov in v naših pogojih razvijanja teh odnosov, da bi tako zagotovili več notranjega reda in boljše gospodarjenje. Svoj prispevek bi sklenil z mnenjem, da je institut vodilnega delavca po uveljavitvi amandmaja nepotreben! PETER TOS ! DOPISNIKI POROČAJO • LENDAVA Cesta I. reda — brez asfalta Čemu novi most čez Muro, se sprašujejo v Lendavi, ko pa sameva zaradi prekinjene mednarodne ceste med Lendavo in Murskim Središčem. Zares je neverjetno, da na tej mednarodni cesti I. reda, ki pelje iz osrčja Evrope preko dela Slovenije in Hevatske na Jadran, .v nekaj letih ni bilo mogoče zagotoviti dovolj sredstev, da bi asfaltirali cestišče v dolžini 4,5 km. Ze pred tremi leti, ko je republiška skupščina sprejela program urejanja cest v Sloveniji, je bil ta odsek v programu, hkrati pa je bilo dano prebivalcem Lendave tudi zagotovilo, da bodo cesto kmalu asfaltirali; v ta namen je bilo že določenih 1,2 milijona novih dinarjev sredstev. Ostalo pa je vse do danes pri obljubah in to kljub temu, da je Hrvatska rekonstruirala to cesto vse do slovenske meje in da je bil zgrajen čez Muro nov most pri Murskem Središču, ki je veljal 3.5 milijona novih dinarjev in za katerega je lendavska občina prispevala četrtino sredstev. Tako je zdaj ta magistrala praktično brez prave vrednosti, saj je cesta od Lendave do Murskega središča k omaješ} prevozna. Kljub številnim intervencijam pa republiški cestni sklad še do danes ni omogočil asfaltiranja tega cestnega odseka, čeprav naj bi po zadnjih obljubah začseli z deli najkasneje junija letos. B. B. • SLOVENJ GRADEC Izvozili so za 900 tisoč dolarjev blaga Industrijske delovne organizacije iz Mislinjske doline so v prvem polletju letos izvozile na tuja tržišča za približno 900 tisoč dolarjev svojih izdelkov. S tem je industrija slovenjgraške občine dosegla 37,5 odstotka za letošnje leto planiranega izvoza. Najboljše uspehe pri izvozu so dosegli v slovenjgraški tovarni meril, kjer so ob koncu junija izpolnili letni plan izvoza za 63 odstotkov, za predvidevanja pa zaostaja izvoz v lesno industrijskem podjetju in v tovarni usnja Slovenj Gradec. vs • VELENJE Nakopali so za 132 tisoč ton več lignita Polletni proizvodni dosežki velenjskih rudarjev so nadvse zadovoljivi. Do konca junija letos so v Rudniku lignita Velenje nakopali 1,577.370 ton lignita ali za skoraj 132 tisoč ton več kot v enakem obdobju minulega leta. Obseg proizvodnje je v primerjavi z minulim letom večji za 9 odstotkov, polletni proizvodni program pa so presegli za 3 odstotke. Povečali so tudi storilnost dela, saj se je v primerjavi z letom 1968 povečal jamski učinek za 6 odstotkov. Ce upoštevamo rezultate iz prvega polletja, potem lahko rečemo, da bodo v Rudniku ignita Velenje do konca leta nakopali za približno 7 odstotkov več premoga kot v minulem letu. • RADENCI Gb 100. obletnici 100 milijonov litrov mineralne vode Vsak dan odpelje iz Radencev v najrazličnejše kraje države 40 kamionov, do vrha naloženih z ustekleničeno mineralno vodo. In kljub temu da v Radencih računajo, da bodo letos napolnili z mineralno vodo 100 milijonov litrskih steklenic, je mineralne vode na tržišču manj. kot pa bi jo želeb potrošniki. V juliju in v avgustu bi zlahka prodali celo do 30 milijonov steklenic na mesec, vendar pa proizvodne kapacitete ne dopuščajo tolikšne proizvodnje. Do junija so v Radencih napolnili dnevno kakih 400 tisoč steklenic, odkar pa so montirali novo polnilno linijo, se je proizvodnja radenske povečala na 600.000 litrov dnevno. V Radencih tudi računajo, da bodo z novimi rekonstrukcijami v proizvodnji mineralne vode že prihodnje leto lahko napolnili 200 milijonov steklenic. Omeniti velja tudi izvoz radenske mineralne vode na tuja tržišča: lani so na primer izvozili skoraj 2 milijona litrskih steklenic. Največ mineralne vode iz Radencev popijejo v Avstriji, zatem v Trstu, na Švedskem in v Zvezni republiki Nemčiji. -«s- • LJUBEČNA Proizvodnja pod planom, realizacija nad planom Po podatkih za prvo polletje letošnjega leta so v opekarni Ljubečna pri Celju izdelali 6,812.880 enot opečnih izdelkov. S tem je bila proizvodnja za 4,4 odstotka manjša, kot so predvidevali za prvo polletje. Vzrok za to zmanjšanje proizvodnje pa je neugodno vreme v prvih mesecih letošnjega leta. Mnogo bolj razveseljivi so podatki o realizaciji, saj je opekarna v prvem polletju letos presegla planirano realizacijo za 30,6 odstotka. V opekami Ljubečna ugotavljajo, da je k povečanju realaziji v marsičem pripomogla kooperacija s tovarno gospodinjske opreme »Gorenje« iz Velenja in nekatere stranske dejavnosti opekarne. • MORAVCI Turizem na pohodu Delovni ljudje iz vse Slovenije v čedalje večjem številu obiskujejo Moravske Toplice pri Murski Soboto, kjer soboško gostinsko podjetje »Zvezda« uredilo veliko termalno kopališče. Zdaj je že zgrajen okrogel bazen z blizu 806 kvadratnih metrov površine in s temperaturo vode 38 stopinj Celzija. Toplice v Moravcih še niso dokončno urejene, a že to jesen bo dograjen nov objekt s pokritim bazenom, novo restavracijo in s številnimi kopalnimi kabinami. Pričakujejo, da se bo s tem objektom obisk turistov še povečal, saj je po mnenju zdravnikov temperatura vode primerna zlasti za zdravljenje različnih revmatičnih obolenj. Poleg »Moravskih Toplic«, ki imajo dobro kuhinjo in blizu 100 postelj, nudijo tudi domačini v Moravcih zasebna ležišča že za 5 dinarjev na noč. B. B. • DRAVOGRAD Letos začetek gradnje novega mostu Kot vse kaže, bodo v Dravogradu že na jesen letos začeli • graditi nov most čez Dravo. Pred nedavnim so se namreč na posebnem' posestvu in po ogledu terena predstavniki republiškega urbanističnega zavoda, cestnega sklada, republiškega urbanističnega inšpektorata, občinske skupščine, uprave Javne varnosti in zainteresiranih delovnih organizacij odločili za idejni projekt novega mostu, ki ga je izdelal »Komuna projekt« iz Maribora. Cestni sklad SRS, ki je investitor vseh dei na novem mostu, je v letošnjem predračunu že zagotovil nekaj sredštev.za začetek gradnje. Grandja novega mosta preko Drave bo potekala v dveh etapah, dokončana pa bo do konca leta 1970 ali najkasneje v začetku leta 1971. Z dograditvijo novega mostu bo na severni magistrali odpravljeno sedanje ozko grlo, ki ga predstavlja stari most preko Drave'z enosmernim prometom. : i ' I. P • STORE Velik interes za integracijo Na seji delavskega sveta železarne Store, ki je bila 15 avgusta letos, so prav tako kakor na Jesenicah in na Ravnah razpravljali o že .napovedani integraciji slovenskih železarn. Razpravljali so tudi o prednostih integracije in o novem statutu integriranega podjetja. Iz te‘ razprave je razvidno, da je delavski svet štorske železarne brez pomisleka sklenil podpreti prizadevanja za integracijo vseh treh slovenskih. železarn. Z vso intenzivnostjo se tudi že pripravljajo na referendum, na katerem naj bi se kolektiv dokončno odločil za združitev. Ob koricu. avgusta — bo tako zasedalo več obratnih delavskih svetov, ki bodo razpravljali o predvideni integraciji. V Štorah predvidevajo, da bo referendum 15. septembra letos v celoti uspel. « - ; Cesta bo! I (Nadaljevanje s 1. strani) sporazum, po katerem so sredstva za posamezne objekte razporejene takole: 16,1 milijona dolarjev za avtomobilsko cesto Vrhnika— Postojna, 10,3 milijona dolarjev za avtomobilsko cesto Zagreb— Karlovac, 3,6 milijona dolarjev za cesto I. reda Gostivar—Klčevo. Po sporazumu naj bi bile te teste dograjene do 30. junija 1972. leta. V pogovorih o tem posojilu je bila Mednarodna banka za obnovo in razvoj obveščena, da bo do septembra 1969. leta, ko pride njena misija, pripravljena vsa potrebna tehnič-no-ekonomska dokumentacija in glavni projekti za naslednje ceste:: Pec—Ptiština—Niš, Bar —Ulcinj, Sarajevo—Zenica, Beograd—Novi Sad, Hoče—Levec, Postojna—Razdrto, Kičevo •t-Ohrid, Skopje—Tetovo. Mednarodna banka je S tvojim pismom z dne 30. junija letos, ki so ga sprejeli pristojni zbezni organi 11. julija, opozorila na to, da je osem prijavljenih cestnih odsekov po tvoji predračunski vrednosti preširokih, da bi lahko bili osnova za prihodnje posojilo, in je zahtevala, da jugoslovanska vlada izbere projekte v okviru napovedane možne transe posojila. Za prihod svoje strokovne misije, napovedan za začetek septembra letos, ' je Mednarodna bdhka postavila pogoj, da jo obvestijo o tem, da so izrabil podjetje, to obvestilo pa naj ji dostavijo najpozneje do konca julija letos. Na predlog zveznega sekretariata za gospodarstvo in zveznega sekretariata za finarv- • ce je zvezni izvršni svet na svoji seji 16. in 17. julija letos sklenil po nujnem postopku, S »da Mednarodni banki za obnovo in razvoj v zvezi s Četr- : tim posojilom za ceste predlagajo naslednje odseke: Beograd—Novi Sad, SarajeVo—Z e- S niča Peč—Priština—NiP in ! Bar—Ulcinj-'. ' Sklep zveznega izvršnega ; sveta pomeni, da se časovno razmeji realizacija že sprejete- | ga in pri Mednarodni banki : uradno prijavljenega programa ; cestnega omrežja, ki je bil določen v soglasju z republikami. Zvezni izvršni svet S svo- ! jim sklepom z dne 17. julija le- i tos o prijavi nekaterih projek- l tov cest za četrto posojilo med- : narodne banke ni v nobenem • pogledu spremenil sprejetega Ut usklajenega celotnega pro- j grama, ki so ga uradno predložili Mednarodni banki za j obnovo in razvoj, niti se ni iz- ; vršni svet odrekel kateregakoli ; dela tega programa. Odločitev zveznega izvršnega sveta ima torej namen, da zagotovi v skladu z možnostmi v pogajanjih z Mednarodno banko postopno uresničevanje tega programa, v katerem so enako pomembni vsi odseki cest, ki izpolnjujejo pogoje iz navedenega sklepa sveta z dne 27. decembra 2968. leta. Če bi že v začetku »cestne afere« vedeli vse to, kar vemo Zdaj po tiskovni konferenci ZIS, bi najbrž ne prišlo ne do deformacij ne do protestov zaradi kar tradicionalno skopih Tanjugovih poročil o takšnih pomembnih sklepih! V, B. ■aaaBaaBaaBaaBaBaaaBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa NAČRTI ZA CESTNA ODSEKA HOČE-LEVEC IN POSTOJNA-RAZDRTO SO PRIPRAVLJENI ZDAJ ČAKAMO ŠE NA KOMISIJO MEDNARODNE BANKE Minuli ponedeljek je republiški cestni sklad kot uradni investitor nove avtomobilske ceste Šentilj— Nova Gorica prevzel od projektivnega podjetja Projekt nizke zgradbe iz Ljubljane vse načrte za cestna odseka Hoče—Levec in Postojna—Razdrto »Zadnje dni je bilo pri nas kot v norišnici,« je povedal dipl. inž. Marjan Krajnc, direktor projektivnega podjetja Projekt nizke zgradbe iz Ljubljane, »Rok za dokončanje glavnih projektov za cestna odseka Hoče— Levec in Postojna—Razdrto na novi avtomobilski cesti Šentilj— Nova Gorica, za katero pripravljajo načrte naši projektanti, je namreč 1. september. Kot vidite, smo ižročiil načrte za oba cestna odseka republiškemu cestnemu skladu štirinajst dni pred rokom ... Lahko pa rečem, da so bili projekti za cestr» odseka Hoče—Levec in Postojna—Razdrto že maja letos toliko popolni, da je o njih svoje strokovno mnenjč izrekla tudi posebna komisija, ki so jo sestavljali ta čas najboljši strokovnjaki za gradnjo cest v Evropi. Med njimi so bili dr. inž. Bruno Ferachi iz Rima, dipl. inž. dr. tehn. Giin-ter Formara iz Celovca, prof. Markovič iz Beograda, prof. dr. inž. Matteo Maternini iz Trsta, dr. Rob Ruchli iz Berna in prof. dr. mg. JohaneS Schlums iz Stuttgarta. Ta komisija je naredila tudi podrobno poročilo o omenjenih projektih.