GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE POGUMNO V AKCIJO Sedmi kongres Zveze komunistov je za nami, pred nami pa so številne in odgovorne naloge, ki izhajajo iz sklepov in resolucij kongresa. Uresničitev teh nalog pa ne sme biti kampanjska, temveč jih moramo uresničevati postopoma, vztrajno in revolucionarno. Zveza komunistov Slovenije je s sedmim kongresom zaključila zelo značilno revolucionarno obdobje, v katerem je ustvarila nove možnosti preseganja birokratsko etatističnega in tehnokratsko socialističnega samoupravljanja. Proces de-etatizacije z velikim delom presežne vrednosti, se je začel z gospodarsko reformo. Toda to upravljanje se je preselilo na osamosvojene posredniške organizacije, banke, veliko trgovino, sklade, ki pa so zaradi nedograjenih ekonomskih odnosov in neprilagojenega političnega sistema ponovno odtujile vpliv na proces družbene reprodukcije delavcem in subjektivnim silam. Zelo močno je prišla do izraza njihova logika pragmatičnega profita, liberalizma in stihije. Vse to pa je vplivalo tudi na samo Zvezo komunistov, na organiziranost in idejno enotnost socialističnih sil. V taki situaciji so posamezniki iskali odgovore tudi v nazadnjaški usmeritvi. To pa je poglobilo diferenciacije v Zvezi komunistov Slovenije in ZKJ. Revolucionarne, marksistični orientaciji zveste sile so v Sloveniji že zelo zgodaj opozorile na nevarnosti nastale situacije in predvsem na posledice, ki so se pokazale v nebrzdani socialni diferenciaciji, v dezorganizaciji ZK, v nacionalističnih izpadih, v neustreznem razvoju proizvodnih sil itd. Odgovore smo našli v poudarjanju vodilne vloge delavskega razreda, v boju za uveljavitev celovitega socialističnega samoupravljanja ter bolje urejenih odnosov v naši federaciji v prizadevanju za uveljavitev dominantne pozicije delavca, ki ustvarja presežno vrednost v procesu družbene reprodukcije, v ostrem nastopu proti nezakonitosti, proti neupravičenim in prevelikim socialnim razlikam, v uveljavitvi ZK kot organiziranega dejavnika integracije marksističnega spoznanja ter revolucionarne volje. ZK Slovenije je v medkongresnem obdobju uspešno izpeljala boj proti vsem negativnim pojavom v naši družbi, njen kongres pa je pokazal veliko enotnost akcije vseh, ki smo odločni nadaljevati revolucionarno tradicijo KPS. Kot vedno, bedo tudi po kongresu akcije izpeljane tako, kot so začrtane. | Zal. maj čestitajo članom kolektiva in jim žele prijetno praznovanje i organi samoupravljanja, | vodstvo podjetja, 3 družbeno politične organizacije n in naše uredništvo. I' Ob našem prazniku j Vsak praznik je naš in nam nekaj pome- J ni. Težko je reči, da je katerikoli praznik 5 bolj naš, ko je naš 1. maj. Nanj nas veže 5 preteklost, polna odrekanj, žuljev, krvi 5 in bojev; z njim smo povezani danes in ¡[ bomo tudi v prihodnje. 5 Zastave, ki plapolajo v vetru; cveje, ki je i prav v teh dneh pokazalo svojo najlepšo 5 podobo, godbe, ki nas od ranega jutra 5 spominjajo na dan delavcev vsega sveta 5 - vse to je le vnajna slika tega dne» Pravo praznično vzdušje je v naših srcih. 5 Stiski rok niso nikoli tako iskreni in ni- ? koli tako topli kot prav tega dne in be- <» sede, ki jih izrekamo so obarvane z eno ¡1 samo željo: Tovariši, jutrišnji dan bo še 5 svetlejši kajti ves svet je naš, naša so i polja, reke, gozdovi, tovarne, rudniki, 5 naše je vse kar je človeku ustvarila na- ( rava in kar je ustvaril sam s svojimi i žulji. Prvi maj je in na ta naš velik praznik ¡1 pozabimo na vsakdanje skrbi. Praznuj- <' mo naš praznik v naravi in v prepriča- ¡1 nju, da je ni sile, ki bi zlomila voljo de- <» lavcev vsega sveta, da se otrese za vselej i izkoriščanja človeka po človeku. \ KUHALE SO V NAŠI POSODI EMO pokrovitelj tekmovanja za idealno ženo Jugoslavije. Polfinala v Splitu in velike proslave ob dnevu žena so se udeležile tudi naše zaslužne delavke. Dobili smo se na celjski železniški