« V tem poročilu pa je o projektih med drugim zapisano: »Komisija ugotavlja, da so odgovorne službe opravile veliko in odlično delo. To je bilo opravljeno v skladu z veljavnimi državnimi tehničnimi predpisi kot tudi s predpisi Mednarodne banke za obnovo in razvoj. Prav tako so projekti izdelani po najnovejših metodah prometnega planiranja, geotehnike, tehničnega projektiranja in ekonomskih raziskav. Projekt v celoti ustreza sedanjim razmeram znanosti in je izdelan na zavidljivi strokovni višini...« »Vam je morda znano, če so tudi v drugih republikah, kjer bodo gradili nove ceste in njihovo gradnjo kreditirali s sredstvi Mednarodne banke za obnovo in razvoj, pripravili dovolj kvalitetne projekte?« »Podrobnosti o tem mi niso znane, vendar sem prepričan, da so projekti, ki jih pripravljajo naši kolegi iz drugih republik, enako študiozno pripravljeni, kot so naši. Tamkajšnja projektivna podjetja, denimo v Srbiji, imajo celo večje tehnične možnosti pri projektiranju cest. Tako so se med drugim lahko po-služill avionskega snemanja terena, kjer bo tekla trasa nove ceste, česar si mi v Sloveniji nismo mogli privoščiti.« Ne glede na vse okoliščine smo vendarle prepričani, da so projekti za cestna odseka Hoče— Levec in Postojna—Razdrto res vzorno pripravljeni. Največ zaslug za to delo imajo vsekakor ljudje v projektivnem podjetju-Projekt nizke zgradbe iz Ljubljane in v Industrijskem biroju iz Trbovelj. »Krivično bi bilo, če pri tem ne bi omenili tudi drugih najuglednejših znanstvenih institucij v Sloveniji, ki so vsaka na svoj način prispevale k popolnejšim načrtom,« je nadaljeval dipl. inž. Marjan Krajnc. »Med njimi naj v prvi vrsti omenim Zavod za raziskavo materiala v Ljubljani, potem Geodetski zavod, Inštitut za ekonomske raziskave, Urbanistični institut Slovenije, Ljubljanski urbanistični zavod ter ljubljansko univerzo.« »Se vprašanje: kdaj bomo začeli z gradnjo odseka nove avtomobilske ceste Vrhnika— Postojna, za katero so načrti in sredstva že odobrena?« »Prepričani smo bili, da bomo s pripravljalnimi deli za gradnjo odseka ceste Vrhnika— Postojna začeli že to jesen. Toda nekaj se je zataknilo v Washing-tonu, kamor je republiški cestni sklad Slovenije že poslal spisek domačih in tujih gradbenih podjetij, ki so se prek licitacije prijavila za gradnjo ceste. O tem namreč, kdo bo izvajalec del, med drugim odloča tudi Mednarodna banka Za obnovo in razvoj. Vendar upam, da bomo le začeli z gradnjo na odseku cestu Vrhnika—Postojna na pomlad prihodnjega leta.« M. ŽIVKOVlC Gorenjski sejem — zaprt Minuli torek so v Kranju zaprli XIX. Gorenjski sejem, na katerem je od 8. do 19. avgusta razstavljalo in prodajalo 350 domačih in tujih podjetij ter zasebnikov. Podatki, ki smo jih dobili o sejmu, še niso uradni, a vendar kažejo, da je bil letošnji Gorenjski sejem v vseh pogledih rekorden. Uresničile so se napovedi, da bo sejem obiskalo 200.000 domačih in tujih obiskovalcev. Razstavljavci so prodali biaga za več kot 5 milijard starih dinarjev. Jubilejni XX. Gorenjski sejem bo v Kranju prihodnje leto že v novih prostorih na Savskem logu, in sicer od 7. do 18, avgusta. Foto: M. Ž. »ZA NOVE CENE, TODA PO KAKŠNI POTI DO NJIH!« (Nadaljevanje s 1. strani) letom. Bistvo ndvega sistema je v tem, da bi cene transportnih uslug na magistralnih progah ostale pfaktičrid enake, podražili pa bi se prevozi na stranskih progah. Ta ukrep naj bi vplival na to, da bi sčasoma obdržali le še tiste proge, ki bi bile rentabilne tako za železnico kot za uporabnike naših storitev. Prav zaradi tega, ker je tako rekoč pred uveljavitvijo ekonomsko naprednejši sistem določanja cen, slovenski železničarji ne morejo pristati na linearno zvišanje cen, ki jih ter-izogniti vtisu, da predloga 2TP podjetij v državi. Posledica takega zvišanja ne bi bila samo to, da bi sprva sicer finančno pridobila ŽTP Zagreb in Beograd in da bi bila — glede na dogovorjene cene v mednarodnem prevozu — prizadeta vsa druga podjetja, hujše bi bilo to, da bi se na splošno poslabšala konkurenčna sposobnost železnice kot celote. Ko razmišljam o teh vprašanjih, se ne morem izogniti vtisu, da predlaga ŽTP Zagreb in Beograd v bistvu pomenita pritisk na pristojne organe, da bi tudi z dejanji pomagali sanirati gospodarski položaj železnice kot celote. Od zveznega izvršnega sveta, pristojnih republiških Izvršnih svetov in še vseh drugih organov smo namreč v zadnjem času slišali veliko obljub, da bodo železnici priskočili na pomoč. Z izjemo izvršnega sveta Slovenije, ki je izpolnil pretežno večino obljub in nam železničarjem dejansko vseskozi pomaga pri razreševa-: nju naših težav, pa je v vseh drugih primerih ostalo samo pri obljubah!« KAKO ŽELEZNICI POMAGATI IZ TRENUTNE ZAGATE? »Še pred uveljavitvijo novega tarifnega sistema bo kajpak treba pokriti izgubo, ki je nastala pri poslovanju v minulih letih. Medtem ko ZŽTP Skopje že zdaj uživa posebne olajšave, slovenski železničarji pa so se poslovni izgubi Izognili z dobrim gospodarjenjem, preostala tri podjetja poslujejo z izgubo. Kako naj 1)1 jo po vašem mnenju pokrili in kako naj bi nasploh izboljšali gospodarski položaj železnice kot celote?« »Slovenski železničarji smo si edini, da bi za vsa podjetja moi-ali veljati enaki pogoji gospodarjenja. To pomeni, da bi izgubo ZTP Zagreb, Sarajevo in Beograd morale pokriti pristojne republiške politično-teritorialne skupnosti. Drži, da je skopsko ZZTP v specifičnem položaju in da mu določene olajšave pri družbenih dajatvah olajšujejo njegova prizadevanja za čim bolj rentabilno gospodarjenje. Nesporno pa je tudi to, da bi ZZTP Ljubljana prav tako poslovalo z izgubo, če ne bi ob soglasju pristojnih republiških organov v minulih letih iz javnega prometa izločilo vfeč kot 300 kilometrov železniških prog in če republika ne bi hkrati regresirala nekatere proge. Drugod niso tako radikalno ukrepali in to je eden izmed vzrokov sedanjih izgub. Drugi vzrok je v tem, kako poteka modernizacija na območjih posameznih ŽTP in kako naglo so modernizirani odseki tudi vključeni v promet. Tretje, česar ne kaže zanemarjali, pa je miselnost, da železnica predstavlja še vedno javno službo, ne pa prave gospodarske organizacije. Ta miselnost se na različnih področ- jih v državi kajpak zelo različno izraža. In vendar železnica vsemu navkljub predstavlja organizacijsko celoto, za katero morajo veljati nekatera skupna pravila. Na gospodarsko-komercialnem področju nedvomno morajo biti enotni pogoji gospodarjenja in enotne tarife za posamezne vrste uslug na določenih progkh. Prav zato se slovenski železničarji z ene strani zavzemamo ža to, da bi železnici kot celoti priznali nekatere olajšave, na primer oprostitev od plačevanja obresti na poslovni sklad. Tovrstne olajšave bi namreč v marsičem ublažile položaj železniških kolektivov. Svoje pa bi prinesla tudi uvedba že omenjenih relacijskih tarif. Po novem sistemu je na primer predvideno, da bi se te tarife navzven — torej za javnost podražile v enakih zneskih. Z notranjo delitvijo na železnici Pa bi pri povprečni podražitvi za 15 Vo participiralo slovensko ZŽTP le z 12, zagrebško in beograjsko ZŽTP pa Z Ifio/o do 19 odstotkov. Tako bi železničarji z notranjim prelivanjem sredstev tudi pomagali sanirati položaj trenutno najslabših ZTP v državi. S tem bi se Za vsa ŽTP nekako izenačili pogoji gospodarjenja, nadaljnje gospodarjenje pa bi kajpak postalo odvisno predvsem, ali bolje povsem od prizadevanj slehernega kolektiva. Takšna pot, o kakršni sem govoril, je po prepričanju slovenskih železničarjev edino zdrava, primerna in ekonomsko opravičljiva. Kakršnakoli drugačna odločitev bi razrešitev ekonomskega položaja železnice samo odložila na kasnejši čas. Se več, vzela bi spodbudo tudi PERSPEKTIVE INDUSTRIJE CELULOZE IN PAPIRJA PREVEC ALI PREMALO PAPIRJA DANES IN JUTRI? Ljudje, zaposleni v uradih, in tisti, ki morajo po poklicni dolžnosti prebirati skladovnice različnih »materialov«, imajo občutek, da se pri nas v papirju dušimo; resnica pa je drugačna: Jugoslavija je med državami, ki porabljajo najmanj papirja na osebo. Zato ima tudi naša slovenska industrija celuloze in papirja še velike možnosti za razvoj. Pretežni del prirasta lesa v Sloveniji je v prihodnjih desetletjih — po predvidevanjih gospodarstvenikov — namenjen povečanju surovinske osnove za industrijo celuloze in papirja. Glede na oceho, da bodo potrebe po količini lesa v industriji naraščale, potrebe po jamskem lesu in lesu za kurivo pa se zmanjšale, je mogoče predvidevati, da bi se lahko v prihodnjih treh desetletjih surovinska osnova za papirno industrijo povečala od sedanjih približno 500.000 kubičnih metrov na kakih 1,000.000 kub. metrov, torej za 100 Vo. Računati pa je, razumljivo, treba ob tem predvsem s količino lesa v Sloveniji, kajti v drugih republikah' so že sedaj zgradili toliko tovarn, da ne bodo prodajali lesa iz svojega področja. Na področju surovinske osnove za potrebe papirne industrije je mogoče predvideti naraščanje deleža listavcev, vendar pa bi kazalo proučiti tudi komparativne ekonomske prednosti pri izkorišče-nju iglavcev za nižjo stopnjo obdelave in Izvoz, za namene papirne industrije in za višjo stopnjo predelave v lesni industriji. Ravno tako bi se morda kazalo odločiti za dopolnjevanje sedanje surovinske osnove s plantažnim gnojenjem nekaterih vrst lesa. Svetovna proizvodnja papirja zelo naglo narašča. Od približno 28,5 milijona ton pred vojno, se je do leta 1963 dvignila že na 86,3 milijona ton in je še vedno v močnem porastu. Poraba papirja na osebo pa je znašala že leta 1963 v Avstriji 49 kg, v Italiji 43,5 kg, Franciji 68,3 kg, Nemčiji 87,1 kg in v Angliji 110,2 kg. V Jugoslaviji je znašala proizvodnja papirja, ki za nekoliko, čeprav nebistveno, prekoračuje porabo, še pred nedavnim le 19 kilogramov. Tudi potem, ko bodo z vso zmogljivostjo obratovale že dograjene tovarne in tovarne v gradnji, to je pri proizvodnji približno 600.000 ton papirja, kartona in lepenke na leto, bomo dosegli v državi komaj 30 kg porabe papirja »a osebo, pravzaprav še manj, ker bo naraslo število prebivalstva. Verjetno je, da se dolgo ne bomo mogli upirati svetovnemu naraščanju porabe papirja ter da bo tudi naše gospodarstvo moralo ubrati isto pot razvoja kot drugje po svetu. Od sedanjih zmogljivosti v industriji celuloze in papirja se predvideva povečanje proizvodnje celuloze v tovarni v Goričanah na približno štirikratni sedanji obseg, s tem da bi povečali tudi zmogljivosti za predelavo celuloze v papir. Proizvodne zmogljivosti v tej gospodarski panogi naj bi povečali tudi v Krškem, s tem da bi dodatna celuloza služila za predelavo v viskozo in v celulozna vlakna. Možnosti so tudi za gradnjo tovarne sulfatne celuloze, ki bi bila osnova za proizvodnjo natron papirja in valovite lepenke predvsem za potrebe embalaže. Zelo verjetno pa bodo morali slej ko prej opustiti proizvodnjo lepenke v majhnih obratih v Tržiču, Prevaljah in v Podvelki. Industrija celuloze In papirja hitro vrača naložbe, zato bi bilo koristno proučiti tudi možnosti za vključevanje tujega kapitala v gradnjo njenih novih zmogljivosti, ki bi tehnološko in ekonomsko ustrezale porabi v razvitih državah, sicer ne bo mogoče računati z izvozom proizvodov višje stopnje obdelave. 7 izvozom pa je treba računati, če se želimo tudi s to gospodarsko dejavnostjo vključiti v mednarodno delitev dela. V. B. tistim kolektivom, Id že zdaj r®* lativno dobro gospodarijo.« SKRAJNA POT, KI LAHKO ZAVRE LINEARNO PODRAŽITEV USLUG »Za konec nam, tovariš Do-bovišek, dovolite še vprašanje* kaj slovenski železničarji lahko storijo, da bi preprečili linearno podražitev uslug, če bi ZZTP Zagreb in Beograd pri tem le vztrajala?« »Skrajna pot, ki bi se je lahko poslužili, je pač ta, da bi se sklicevali na zakonodajo in druge družbene norme ter dogovore. Obstaja na primer dogovor, da se morajo pred vsako podražitvijo najprej sporazumeti podjetja iste stroke in da njihov dogovor še pred razpravo V zveznem izvršnem svetu in zvezni skupščini odobri tudi zvezna gospodarska zbornica. Spričo ter STALIŠČE SINDIKATOV: V zvezi s predlogi za linearno podražitev transportnih uslug na železnici nam je predsednik republiškega odbora sindikata delavcev prometa in zvez Janko Kušar povedal naslednje: »Republiški odbor sindikata delavcev prometa in zvez v celoti podpira stališče ZZTP Ljubljana, ker meni, da stališče slovenskih železničarjev predstavlja edino možno pot za sistemsko rešitev problemov na železnici kot celoti. Poudaril bi, da so na I. konferenci samoupravljavcev na jugoslovanskih železnicah letos februarja v Ljubljani tudi predstavniki drugih železniških kolektivov prisluhnili stališču slovenskih železničarjev in ga tudi vnesli v delovni program. Zato toliko bolj presenečajo sedanje zahteve za linearno zvišanje transportnih tarif, saj pomenijo očiten odmik od skupno dogovorjenega sistemskega razreševanja problemov gospodarjenja na železnici.« BaaBaBBflBBBBabBBBBBBaaBaa«Ba«aflBaBasaaaBaBB* ga sem prepričan, da do predlagane linearne podražitve transportnih uslug ne bo prišlo. Upam pa, da bodo pristojni organi vsaj zdaj pohiteli z uresničevanjem že neštetokrat izrečenih obljub o splošnem izboljšanju pogojev gospodarjenja na železnici.« MILAN GOVEKAR Glasila republiškega sveta Z£ »a Slovenijo, Izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani List Je k" ustanovljen 2B, novembra 1942. Ureja ga uredniiltl Odbor. Glavni In odgovorni urednik MILAN POGAČNIK Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ul. 4, poltnl predal J13/V1. telefon uredništva 316-672, 316-69$, 312-492 in 319-933, uprave 319-933. Račuo pri Narodni banki V Ljubljani, St. NB 591-1-991, devizni račun pr) Kreditni banki In hranilnici Ljubljana, St. 501-920-7-73000-19-3294-486 — Posamezna številka stane 59 N-par - 50 S-dln — Naročnina Je četrtletna 6,50 N-dln - 650 S-din - polletna 13 N-dln - 1309 S-dln In letna 29 N-dln • 2909 S-din - Rokopisov ne vračamo — PoStnlna plačana v gotovini - Tisk In klišeji CZP »Ljudska nrarlra* Ljubljana Vnovoteksu tri leta kasneje V novomeškem Novoteksu bodo letos proizvedli 1,300.000 tekočih metrov blaga, kar predstavlja vrednost več kot 10 milijard S-dinarjev Novomeščanom, zlasti pa klanom delovnega kolektiva No-voteksa, so prav gotovo še dobro v spominu dogodki, ki so se Pred tremi leti zvrstili v tem Podjetju. Bitka za stolčke, če lahko tako rečemo, se je tedaj tako zaostrila, da bi njeni akterji tovarno kmalu pahnili v prepad. Slednjič pa so tudi v No-voteksu prevladale razumnejše sile, tisti, ki so hoteli tovarni in celotnemu delovnemu kolektivu samo dobro. Za v. d. direktorja in kas-Peje za direktorja je bil izvoljen inž. Avgust Fajfer. Dogodkov pred tremi leti se sedanji direktor Novoteksa ne spominja Pad. Z vsem žarom in velikim Ponosom pa mi liripoveduje, kaj Je vse kolektiv naredil v kas-Pejšem obdobju, ko so krmilo tovarne dobili v roke mladi in 8Posobni ljudje. Mimogrede naj povemo, da so samo v zadnjih treh letih sprejeli v Novoteks kar 7 strokovnjakov s fakultetno izobrazbo, prej pa so imeli v vsej Novoteksovi zgodovini le enega. »Letos v prvem polletju smo naredili za 37 ®/o več prometa v primerjavi z enakim obdobjem lani, kar pomeni, da smo v absolutnem znesku proizvedli za 5,1 milijarde S dinarjev blaga. V prvem polletju letos smo izvozili za 333.000 dolarjev blaga, kar je sicer veliko več kot lani a še vedno premalo Za tovarno, kot je naša. Se to: prodali smo 872.000 tekočih metrov blaga, se pravi toliko, kolikor srno ga naredili. Zalog nimamo.. Razen tega smo prodali tudi 107 ton preje. Osebni dohodki zaposlenih pa v povprečju znašajo zdaj 107.000 S dinarjev, ali za 13 Vo več kot v enakem obdobju la- ni ...,« je pripovedoval inž. Avgust Fajfer. »Ko pa bomo v treh mesecih zaključili rekonstrukcijo naše tovarne, bomo proizvajali še enkrat več blaga ob komaj 10 “/o povečanju števila zaposlenih,« je še dodal. NALOŽBE V STROJE IN NE V OPEKO »Takoj ko smo pred tremi leti v tovarni dogovorili, da naredimo črto pod skaljenimi odnosi, je bila naša osnovna naloga, da iz strojev iztisnemo kalna jveč denarja. Takoj smo organizirali proizvodnjo v treh in kasneje celo v štirih izmenah. Zavedali smo se namreč, da bomo iztržili največ, če se bodo stroji vrteli noč in dan,« je nadaljeval direktor Novoteksa inž. DOBRI REZULTATI PRAZNA BLAGAJNA Samoupravni organi ravenske železarne so sprejeli nekatere ukrepe, ki naj pripomorejo k izboljšanju likvidnosti O tem, kako nujna je pospe-®6na akcija za odpravo nelikvidnosti, zgovorno ponazarja pri-bier največje delovne organiza-nije na Koroškem Železarne Jlavne. V prvem letošnjem poletju so na Ravnah izdelali in Prodali za blizu 170 milijonov N din izdelkov ali za nad 40 Vo ^oč kot lani in pri tem ustvarili blizu 16 milijonov din za sklade. Kljub takim dosežkom pa hiorajo tudi na Ravnah naje-•hati kratkoročna posojila, da Jahko izplačajo zaposlenim osebne dohodke. Terjatve do kupcev 80 se namreč letos povečale za blizu 40 milijonov N din in do-Segajo že vrednost 102,5 milijona N din, obveznosti do dobaviteljev pa so se hkrati poveča-od 22 na 40 milijonov din. Razlika med terjatvami do kup-?®v in obveznostmi do dobavi-uev torej znašajo 62 milijonov N din v korist Železarne Ravne na Koroškem in predstavlja njeno dvomesečno realizacijo. Zaradi naraščanja terjatev do kupcev rastejo, kar je seveda razumljivo, tudi obveznosti do dobaviteljev; zato so tudi na Ravnah prisiljeni zadrževati plačila dobaviteljem, kar pa je povezano s plačevanjem 10 °/o zamudnih obresti. Kljub Izredni konjunkturi in polni izkoriščenosti zmogljivosti na Ravnah nimajo na žiro računu niti toliko denarja, da bi redno plačevali vsaj glavne surovine in električno energijo. Vsak mesec je vodstvo Železarne Ravne na Koroškem pred izredno težavno nalogo, kako zbrati denar za izplačilo osebnih dohodkov 3500 zaposlenih, ki prizadevno delajo in ustvarjajo dohodek in niso prav nič krivi za nelikvidnost. Na Ravnah na Koroškem se zavedajo, da problema nelikvidnosti ne bo mogoče zadovoljivo rešiti le z enega mesta. Zato so samoupravni organi Železarne že sprejeli nekatere ukrepe, ki naj pripomorejo k izboljšanju likvidnosti delovne organizacije. Tako so se med drugim odločili, da bodo dajali v prihodnje prednost izvozu, saj prodajajo izdel- POHIŠTVO ke na tržišča s konvertibilno valuto, ter tistim, domačim kupcem, ki so redni plačniki. Se pravi, da bodo kupce izbirali! (vš) Avgust Fajfer. »Razen tega smo si yes čas prizadevali na minimum zmanjšati tako imenovane fiksne stroške. Uvedli smo metodo direckt costing, se pravi, da smo zasnovali najemanje stroškov tako, da je to razumel vsak naš tehnik, vsak operativec v proizvodnji. Slo nam je za to, da stroške v proizvodnji spoznajo do potankosti tisti ljudje, ki jih v pretežni meri tudi povzročajo. S tem smo dosegli, da naši tako imenovani neposredni organizatorji proizvodnje ne mislijo le na to, kako bodo blago s tehnološkega vidika-'proizvedli, marveč ves čas tudi: mislijo; kako bi pri tem naredili čimmanj stroškov...« Takšna je bila po besedah direktorja Novoteksa prva faza stabilizacije gospodarjenja. »Moram priznati, da je bila tudi finančno učinkovita. Pri gospodarili smo si toliko lastnega denarja, da smo lahko že lani začeli z modernizacijo proizvodnje in z rekonstrukcijo celotne tovarne. Že lani smo investirali v stroje 1,1 milijarde S dinarjev, letos pa še nadaljnjih 700 ali 800 milijonov S. dinarjev. Ta naložba bo dvignila, kot sem že rekel, proizvodnjo za 100 "/o ob komaj 10-odstotnem povečanju števila zaposlenih. Če pa me izračuni ne bodo izdali, bomo čez tri leta proizvedli kar trikrat več. Letos računamo, da bomo proizvedli blizu 1,800.000 tekočih metrov tekočega blaga, ali blizu 9000 do 10.000 metrov na dan.« »Lahko zaupate, v katere obrate ste naložili največ denarja?« »Držali smo se principa, da najprej investiramo v modernizacijo tistega obrata, ki je najmanj rentabilen. Tako smo vložili 450 milijonov S. dinarjev v predilnico v Metliki ter 1.1 milijarde S. dinarjev v pripravo in v tkalnico v Novem mestu, preostala sredstva pa smo namenili za apreturo. Vsak obrat je dobil toliko sredstev za modernizacijo, kolikor jih je v tej fazi potreboval. Povedati moram, da smo v vseh obratih montirali najsodobnejše stroje in razen v polovici tkalnice v Novem mestu v vseh drugih obratih organizirali proizvodnjo v štirih izmenah ...« M. ŽIVKOVIČ Rezerviram za stamvanjsko goMorarstvo stavrarr ŠE ENA SOSESKA V ŠIŠKI , V petletnem načrtu gradnje Snovanj in poslovnih prosto-ov v Šiški je Stanovanjsko go- zdarstvo Standard zasnovalo Z sosesko, ki se uradno imetje Soseska £S — 8. Ta bo obdala predel med Celovško, >raŽgoško in Vodnikovo cesto. ®Jidava ob Celovški cesti'je za- v °Vana tako, da bodo imeli vsi (io 40Vn* Prostori in stanovanja H 3'°P s Celovške ceste. Zdajšnje m Selje v tem predelu tvorijo v s, * * * * vnem individualne stanovanj-Z hiše in nekatera podjetja; ge]an° Pa je, da prav v tem pre-0^ u Šiške občutno primanjkuje ratov široke potrošnje, j, že potrjenem zazidalnem J® v Soseski ŠS — 8 ifT^videno 11.600 kvadratnih 1[V stanovanjskih in 3175 Vr*. atr>ih metrov poslovnih po-tZ0- Nadalje je predvidena na W Ohmočju gradnja 94 garaž 'froditev večjega števila par-rnesj;- Lokali so programi-^ samostojnih nižjih objek-«k6°b c.elovški cesti, stahovanj-Osg objekte pa predstavljajo fceiTVjfdstropne stolpnice, ki so O-Uko odmaknjene od Celov- ške ceste. Poslovni prostori v obcestnem pasu so namenjeni za obrate široke potrošnje, servise, predstavništva in podobno. Dokončni gradbeni program pa želijo na Stanovanjskem gospodarstvu Standard uskladiti z željami bodočih uporabnikov lokalov. Z gradnjo nove Soseske SS — 8 v Šiški, za katero je že sprejet gradbeni program, bodo pričeli prihodnje leto, vsi objekti pa morajo biti zgrajeni najkasneje do 1975. leta, po želji naročnikov pa tudi prej. Cena za kvadratni meter poslovne površine bo' po cenah, ki so danes v veljavi, blizu 3000 N dinarjev, dokončna prodajna cena pa bo odvisna še od načina izvedbe gradbenih in obrtniških del ter opreme. Za vse poslovne objekte v tej soseski na Stanovanjskem gospodarstvu Standard že zbirajo interesente. Zato si na Standardu želijo, da bi morebitni kupci lokalov v novi soseski v Šiški sodelovali tudi pri začetku načrtovanja gradnje. SS 8 I LIBI5 r VOUSiVMjEN SERVIS L Proizvodnja na čvrstih nogah Mnogi trgovci izsiljujejo nove ugodnosti V tovarnah, kjer proizvajajo sezonsko potrošno blago, ne poznajo počitniškega zatišja. Se preden nas bo jesenski hlad prisilil v toplejša oblačila, mora proizvodnja založiti trgovine z bogato izbiro izdelkov. V »Almiri« so se, kot pravijo, za novo sezono dobro pripravili. Napletli so veliko kosov ženskih in moških jop ter puloverjev iz shetlanda. Po teh izdelkih poznamo »Almiro« že iz prejšnjega leta. Poleg teh pa se bo letos potrošnikom predstavila z novimi izdelki iz lampsivoola, chasmira in angorske volne. Odlika vseh teh izdelkov je v tem, da so mehki na otip in prijetni za nošenje. Radovljiški trikotažerji pa zagotavljajo, da bodo tudi cene njihovih izdelkov zmerne, ali kot se temu reče, v vsakem primeru konkurenčne izdelkom, ki jih naši trgovci kupujejo na zunanjem tržišču. V spomladansko poletni sezoni je »Almira« zelo lepo postregla zlasti mlajšim potrošnicam s hlačnimi kostumi. S temi, izdelki,^ seveda v primerni izvedbi, bo oskrbela trg tudi v jesenski in pozno jesenski sezoni. ' Takšna je proizvodna stran Almirinega gospodarjenja. Vendar se' tudi glede finančne realizacije v tem podjetju od lani na letos ni dosti spremenilo. Rezultati sp spodbudni. Toda ko so v Almiri že mislili, da so s solidnim poslovnim skladorr\ imuni za nelikvidnost, je ta akutna bolezen našega gospodarstva prizadela tudi njih. Razmerje med njihovimi upniki in dolžniki se je raztegnilo na 1 proti 5. Vse je danes laže, pravijo, kot izterjati dolgove. Mnogi trgovci izsiljujejo nove ugodnosti na račun nelikvidnosti. Mimo priznanih rabatov, super rabatov, stimulacije za promptnost plačila terjajo nove odstotke za to, da sploh poravnajo svoj dolg. V denarni stiski je »Almira« primorana, ni pa v tem izjema; pristati na telegrafsko nakazilo denarja, seveda ha svoje stroške. To je novo breme za pičli dohodek in pomeni za proizvajalca v končni posledici čisto izgubo. V »Almiri« so zato zaskrbljeni nad razmerami. Težko je že zbrati sredstva za osebne dohodke. Se z večjo skrbjo pa bodo zaključevali poslovno leto tedaj, ko naj bi na podlagi sadov svojega dela razporedili dohodek — če seveda v našem finančnem gospodarstvu kmalu ne bo večjega reda! I. V. Zlati vzornik »Super« baterije v zlati embalaži, izdelek ljubljanske tovarne ZMAJ, trenutno najboljše na svetu! Z letošnjim letom ljubljanska tovarna ZMAJ vse bolj prehaja na proizvodnjo diferencirane kvalitete baterij iz njenega proizvodnega programa. Baterijam kvalitete »normal« v dosedanji embalaži rdeče barve, ki pa bodo poslej prihajale na trg v črno oblečenih tulcih, ZMAJ namreč priključuje še baterije »extra« kvalitete v srebrni embalaži in baterije »super« kvalitete v zlati embalaži. V primerjavi z »normal« baterijami so njihove »super« vrstnice dva in polkrat bolj zdržljive, medtem ko je kvaliteta »extra« baterij nekje na sredi med obema omenjenima vrstama. Z diferencirano kvaliteto baterij je tovarna ZMAJ še zlasti ustregla lastnikom tranzistorjev, magnetofonov, gramofonov, televizorjev in drugih naprav na baterije. Le-ti namreč za brezhibno obratovanje potrebujejo baterije z dolgo življenjsko dobo in prav tako z dolgotrajno konstantno kvaliteto. Za te potrebe so vodilni svetovni proizvajalci razvili proizvodnjo »extra« in »super« kvalitete baterij. Ljubljanski ZMAJ, ki tovrstno proizvodnjo vpeljuje po licenci angleške tvrdke VIDOR, je pri tem že dosegel več, kot so si sploh upali misliti tudi največji optimisti. Njihove ploščate baterije »super« kvalitete so namreč presegle vse mednarodne standarde za to kvaliteto baterij. Z drugimi besedami; »super« baterije ZMAJ v zlati embalaži so trenutno najboljše na svetu. Prav to tovarni ZMAJ daje možnost ekonomsko rentabilnega izvoza in tudi možnost, da naše podjetje oblikuje svetovno ceno za baterije najboljše kvalitete. Ploščate baterije predstavljajo največji delež v skupni proizvodnji tovarne ZMAJ, zato je tovarna najprej pri teh baterijah vpeljala proizvodnjo vseh treh kvalitet. Do konca letošnjega leta bodo diferencirano kvaliteto baterij osvojili tudi pri drugih izdelkih iz njihovega programa. Te dni so na primer že ponudili tržišču »extra« baterije tipa mignon v srebrni embalaži. -mG »Vedrog« pred odločitvijo Razmere narekujejo združevanje sorodnih podjetij Proizvajalci kozmetičnih sredstev so se razrasli kot gobe po dežju. V »Vedrogu«, ki je eden izmed veteranov tovrstne proizvodnje pri nas, pravijo, da temu »boomu« ni mogoče več slediti, pomeni pa lahko resno pogubo za podjetja, ki se bodo, ne po svoji krivdi, znašla prej ko slej v težkem položaju. V »Vedrogu« sodijo, da tekih razmer ne bi smeli prepustiti naključju, ampak da bi morali z nekaterimi ukrepi omejiti število proizvajalcev, toda še vedno do meje, ko bi bila mogoča zdrava konkurenca. Kot so poudarili v »Vedrogu«, imajo proizvajalci zdravil, ki postajajo hkrati tudi proizvajalci kozmetičnih sredstev, naskok pred standardnimi proizvajalci za 30 % v ceni. Iz GDK črpajo devize za svojo surovinsko bazo, kar pomeni v primerjavi z drugimi, ki prihajajo do deviz po težji poti, znaten prihranek v ceni. Ta prihranek lahko namenijo mimo drugega za večjo reklamo. Velike napake pa so bile storjene tudi pri uvozu kozmetičnih sredstev. Izhpd iz teh razmer je v združevanju sorodnih podjetij, poudarjajo v »Vedrogu«. Za ta korak se je »Vedrog« načelno že odločil. Dogovarja se z nekaterimi sorodnimi podjetji. Izhodišča za integracijo so jim že jasna; z novim partnerjem se bodo povezali na povsem enakopravni osnovi, zaradi združitve ne sme biti v podjetju nihče prizadet, v združenem podjetju pa morajo ostati osebni dohodki najmanj na enaki ravni kot doslej. Prednosti integracije so prav tako jasne: ekonomičnost in poslovna moč združenega podjetja bo večja, kar naj bi dosegli z združevanjem sredstev, združevanjem služb, s skupno raziskavo tržišča, s povezavo strokovnega kadra in s krepitvijo kadrovske zasedbe itd., itd. Tako združeno podjetje mora zagotoviti večje rezultate, kot, poudarjajo v »Vedrogu«, napoveduje računska operacija, da je ena in ena dve. V. O Izobraževanje in kultura © CENTER POSLOVNEGA ODDELKA PRI DELAVSKI UNIVERZI LITIJA BO ORGANIZIRAL V DOGOVORU Z DELAV-SKTSTtijNIVERZAIVII V KRANJU, POSTOJNI, NOVEM MESTU IN V KOPRU ŠTUDIJSKE SKUPINE ISTE ŠTUDIJSKE SMERI TUD! ZA KANDIDATE Z OBMOČJA GORENJSKE NOTRANJSKE, DOLENJSKE IN BELE KRAJINE TER OBAL-NEGA PODROČJA • NOVOST NAJ BI SE UVELJAVILA ŽE TO JESEN Imenitno sodelovanje z Ekonomsko fakulteto Zaradi vse večjih potreb po dobro izobraženih strokovnjakih v gospodarstvu je Delavska univerza Litija v dogovoru z Ekonomsko fakulteto Ljubljana v šolskem letu 1963-69 organizirala Center poslovnega oddelka. Študijski program tega oddelka zajema in posreduje študentom teoretična in praktična znanja, ki omogočajo diplomantom uspešno opravljanje operativnih del v gospodarskih in drugih dejavnostih in to: opravljanje vodstvenih del v posameznih službah denarnih zavodov, računovodstvih gospodarskih organizacij, vodstva posameznih del v nabavni in prodajni službi gospodarskih organizacij, vodstva zahtevnejših del ekonomske stroke v potovalnih agencijah itd. DELAVSKA UNIVERZA LITIJA OMOGOČA TUDI IZOBRAŽEVANJE NA VIŠJIH ŠOLAH Delavska univerza v Litiji je bila ustanovljena 1960. leta in je v preteklih letih uspešno opravljala svoje naloge na področju izobraževanja. Glavne panoge izobraževanja so: strokovno, splošno in družbeno izobraževanje zaposlenih. Pri tem je delavska univerza v preteklih letih dosegla res lepe rezultate, kar nam dokazujejo naslednji podatki: srednje šole so končali 104 slušatelji, osnovne šole 130, jezikovne tečaje 520, strokovne tečaje in seminarje 1150 slušateljev. Na predavanjih je bilo 22.100 obiskovalcev. Razen tega pa je delavska univerza organizirala še. gledališke predstave, filmske predstave in koncerte,. V okvirub delavske univerze delujejo tudi glasbeni center, knjižnica in kino. V izobraževalnem letu 1966/67 je Delavska univerza Litija prvič poskušala organizirati izobraževanje tudi na višjih šolah. Tako je Višja šola za organizacijo dela Kranj odprla oddelek v Litiji, v katerega se je vpisalo 20 slušateljev, ki bodo v prihodnjem letu študij že končali. Takoj v naslednjem letu je delavska univerza v sodelovanju s Pedagoško akademijo Ljubljana odprla oddelek za razredni pouk, v katerega se je vpisalo 30 slušateljev, med njimi največ učiteljev podružničnih šol. Tako so dobili učitelji okoliških šol možnost načrtnega izobraževanja in po dveh letih obstoja oddelka za razredni pouk so vidni rezultati, saj je večina slušateljev opravila vse predpisane izpite. Predavanja se bodo nadaljevala še v prihodnjem šolskem letu. V šolskem letu 1970/71 pa bodo prvi učitelji dobili diplome pedagoške akademije. Prav z ozirom na vse večje potrebe po dobro izobraženih strokovnjakih v gospodarstvu, kot sem omenil že uvodoma, je inles Imhhbbm ribnica OKNA VRATA POLKNA PRODAJA NA KREDIT Delavska univerza Litija v dogovoru z Ekonomsko fakulteto Ljubljana v šolskem letu 1968/69 organizirala Center poslovnega oddelka. Študij v centru je organi-ran tako, da slušatelji poslušajo predmet, opravijo izpit, nato sledi naslednji predmet. Tak način študija slušateljem omogoča, da se v predmet poglobijo in uspešno opravljajo izpite. DOBRE IZKUŠNJE ŽELIMO RAZŠIRITI TUDI NA DRUGA SLOVENSKA OBMOČJA Naše sodelovanje z Ekonomsko fakulteto se je pokazalo zelo uspešno in bomo poleg že obstoječe skupine v Litiji predvidoma organizirali tudi študijske skupine za Gorenjsko v Kranju, za Notranjsko v Postojni, za Dolenjsko in Belo krajino v Novem mestu, za obalno področje v Kopru. Ekonomska fakulteta razpolaga z določenim številom fakultetnih učiteljev, katerim je glavna naloga delo na fakulteti. Poleg tega pa večina teh predava v centru, ki se z njimi dogovarja o času predavanj posameznim študijskim skupinam. S takim načinom dela bo center pri Delavski univerzi Litija začel jeseni in je že v dogovoru z delavskimi univerzami Kranj, Koper in Postojna, ki bodo opravljale vsa organizacijska dela v zvezi s študijskimi skupinami. Poleg tega, da bo center skrbel za pedagoško vodstvo študijskih skupin, ima na razpolago tudi predpisano študijsko literaturo, ki je težko dosegljiva in draga in ki jo bo posojal posameznim študijskim skupinam. Z odločitvijo Ekonomske fakultete, da študijskim skupinam v centru predavajo samo fakultetni učitelji, je zagotovljen enak nivo znanja kot rednim študentom v Ljubljani. To pa je pravzaprav ena izmed glavnih nalog centra pri našem zavodu, ki skrbi za izobraževanje tistih, ki ob delu študirajo. Ekonomska fakulteta ima za razvoj centra razumevanje in posebno želi, da se izobraževanje ekonomistov prenese iz fakultete v Ljubljani tudi v odročnejše kraje in se tako omogoči študij še večjemu številu zaposlenih. Seveda pa so zmogljivosti fakultete omejene, saj ima Ekonomska fakulteta še vedno isto število predavateljev, kot jih je imela pred leti. Pri vsem tem ima tudi materialne težave, saj so sredstva, dodeljena za njihovo dejavnost, le 80 % (glede na njihovo potrebe). Z razumevanjem družbe bi vsekakor lahko Ekonomska fakulteta še bolj razširila mrežo študijskih skupin izven Ljubljane in tako omogočila študij še večjemu številu slušateljev, gospodarstvu pa dala prepo-trebre strokovnjake. JOŽE ŽUNIC ALI JE ŠOLNINA ZA ODRASLE NA OSNOVNIH ŠOLAH V SKLADU Z USTAVO? Vprašanje, ki očitno presega presojo ustavnega sodišča Centralni svet sindikatov je ponovno sprožil široko zasnovano akcijo za odpravo nepismenosti in povečanje splošne izobrazbe zaposlenih. S posebno vlogo ustavnemu sodišču je zahteval, da se spozna šolnina za odrasle na osnovnih šolah za neustavno — predlagal pa je tudi, da bi o tej problematiki razpravljali na skupnem sestanku sindikatov in Socialistična zveze. Osnovni motiv za to pobudo je več kot prepričljiv. Statistični podatki namreč kažejo, da raste med zaposlenimi procent nepismenih in da je tudi delež zaposlenih z nedokončano osnovno šolo vedno večji. če gre pri prvi pobudi sindikatov za odpravo enega od problemov, ki zavirajo hitrejše premike pri izboljšanju splošne izobrazbe zaposlenih — ima druga pobudna gotovo širši namen — celovitejše analizirati ovire in probleme pri razreševanju te naloge. Ker je ustavno sodišče Jugoslavije zahtevalo od ustavnih sodišč republik, da povedo svoja mnenja, bi bilo prav, če ob tej priliki — preden ustavno sodišče izreče sodbo —■ temeljiteje analiziramo celotno problematiko osnovnega splošnega izobraževanja zaposlenih. Povsem jasno je namreč, da to ni le formalno-pravno, pa tudi ne predvsem materialno vprašanje, temveč mnogo širše druž-beno-ekonomsko, psihološko in pedagoško vprašanje. Zato nanj verjetno ne bo moglo odgovoriti samo ustavno sodišče z enostavno razsodbo, ali so šolnine za odrasle ustavne ali ne. O nekaterih dilemah, ki jih bo potrebno upoštevati ob tem, je govora že v članku v Delu z dne 15. VIII. Naj opozorimo ob tem še na nekatere druge. V Sloveniji smo pred leti podrobneje analizirali , stanje glede osnovne, splošne izobrazbe zaposlenih. Takratne ugotovitve tako glede stanja kot tudi tempa vključevanja zaposlenih v osnovno splošno izobraževanje so aktualne še danes. Število zaposlenih, ki jih letno vključujemo v oddelke za odrasle pri osnovnih šolah, ne dosega števila mladine, ki ne dokonča popolne osnovne šole v rednem času. Procent mladine, ki vsako leto zapušča nedokončano osnovno šolo, se namreč le počasi znižuje, medtem ko že nekaj let beležimo le minimalno vpisovanje zaposlenih v oddelke za odrasle pri osnovnih šolah. Na delavskih univerzah se letno izpiše med 1000 in 2500 slušateljev — le lani se jih je vpisalo 3260, kar je v zadnjih desetih letih rekord. (Medtem ko je celotno število slušateljev vseh oddelkov pri osnovnih šolah manjše kot lani.) K temu so precej prispevale tudi 3 posebne šole za odrasle pri delavskih univerzah. Že nekaj let tudi opažamo, da upada dotok sta- rejših zaposlenih v oddelke pri osnovnih šolah. Vanje se vključuje predvsem mladina, takoj po končani šolski obveznosti. Po teh podatkih lahko zaključimo, da z oddelki za odrasle zadnjih nekaj let le podaljšujemo osnovno šolanje na 8 oz. 10 let, za mladino, ki šele išče zaposlitev — da pa se skoroda ne izboljšuje splošna izobrazba zaposlenih delavcev. Kje so vzroki za tako stanje? Ponoviti moramo isto, kar smo zapisali že pred nekaj leti: podcenjevanje splošne izobrazbe kot osnovnega činitelja za boljše delo in upravljanje. Zato tudi premajhno prizadevnost in aktivnost vseh tistih dejavnikov, ki so dolžni reševati to problematiko: od delovnih organizacij do občinskih in republiških organov, strokovnih služb in izobraževalnih ustanov. Drug pomemben vzrok za tako počasno napredovanje je iskati v pomanjkljivi organizaciji, neprilagojenih programih in metodah osnovnega izobraževanja odraslih. Vztrajanje na programih in metodah, ki so celo za precejšen del mladine premalo učinkoviti, je za odrasle, ki so redno zaposleni, nesprejemljivo. Kot posledica takega gledanja na, splošno izobrazbo proizvajalcev pa je tudi neurejeno in nestabilno financiranje. Po podatkih ankete, ki smo jo izvedli med slušatelji osnovnošolskih oddelkov za odrasle jih 81 % plačuje celotno šolnino in le 8,8 % slušateljem plačujejo celotno šolnino delovne organizacije, nadaljnjim 9 % pa prispeva delovna organizacija le del šolnine. Vendar v večini primerov v delovnih organizacijah ne gre za pomanjkanje sredstev — temveč predvsem za odnos do osnovnošolskega izobraževanja, saj je vidna razlika že pri deležu v plačevanju šolnin delavcem, ki se šolajo na srednjih šolah. Delež delovnih organizacij pri plačevanju šolnin je namreč tu za 30 % večji. Zato je zahteva Centralnega sveta sindikatov o večji podpori družbe pri plačevanju osnovnega šolanja odraslih upravičena in jo kaže podpreti. Vendar pa popolnega avtomatizma v plačevanju vseh stroškov osnovnega šolanja ne bi mogli sprejeti. Ne le zato, ker bi to materialno — brez bistvenega povečanja prispevkov za šolstvo — ne zmogli, temveč predvsem tudi iz psiholoških in pedagoških razlogov, Iz dosedanjih izkušenj namreč vemo, da višina šolnine le v manjši meri stimulira zaposlenega za izobraževanje (čeprav so previsoke šolnine lahko resna ovira za večje vključevanje zaposlenih v izobraževanje zlasti v osnovno šolo, kjer so prizadeti predvsem zaposleni z nizkimi osebnimi dohodki). Se v manjši meri pa nižja šolnina vpliva na uspešnost šolanja. Lahko bi celo govorili o obratnem učinkovanju. Čim višji je delež, ki ga posameznik plača sam za svoje šolanje — tem večje je njegovo prizadevanja in uspešnost pri učenju. Podoben odnos je tudi pri plačevanju šolnine, ki jo prispevajo delovne organizacije. Kadar je le-ta zagotovljena vsem — ne glede na učni uspeh in prizadevanje — so rezultati praviloma slabši kot tam, kjer je prispevek delovne organizacije odvisen od učnega uspeha slušatelja. ZLASTI V KRANJU IN MARIBORU SE STALIŠČA SLOVENSKIH SINDIKATOV USPEŠNO URESNIČUJEJO Slovenski sindikati so se pred leti zavzeli za to, da se pri razvijanju osnovnega splošnega izobraževanja zaposlenih združujejo vsi trije interesi: splošno družbeni (občina), interes delovne organizacije in interes posameznika. Skladno s tem so se zavzeli za tak sistem financiranja, da »posameznik ne bo več edini oz. glavni nosilec stroškov tega izobraževanja, marveč da bosta delovna organizacija (po dogovoru) in občinska skupščina nosili največji del bremena pri financiranju izobraževanja zaposlenih. Dogovori o skupnem financiranju med delovno organizacijo in občinsko skupščino morajo biti dolgoročnejši in postati morajo stalna praksa v reševanju teh problemov.« V praksi so se danes v Sloveniji že uveljavili nekateri na- NAČELA IN PRAKSA Danes objavljeni članek iz- najboljših učiteljev EkonofflS^ pod peresa JOŽETA ŽUNICA, fakultete, docentov, rednih direktorja Delavske univerze izrednih profesorjev otnskuw Litija, pod naslovom »Imenitno namreč poleg izrednih študen sodelovanje z Ekonomsko fakul- tudi vodstveni kadri iz gosVf teto« prav kliče po tem, da ob dar siva, ki si tako ob svoj njem zapišemo nekaj spodbud- specifičnem strokovnem zrl u nih ugotovitev. še nabira tudi potrebno Med načeli, ki jih je naša iz ekonomike. Centru torel „i družba neštetokrat proklamira- gre le za to, da bi preko jn) la, sta tudi načeli, da moramo določeno število ljudi Pnsl0juj( zaposlenim ustvarjati boljše po- diplom, pač pa, da posre goje, da bodo lahko ob delu vsem slušateljem resnično fw nadaljevali strokovni študij, pa cionalno znanje, ki jim je * tudi da se bodo tisti, ki že trebno pri opravljanju imajo strokovno izobrazbo za ga dela, to pa je eden tzr» _ svoje delovno mesto tudi per- pomembnih namenov nase manent.no izobraževali. Tako v forme v izobraževanju. ^ načelu — v praksi je seveda m Spodbudno je to in o ' ' takšnih pogojev doslej še bolj govore litijske izkušnje, da malo ustvarjenih. Primer De- organiziran izredni in per • , lavske univerze v Litiji, ki je že nentni študij ekonomskih ZTl ij, minulo šolsko leto organizirala že dejansko spreminja sposo Litijski primer v sodelovanju z Ekonomsko fa- nosti zaposlenih, njihovo znanji kulteto v Ljubljani študij iz- in torej ne prispeva le k 1° rednih študentov na Centru po- malnemu povečevanju šteV' slavnega oddelka pri DU Litija, strokovnjakov z diplomami, pa je resnično spodbuden. • Spodbudno je to, da • Kaj je spodbudno? To, da Ekonomska fakulteta v Ljublfi je DU Litija organizirala študij n;; fcj s0 j j poprej očitali, na Centru poslovnega oddelka je preveč odmaknjena od stvh1' tako, da ne pomeni le klasične nih potreb gospodarstva, s ^ oblike izrednega študija za pri- iik~snim posluhom začela reali#' dobitev diplome ekonomista, ran načelo, da omogoči šta^> pač pa da je Center poslovne- 6im večjemu številu izredni ga oddelka s svojimi predava- slušateljev tudi izven Ljubiji' nji odprt javnosti. Predavanja jvjena izredna skrb za poie, tega študija je nagrajena ne h~, zadnje tudi s tem, da so ht rezultati slušateljev prvega nika v litijskem centru celo boljši kot učni rezulM rednih slušateljev. In konch°’ sodelovanje učiteljev fakutt6 z litijskim centrom, ki ga oh skujejo ljudje iz gospodarstv ^ gotovo tudi zanje pomeni svojevrstno šolo — če tako rečemo, preverjanje teo# je v praksi. Ekonomska fakuUe ta je očitno našla v DU LiM partnerja, preko katerega ze uspešno posega v tovrstno iz°. braževanje in preko katerega s je lahko približala potreba^ gospodarstva. To omenjam ZO1", di tega, ker je še vedno PreCl učiteljev in pedagoških kolekt^ vov v Sloveniji, ki na vlogo K poslanstvo delavskih univerz j' specializiranih institucij za braževanje odraslih še vedn gledajo zelo skeptično. ® Spodbudno je to, da ^ DU Litija, ki bo letošnjo jese^ v sodelovanju z delavskimi U? verzami v Kranju, Postojni, n vem mestu in v Kopru orgah zirala v teh krajih nove štuaJl ske Centre poslovnega oddej? oziroma jim predvsem svojo pomoč pri pedagoške1 vodstvu, s programi in z . raturo, s tem demantirala dosedanje vulgarne trditve, C da je integracija oziroma de tev dela med tovrstnimi inSj„. cijami nemogoča. Družbeni a govor o delitvi dela, na kater ga včasih gledamo tako Učno, je v tem primeru do" svojo veljavo, ker je ob dod, voru omenjenih delavskih verz šlo za pameten in proue predlog, ker je resnost dela dobila v dosedanjih uspeh svojo potrditev, ker se je že P, kazala učinkovitost in stroko nost obravnavanega delovnOH programa DU Litija. Res PaL družbeni dogovor na podrotl izobraževanja odraslih dos^ spodrsel vselej, • kadar je ° t. ozadje takega dogovora le * nja po pobiranju dohodkov * * * * v \ženega strokovnega dela. jj » Spodbudno je to, da JL Litija svoje funkcije pri študL na Centru poslovnega oddo^ ni pojmoval le tako, da je ".f. volj, če ta študij organizira,?" pa, da tudi spremlja proces si. dija, pripelje slušatelje do nega uspeha in se ne nazad zanima tudi za pogoje slusa ^ Ijcv, ki jih imajo za študij j, svojih delovnih organizacij ^ (delovni čas, materialna povj e, In reči je treba, da so sluš^tf Ijem delovne organizacije pogoje več ali manj ustva#^ in želeli bi si le, da bi tako j čini financiranja osnovnega izobraževanja odraslih, ki bi nam lahko služili kot primeri, ki jih lahko posplošimo. Najuspešnejši je kranjski in mariborski primer, kjer pri DU delujeta posebni osnovni šoli za' odrasle. TIS v teh dveh občinah prispeva eno tretjino stroškov šolanja — drugi dve tretjini krijejo delovne organizacije in slušatelji sami. Vendar se šolnina, ki jo plačujejo slušatelji oz. delovne organizacije, ne zniža vsem za eno tretjino, temveč je ta različna — odvisna je od učnega uspeha in socialnega stanja slušateljev. Tako dobi npr. slušatelj, ki uspešno zaključi razred iz družbenih sredstev in od deldvne organizacije večji delež — prav tako prispevajo več tudi tistim slušateljem, ki so zaposleni v delovnih organizacijah, ki imajo manjše možnosti za šolanje zaposlenih — oz. slušateljem, ki so nezaposleni. Upošteva se torej učni uspeh in materialna možnost delovne organizacije ter socialno stanje slušatelja. Sredstva TIS so stalna in le-ta po določenih kriterijih enakovredno obravnava oddelke za odrasle kot redne oddelke. Tudi delovne organizacije s svojimi sredstvi in načinom stimuliranja boljših učnih uspehov prispevajo k temu, da vpis v oddelke za odrasle raste. Tudi pri financiranju osnovnega splošnega izobraževanja odraslih velja ista ugotovitev kot za celotno financiranje izobraževanja. Razen višine sredstev je pomembna predvsem stabilnost virov — čvrstejši pogodben: odnosi, ki bi jih morali sklepati: TIS — delovne organizacije in izobraževalne institucije. Le tako bi lahko perspek-tivneje in bolj trajno planirali to dejavnost in določali čvrstejše kriterije pri določanju prispevkov posamezhih partnerjev pri plačevanju stroškov šolanja. Zato bi kazalo pred razpravo na ustavnem sodišču v Sloveniji organizirati širše posve"-tovanje vseh zainteresiranih či-niteljev in globlje preučiti probleme osnovnega splošnega izobraževanja zaposlenih. Menim namreč, da je neurejen sistem financiranja osnovnega splošnega izobraževanja zaposlenih bolj posledica kot pa vzrok za sedanje stanje in da se moramo stvari lotiti na pravem koncu, tj. pri razreševanju vzrokov, ki pogojujejo počasno napredovanje in tak odnos do financiranja tega izobraževanja. TILKA BLAHA nale tudi delovne organizacij^, območja Gorenjske, NotranJ5^ krajine^ Dolenjske in Bele obalnega območja, če se “ ^ njihovi zaposleni odločili za ^ da jeseni začno študirati ^ novih centrih, ki naj bi se u‘ navili. „ A Republiška izobraženci skupnost, ki je v načelu j, osvojila kriterij, da bo tetam priznala za izredni št#^ sredstva po programih in 0Pf ffil Ijenem delu, bi ta svoj nac kriterij zdaj v primeru nomske fakultete že lahko ^ števala in stimulirala da opravljeno delo. * SONJA GAŠPER^10 Šport JEDRISJATO • koper Plavalci Kopra so na tekmovanju za pokal PZ Slovenije dosegli uspeh, ki ®9- nihče ni pričakoval. To dokazuje, da je plavalni ‘Port v Kopru na dobri pote- Zimski bazen v Zuster-■"> ki ga v Kopru gradijo, P® daje plavalcem možno-Za še večji razmah tega tepega športa na našem obalnem območju. Seveda P° bo le boljša povezava s s°lami zagotovila dovolj Mladega kadra, ki bo pred-slavijai temelje za nada.lj-nii razvoj plavanja v Kopru. • LJUBLJANA , Podatek, da ima 10 aeroklubov v Sloveniji komaj J letal, nedvomno priča o beraških razmerah v tem ‘Portu. Dejstvo namreč je, da doživlja športno letal-»Uo v Sloveniji in Jugosla-f*# v zadnjih letih krizo, ki ji v bližnji prihodnosti ki videti konca. Šolanje zavetnikov je sedaj, ko ni do-kalj jadralnih in motornih tetal, čedalje težje, velika ‘redstva, ki gredo v ta na-kten, pa se izgubljajo v nič. • JESENICE Zadnjo soboto in nedeljo b mesecu bodo na Jeseni-vah v okviru proslav v polastitev 100-letnice Železarne Jesenice letne športne ipre slovenskih železarjev. Predstavniki vseh treh slovenskih železarn se bodo Pomerili v atletiki, nogo-ktetu, plavanju, rokometu, ‘treljanju, namiznem teni-®u in odbojki. Otvoritev troboja. bo v soboto 30. tm,- ob 13. uri ha športnem igrišču P°d Mežakljo. • AJDOVŠČINA Te dni je prispela iz Ajdovščine za ljubitelje nogo-kteta dokaj nerazveseljiva Vest. Kovica prihaja prav v dasu, ko proslavljajo v Ajdovščini 50-letnico nogome-ta in samo nekaj mesecev 'k tem, ko so osvojili igralci Primorja odlično drugo te-esto v drugi republiški kugometni ligi. Nogometni ^Sanizatorji v Ajdovščini ®° se namreč znašli v veli-kjh finančnih težavah. Njihova prizadevanja, da bi tešili klub in to vrsto špor-!a n Ajdovščini, so bila za-'kun. Zato so se pred dnevi testoji z igralci in se dome-Vtei, da ]vk Primorje raz-'°rmirajo. • IZLAKE ; Konec minulega tedna so bile na Izlakah športne igre kToizVajaicev elektroporce-dPu in keramike iz Jugo-^koije. Pobudo in organi-pctjo iger so prevzeli de-^ci v Tovarni elektro-**°rcelana na Izlakah, ki jOžnujejo septembra 15-eluico obstoja tovarne. **a*aMBBBaaRIMIBaiaBiMaMaRBpaiaaii9RMBRi Ob priljubljenem razvedrilu na planem. (Foto: M.Dimitrič) ZAKLJUČEK VI. SINDIKALNIH ŠPORTNIH IGER V DOMŽALAH Več kot 600 nastopajočih v Domžalah V Domžalah so bile pred dnevi zaključene priljubljene športne igre, ki jih vsako leto organizira občinski sindikalni svet. Podelitev pokalov za osvojitev najvišjdh mest v posameznih športnih panogah bo na zaključni zabavno glasbeni prireditvi »Po delu šport in razvedrilo«. Podelitev diplom za osvojitev prvih treh mest pa bo pred zabavno glasbeno prireditvijo na skupnem zboru vseh nastopajočih športnikov na letošnjih sindikalnih športnih igrah. Letošnje igre so potekale predvsem v znamenju množičnosti, saj se je tekem udeležilo razmeroma veliko število članov sindikalnih organizacij in ekip. V nogometu je na primer nastopilo kar 10 moštev. Najboljša enajstorica je bila letos spet iz Mlinostroja (Domžale), ki je v finalni tekmi premagala moštvo Papirnice Količevo. Tretja je bila enajstorica Tosama (Vir), ki je presenetila vse ljubitelje nogometa s svojo požrtvovalno in domiselno igro. V namiznem tenisu je nastopilo 9 ekip. Zmagovalec je postala ekipa Lek Mengeš, ki ie v finalnem tekmovanju premagala ekipo Papirnice (Količevo) z rezultatom 5:4. Najbolj razburljivi trenutki tekme med igralcem D. Živulovičem (Lek) in Vidom Vavpetičem (Papirnica Količevo) so bili v zadnji igri, ko sta se igralca spoprijela V podaljšku. Zmagal je Zivulovič Dragan in si tako priboril zasluženo prvo mesto. Tretje mesto je zasedla ekipa Zdravstvenega doma Domžale, ki je letos prvič nastopila. Zanimivo je, da je nastopilo v šahu le 5 ekip. V minulih letih je namreč nastopilo v šahu na domžalskih sindikalnih športnih igrah tudi 10 ekip in več. Prvo mesto je osvojila Papirnica, ki je premagala prav vse svoje nasprotnike. Vse kaže, da postaja na sindikalnih igrah osvojitev prvega mesta v šahu za Papirnico že kar tradicionalno, saj so ga predstavniki te delovne organizacije osvojili že šestkrat zapovrstjo. Drugo mesto je osvo- lesx)Lixi.a, Spalnice, dnevne iobe, ftuhlnje, atoli, fotelji, kavči, omare v«eb vrst. plsarnllUo, gostinsko (o iotsko pohl-Itvo. stilno to rustikalno pohištvo SuperavtomatlCnt oralni stroji, Hladilniki lo Štedilniki mamke NAONI8 Neuničljiva tglana najlonska obloga aa vsak pod tapisom sommeh Poslovalnic« v Sloveniji) Ljubljana, Celje. Koper, Kran), Maribor, Nova Gorica. Morska Sobota, Žalec In ostale poslovalnice v vseb večjlb mestih Jugoslavije CENTRALA) LJUBLJANA. TITOVA D jila ekipa Mlinostroja (Domžale), tretje pa strokovno izobraževalni center Domžale. Za tekmovanje v streljanju se je letos prijavilo 11 ekip. Zmagovalec je bila ekipa Mlinostroja z rezultatom 966 krogov, ki je za 14 krogov prekosila ekipo Indu-plati Jarše. Tretje mesto je osvojila ekipa Trak Mengeš, ki je tudi prvič nastopila na sindikalnih igrah. Posebno ogorčena borba v streljanju je potekala predvsem med posamezniki, saj je bila razlika v doseženih krogih minimalna. Prvo in drugo mesto si delita Krajšek Zdravko (Mlinostroj) in Rihtar Franjo (Induplati), ki sta dosegla enako število krogov — 354. Tretje mesto je zasedel Simič Miro (Induplati), ki je zaostal za najboljšima le za 5 krogov. Največ interesa je' bilo na letošnjih sindikalnih športnih igrah za tekmovanje v kegljanju. V tej športni disciplini je namreč nastopilo 28 ekip, kar predstavlja rekord v številu nastopajočih na domžalskih sindikalnih igrah. Prvo mesto je to pot osvojila Papirnica, ki je z rezultatom 1585 kegljev pustila za seboj drugo plasirano ekipo Induplati z razliko 39 kegljev, medtem ko je zasedla tretje mesto ekipa Tosama, ki je zaostala za drugoplasirano ekipo le za 3 keglje. V kegljanju oziroma v igri borbenih partij je nastopilo 12 ekip. Na prvo mesto se je uvrstila ekipa Mlinostroja Domžale pred Papirnico, ki se je uvr- stila na drugo mesto. Tretje mesto je pripadlo ekipi Tosame. V disciplini posameznikov je nastopilo 122 kegljačev, fned najboljše pa so se uvrstili: Vulkan Jurij (441 kegljev), Andromako Dane (425 kegljev) in.. Nahtigal Andrej (426 kegljev). Na odbojkarskem igrišču se je to pbt zvrstilo 6 ekip. Najboljše je bilo moštvo Srednje tehnične usnjarske šole. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa Tosama, na tretje pa ekipa Lek. V plavanju je nastopilo presenetljivo malo predstavnikov sindikalnih organizacij — komaj 9 posameznikov. Na 50 metrov prosto je bil vrstni red naslednji: 1. Kovačič Janez, 2. Brojam Aco in 3. Zivulovič Dragan. Zanimivo je, da je bilo med gledalci ob plavalnem bazenu veliko število članov sindikata, ki niso imeli poguma, da bi se pomerili med seboj v tem lepem športu, Nedvomno so kljub nekaterim tehničnim pomanjkljivostim tudi letošnje Vi. sindikalne športne. igre v celoti Uspele in dosegle svoj namen. Bili srno priča številnim kvalitetnim tekmam in vzornim športnim nastopom ekip, ki so se borile za kar najboljše uvrstitve. Kako so se razmahnile sindikalne športne igre v Domžalah, nam nazorno pove podatek, da je to pot nastopilo več kot 600 tekmovalcev. -Za uspešno organizacijo tekmovanja je vsekakor treba dati posebno priznanje organizatorju, to je komi-Siiji za šport pri ObSS Domžale. MILAN DEISINGER Perspektive skladov sc na moč slabe Financiranje telesne kulture je bilo eno glavnih vprašanj, ki jih je imel odbor prosvetno-kulturnega zbora SR Slovenije na svojih terenskih obiskih v minulem obdobju. Tudi tam namreč, kjer imajo delne programe razvoja telesne kulture, ni zadovoljivo rešeno njihovo financiranje. Ker odbor ne razpolaga s točnimi podatki o sredstvih za telesno kulturo po posameznih občinah, naj navedemo za primer, da je sklad za kulturo in telesno kulturo na Ravnah na Koroškem v zadnjih treh letih razpolagal z 1,560.000 dinarji, v Tolminu pa so s prispevki gospodarskih organizacij' namenili za potrebe telesne kulture blizu 120 tisoč dinarjev, od tega 16.000 iz proračuna. Sredstva se stekajo deloma iz občinskih proračunov, deloma iz namenskih skladov, ki imajo različne vire. Vse pa danes kaže na to, da so perspektive skladov na moč slabe. Tako je na primer sklad v Cerknici že propadel. Proračunska sredstva se skorajda povsod zmanjšujejo, pa tudi drugi viri kažejo podobne tendence. Seveda so danes zelo pomembna sredstva, ki jih prejemajo nekatera telesnokulturna društva od delovnih organizacij. Vši navedeni viri pa se pogosto prepletajo, medtem ko se delitev sredstev izvaja v večini primerov prek občinskih zvez za telesno kulturo. Različni viri in obseg sredstev za telesno kulturo po posameznih območjih, za katere ni bilo moč objektivno oceniti, ali so usklajeni z gospodarsko močjo posameznih občin, kažejo na pomanjkanje ustreznega financiranja te dejavnosti. Vse prepogosto so sredstva za dejavnost telesne kulture ali za investicije v to področje rezultat prizadevnosti le posameznih športnih delavcev ali manjših skupin prizadevnih funkcionarjev občinskih skupščin. Številni primeri kažejo na to, da se ustrezni sveti občinskih skupščin premalo trudijo, da bi bilo v okviru občinskih proračunov več prepotrebnih sredstev za telesno kulturo. Vse to pa vodi v nenačrtnost, v potencialno podpiranje le nekaterih športnih zvrsti. Mariborsko jezero predstavlja v poletnih mesecih tako rekoč edino zatočišče vseh tistih prebivalcev štajerske metropole, ki si želijo razvedrila in počitka nekje v bližini vode. Zato je na bregovih Drave vse poletje tu na moč živahno. Sem prihaja mladina, sem zahajajo delavci tn zelo radi znova obiskujejo mariborsko jezero tudi turisti iz sosednje Avstrije. Jezero namreč nudi lepe možnosti za rekreacijo vseh, ki ljubijo vodo: kopalcev, ribičev in ne nazadnje tudi tistih, ki so si v zadnjih letih omislili čoln na vesla ali celo jadrnico.>. (Foto: A. Ulaga) OB 20-LETNICI SLOVENSKIH POČTNIŠKIH KOLONIJ V ROVINJU Letni dopust preživljajo drugače V starih časih so prihajali v Rovinj na počitnice samo svojci‘in prijatelji bogatašev, ki so imeli svoje vile med borovimi gozdovi na obali in na bližnjih otokih. Za dunajske otroke, potrebne klimatskega zdravljenja, so postavili vzorno bolnišnico ter zasadili ves polotok z bori, cipresami in cedrami. Sredi polotoka so postavili razgledni stop, imenovan po dunajskem županu Karlu Luegerju. Zdaj tiči stolp med visokimi bori, ki so ga s svojimi bujno zelenimi krošnjami prerastli.: Med tem se je v Rovinju veliko spremenilo. Sonca ih morja željni ljudje so pritisnili od vseh strani. Po ozkih mestnih ulicah se gnetejo avtomobili, na belem skalovju ob morju ležijo tisočeri kopalci. Na južni strani mesta, kjer so v starem parku zgradili velike hotele, prevladujejo tuji jeziki, predvsem nemščina in italijanščina, na severni strani pa so slovenske kolonije. Prvi, ki so postavili v Rovinju svoje šotore, so bili gojenci ljubljanskega zavoda aa fizkul-turo, ki jih je vodil' prof. Drago Stepišnik. Lačni : in' žejni morja so se julija 1949. pripeljali z vlakom vse- do- železniške postaje tik pred mestom, kjer je na desni strani morje, mikavno za sončenje in kopanje, na dru- gi pa borov gozdiček s prostrano‘jaso, primemo za taborjenje. To je bil začetek. Stari Rovinjčani so jih motrili z nezaupanjem, kajti dotlej,se še ni bilo zgodilo, da bi prihajali na letovanje preprosti ljudjej ki govorijo slovensko. Prvi letoviščarji iz Slovenije so se .kaj kmalu uveljavili. Di-scipiiriirano so se urili v plavanju, potapljanju in reševanju iz vode,, na gozdni jasi so telovadili, ob večerih so prepevali, priredili so tudi več telovadnih akademij. Udeležili so se delovnih akcij in se izkazali kot zaščitniki lepot narave. Ko so plavali na odprto morje, na otok Figarolo ali Katarino, so vzbujali med domačini strah, kajti-tudi kaj takega se še m zgodilo, Domačini se v glavnem niso, kopali, tujci pa so se držali obale. Lahko bi rekli, da so bili gojenci in gojenke Zavoda za fiz-kulturo začetniki rovinjskega turizma. Med prvimi so bili. tudi železničarji, ki so prebivali kar v vagonih, in pa člani mariborskega Partizana. ki so se utaborili1''7 gozdu pred bolnico. Letovi-ščarte' iz slovenskih krajev je predvsem navdušilo dejstvo, da so se lahko pripeljali z vlakom prav-do morja. Tako je nastalo v teku let prostrano slovensko naselje, ki se razteza vse od železniške postaje do bolnice. Visoka šola za telesno kulturo iz Ljubljane je prevzela dediščino nekdanjega Zavoda za fizkulturo, železničarji so si uredili letovišče za tisoč oseb, Celjani in Mariborčani so si uredili lične vikend hišice. Leta 1949. je taborilo v Rovinju le 40 dijakov iz Ljubljane, danes se zvrsti, v teku poletju kakih 20,000 oseb samo iz Slovenije. Medtem se je veliko spremenilo tudi glede kulture.počitniškega življenja in glede standarda. Prvi taborniki so ležali po štirje skupaj na slamnjačah, danes spijo.na posteljah z Žimnicami, rju-hami in odejami. Nekoč si je le ta ali oni funkcionar privoščil kolo, da. se je lahko vozil v me-sto, danes je tudi v slovenskem delu Rovinja stiska za parkirne prostore. Za odrasle, ki so prihajali na dopust, je bilo v prvih letih mikavno razen sonca in morja tudi istrsko vino, ki so ga točili na bližnjih kmetijah. Vsako popoldne ste lahko videli kolone ljudi, ki so‘se'pozibavale s steklenicami v rokah po poteh proti domačiji, odkoder se je že razlegalo petje. Tudi noči so bile nemirne, kajti petje se je neredko spremenilo v huronski fortissimo. Za domače delovne ljudi in za športnike, ki so prihajali v Ro- vinj'na treninge, je minila marsikatera noč brez pravega počitka. Ko ljudje še niso bili vzgojeni za letni dopust, je bilo nedvomno preveč popivanja in preveč poležavanja na soncu, na drugi strani pa premalo kulturnega razvedrila, premalo športne rekracije. Danes se tudi v tem pogledu obrača na bolje. Želja po istrskem vinu je očitno popustila. Delno zaradi tega, ker ne dobite niti pristnega niti dobrega, še bolj pa zaradi tega, ker imajo ljudje na dopustu tudi že druge potrebe in možnosti. Oskrbeli so si čolne, mize za namizni tenis, loparje za badminton, balinišča, ruska kegljišča in podobno. Predvsem pa je vse več takih, ki radi plavajo. Šibkejši si pomagajo z napihnjenimi blazinami, na katerih ležijo in po malem veslajo, da ni preveč naporno. Med mladimi vidite tudi take z maskami za gledanje pod vodo in plavutkami, da lahko hitreje plavajo. Otrokom so do malega vsi starši oskrbeli lične zračnice, telovnike ali rokavčke, in tako si tudi štiriletni malčki upajo v spremstvu očka ali mamice v globoko vodo. Istrska obala, kar je je ob zadnjem kilometru opuščene železnice od Kanfanarja do Rovinja, je postala naša. Ljudje so jo vzljubili. D. U. »LESONIT« IZ ILIRSKE BISTRICE Sl JE LE OPOMOGEL PO KRIZI NOV VZPON Z rekonstrukcijo, ki jo že izvajajo, bodo v naslednjih letih več kot potrojili obseg proizvodnje, tržišču pa ponudili nove vrste izdelkov svetovne kvalitete ® Ker zaradi avtomatizacije proizvodnje razen strokovnjakov ne bodo zaposlovali novih delavcev, prispevajo sredstva za odpiranje delovnih mest v drugih delovnih organizacijah ® Zlasti lesno predelovalna industrija na njihovem območju bi po tej poti še najlaže zaposlila odvečno delovno silo Ob najhujši vročini predlanskega poletja, takrat, ko so prebirali poslovno poročilo za prvo polletje 1967. leta, je izbruhnila kriza v tovarni LESONIT Ilirska Bistrica; takrat in tudi zdaj po kvaliteti izdelkov vodeči tovarni lesonita v državi. Povod, da so sploh udarili plat zvona, je bila ugotovitev, da ob osebnih dohodkih, nizkih tudi za tedanji čas, za sklade lahko odmerjajo samo še 3,5% akumulacije. Medtem pa je tovarna na ves glas klicala po rekonstrukciji... Letošnje poletje je tudi bilo vroče, vendar manj zaskrbljujoče. LESONIT je namreč v največjem razmahu rekonstrukcije, ki naj bi bila zaključena v štirih letih, ko bo obseg proizvodnje več kot potrojen in ko bodo tržišču lahko nudili nove vrste izdelkov svetovne kvalitete. To pa ni edino, kar jim vliva optimizem. Važnejši od vsega drugega so organizacijski, tehnološki in drugi premiki, s katerimi so vplivali na povečanje akumulativnosti in s tem tudi na rast osebnih dohodkov. »SPANJE PRAVIČNEGA'« SE LAHKO TUDI MAŠČUJE Omenili smo že, da LESONIT predstavlja vodečega proizvajalca svoje stroke v naši državi. Prav to, da nima resnejšega konkurenta, je vse do dogodkov pred dvema letoma kolektivu te delovne organizacije vlivalo prepričanje, da lahko dela bolj ali manj lagodno. To »spanje pravičnega« pa se jim je maščevalo. Od 12 % dohodka za sklade po zaključnem računu za leto 1966, je poleti 1967. leta delež zdrknil na komaj 3,5%. Pred desetimi leti rekonstruirana tovarna je medtem tudi zastarela. Navzlic temu so amortizacijo še vedno obračunavali po tako nizki stopnji, da bi denar za nakup ena-, kih naprav zbrali komaj v dvanajstih letih. Tudi na tržišču so se razmere spreminjale. Konkurenca je ponujala nižje cene, hkrati pa skrbela za lastno modernizacijo. Škarje, če tako rečemo, so se s tem za LESONIT vse bolj zapirale. Kako ukrepati spričo takšnih razmer? Direktor tovarne LESONIT Albin KURET, takrat še novinec na tem položaju, je takole odgovoril na vprašanje: akcija na vseh področjih, kjer bi lahko kakorkoli vplivali na bolj racionalno delo in poslovanje. Največ pa so se, kajpak, ukvarjali s problemom odvečnih delavcev. Po razgovoru s prizadetimi je v enem letu kolektiv zapustilo kar 130 ljudi — samo trem izmed njih so vročili odpoved — ki so se zvečine zaposlili v drugih delovnih organizacijah v občini ali pa so odprli samostojne obrtne delavnice. PRVO OLAJŠANJE PRED NOVIM VZPONOM »Rezultati teh naših prizadevanj so bili očitni že ob koncu 1967. leta, potem pa so se samo še stopnjevali,« je nadaljeval direktor Kuret. »Ker smo se hkrati z drugimi ukrepi za sanacijo razmer dogovorili tudi za dvoletno zamrznjenje osebnih dohodkov, da bi tako hitreje nabrali lastna sredstva za najem investicijskega kredita, se je že z zaključnim računom za leto 1967 ostanek dohodka za sklade zvišal na 14 %, po zaključnem računu za minulo leto na 28,5 %. letos pa naj bi presegel 30 %. Ob tem je pomembno tudi to, da zdaj amortizacijo obračunavamo na 4 do 5 let, kar je za podjetje naše stroke tudi edino prav. Čeprav zdaj zaposlujemo 130 ljudi manj, kot smo jih leta 1966, ko smo izdelali za 4,1 milijarde S-din različnih proizvodov, bo letošnja realizacija presegla sedem milijard starih dinarjev. Vse to se je pri nas dogodilo ob zamrznjenih osebnih dohodkih, ki smo jih sprostili šele prejšnji mesec. Novi pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, ki uvaja tudi nove normative dela in časa, našim delavcem zdaj omogoča za dobro polovico boljši zaslužek kot pred dvema letoma. Računazno, , da bomo letos dosegli poprečni os. dohodek od 120.000 do 125.000 starih dinarjev na mesec.« Sprostitev zamrznjenih osebnih dohodkov seveda spodbudno vpliva na delovno pripravljenost in na razpoloženje pet-stočlanskega kolektiva tovarne LESONIT. Toliko bolj zaradi . tega, ker zelo naglo napreduje tudi rekonstrukcija, ki naj bi jim v najkrajšem času navrgla prve obresti za njihovo dosedanje odrekanje. 1 KAKŠEN BO »NOVI« LESONIT? Ekonomski izračuni kažejo, da je lahko rentabilna samo tista tovarna lesonita, ki zmore letno proizvodnjo najmanj 35 tisoč ton izdelkov povprečne svetovne kvalitete. Ob takšni zmogljivosti si podjetje šele lahko ustvarja sredstva za normalno reprodukcijo. Tovarni LESONIT v Ilirski Bistrici za zdaj do tega še precej manjka: letno proizvedejo namreč le 22.000 ton izdelkov, katerih kvaliteta — čeprav najboljša v državi — še vedno zaostaja za poprečno svetovno kvaliteto. Razen tega so vodilni svetovni proizvajalci, zlasti na Švedskem in v Italiji, na splošno povečali uporabnost lesonita, ki na trg prihaja površinsko zelo različno obdelan in v različnih debelinah. Tako lesonit vse bolj zamenjuje dražje materiale, je pa tudi cenejši. Z investicijami v skupni vrednosti 2,2 milijarde starih dinarjev, ki jih sestavljajo inozemski krediti dobavitelja strojne opreme, bančni kredit in lastna udeležba, tovarno LESONIT zdaj že usposabljajo za letno proizvodnjo 35.000 ton le-sonitnih in drugih plošč. Kazen tega se specializirajo na izdelovanje posebno trdih in trdih plošč svetovne kvalitete, ki jih bodo tržišču nudili neobdelane ali pa z različnimi površinskimi premazi. Posebna novost med njimi so negorljive lesonitne plošče za potrebe ladjedelništva. Ta, prva faza rekonstrukcije, kot ji pravijo, bo zaključena že naslednje leto. Raziskave tržišča tudi kažejo, kot je poudaril direktor Albin Kuret, da bi v najkrajšem času morali podvojiti zmogljivosti, kakršne bodo imeli ob koncu naslednjega leta. »Ugotavljamo namreč, da bi naša pohištvena, ladjedelniška in še druga industrija zelo rada uporabljala še več lesonitnih plošč, če bi le-te bile primerno oplemenitene. Se pravi, če bi bile prevlečene s furnirji in z imitacijami furnirjev, če bi bile kaširane z laminati. Zato že zdaj začenjamo tudi z gradnjo nove lakirnice, prav tako pa tudi z urejanjem obrata za izdelovanje sedežev za stole. Oboje nam bo omogočilo širši .obseg predelave in s tem tudi uporabnosti lesonita. Leta 1971 pa naj bi ob novi tovarni, ki jo gradimo, postavili še eno enake zmogljivosti. Za prodajo izdelkov nismo v skrbeh, ker tudi svetovni trg močno povprašuje po izdelkih, kakršne uvajamo v naš proizvodni program.« ŽE ZDAJ MISLIJO TUDI NA POSLEDICE »Novi« LESONIT naj bi leta 1973 ali 1974 proizvajal za 16 ali 17 milijard starih dinarjev izdelkov letno. To proizvodnjo naj bi zmogel sedanjemu enak kolektiv, v katerega bi — ob normalni fluktuaciji — sprejemali samo nove strokovne kadre. Ker naj bi in ker tudi bo »novi« Lesonit nedvomno znal vnovčiti dolgoletno prakso in znanje svojih sodelavcev! J tem pa bo kajpak tudi v po'11 meri izkoristil nove proizvodi1 naprave, je upravičeno pričak®' vanje, da bosta naraščala tak produktivnost dela in kvalitej^. izdelkov. To pa pomeni, da D se uresničilo njihovo pričakaj vanje, da bodo osebni dohodk v naslednjih letih naraščali P" stopnji 15 % na leto in da 13 LESONIT vendar ustvarjal do" volj sredstev za normalno in 28 razširjeno reprodukcijo. Spoznanje, da se nikoli Pjj smejo uspavati ob doseženi" uspehih, zdaj spremlja vsa ni1' hova prizadevanja. Prav za*, njihov na novo ustanovlje1!, razvojni inštitut že snuje tu® rešitve, ki naj bi lesno-predd® valni in drugim industrijk,I_ olajšale uporabo izdelkov iz ie sonita. Največ možnosti za to dvomno ima predvsem lesn0^ predelovalna industrija v ni1 hovem najožjem zaledju. J’ več: utemeljena so tudi Pri.?9 kovanja, da bi se ta industrd. lahko močno razmahnila, ima in bo imela tako rek®j pred vrati vse surovine, tu tiste, ki so novost na trgu. Razmah tovrstne strije in obrtniške predelave sonita iz novega proizvodn^ programa tovarne LESONIT, * veda lahko olajša tudi zapoS1 vanje v občini in njenem šem zaledju. Prav zaradi tes8' ker LESONIT — razen stroko^ njakov — ne namerava zapo5*« vati novih sodelavcev, zdaj prispeva sredstva za odpiral« novih delovnih mest v drug1,^' lesnopredelovalP1 predvsem podjetjih. MILAN GOVEKAS »Poznavajoč mentaliteto našega kolektiva je bilo več kot jasno, da posledic ekstenzivnega gospodarjenja sami. brez tujo pomoči ne bi mogli odpraviti. Ker je tudi finančno stanje bilo kritično, so samoupravni organi radi potrdili predlog, da bi poklicali zunanje strokovnjake, ki naj bi napravili analizo vseh proizvodnih dejavnikov. Strokovnjaki Zavoda SRS za produktivnost in organizacijo dela so analizo izdelali v zelo kratkem času in priznam, da so nas rezultati njihovega dela osupnili. Med drugim smo izvedeli, da nas tekoče vzdrževanje zastarelih naprav velja več kot pol milijarde starih dinarjev na leto, ne da bi ob tem v obdobju med 1962. in 1967. letom vpeljali kakršnokoli novost v tehnologiji ali v .organizaciji dela. Najhujši problem pa je bila neracionalna zaposlitev naših delavcev. Strokovnjaki so nam nedvoumno povedali, da za obseg proizvodnje, kot smo ga imeli tedaj, potrebujemo največ 400 do 450 ljudi, ne pa 664, kot smo jih imeli na plačilnem se-zna mu .. .« Tem in drugim ugotovitvam je v tovarni LESONIT sledila Kronika (Pregled našega tiska) Naš tisk prinaša vsak dan več zanimivega in prijetnega branja. Končno je tudi na Slovenskem nastopilo dOlgo in mirno poletje, ko človeku nič drugega ne ostane, kot da se ulreže na hrbet v, lipovo senco in strmi v modro nebo. Seveda ,je še prijetnejše, če še najde pri roki polič, cvička iz Gadove peči, krajec rženega kruha in pol prave kranjske. In, jasno, časopis: Glas našega naroda. Na, tu je! »Podpora orienta- ciji...« Ze spet politika! Ampak, ta je sobotni, ponedeljkov je pa ta. Poglejmo, kaj piše na prvi strani! »Škandal na odru«, le kaj se je spet zgodilo?! In tu na desni strani? »Kaskaderjeva smrt«. Hudika! Ra tu spodaj: »Petkratni umor!« Pa preberimo najprej »Škandal«,_ posebno poročilo s festivala popevk v Splitu! »Najbolj je doslej poslušalce navdušil Claudio Villa, izmed naših pevcev pa Vice Vukov. Iva Zanicchi je pripravila festivalskemu odboru neprijetnosti in povzročila svojevrsten škandal. Drugi večer tekmovanja še ni dokončala pesmi ,Un baccio sulla fronte’, ko je odšla z odra. Kasneje se je v njenem imenu oprostil napovedovalec Oliver Mlakar in dejal, da je pevka zaradi dolgega potovanja izgubila glas. Vendar smo zvedeli, da je doma v' Italiji pozabila vse note za splitski festival. Prav tako se ni naučila besedila za Dedičevo skladbo .Odplule so ladje’. — Vendar se je zgodil čudež: namesto da bi jo poslušalci na Trgu republike izžvižgali, so jo pozdravili s ploskanjem. Ni še znano, kako bo na to reagiral organizator festivala« Res, publika reagira včasih povsem nenavadno, včasih pa tako, kot je treba. Čudno je to, zares čudno, kdo bi razumel! Pa »Petkratni umor«? ' »Sharon so našli obešeno na lestenec, po telesu pa je imela več hudih ran. Nanjo je bil z najlonsko vrvjo privezan 26-letni Jay Sebring, nekdanji zaročenec Sharon Tatove, sicer pa znan v Holliywoodu kot najboljši frizer filmskih zvezd. Po besedah nekega policaja, je bil grozovit umor premišljen, metodično izpeljan in skorajda obreden. Policija je, česar si za zdSj še ni m,ogoče razložiti, zaprla nekaj psov in mačk, ki so jih našli v bogatem stanovanju, vrednem 200 tisoč dolarjev, ki sta ga najela Sharon Tate in njen mož, filmski režiser Roman Polanski. Ta je bil takrat, ko se je zgodil Zločin, v Londonu in kot smo zvedeli, je že odletel v Hollywood«. Kako dobro so naši časopisi povezani s hollywoodsko policijo, kaj, da nam še podrobnosti o psih in mačkah ne uidejo, če nas zanimajo. Pa nedeljski kravji bal? Poglejmo! »Pri Planšarskem jezeru na Jezerskem je bil včeraj popoldne tradicionalni Ovčarski bal, ki ga že več let prireja Turistično društvo Jezersko. Vreme je bilo lepo, zato je bilo obiskovalcev veliko. Prikazali so prihod pastirjev z ovcami s planinske paše domov, stare običaje s tem v zvezi, stare plese itd. Prireditev si je ogledalo tudi precej inozemcev, ki so pridno pritiskali na sprožilce svojih fotoaparatov, saj so bili pastirji in pastirice v narodnih nošah zares slikoviti.« PODOBE NAŠEGA ČASA Tako je prav, ja, to je Pa dobro! Le kaj nam je treba uvažati kapricaste pevke in tuje škandale, ko pa imamo Slovenci toliko naravnih znamenitosti in lepot, da nam jih še tujci zavidajo. Ja, prihod pastirjev z ovcami, stari običaji, stari plesi — to je nekaj,1 kar ne sme umreti! In hladna lipova senca, cviček iz Gadove peči... Ne pa takile škandali na odru! VINKO BLATNIK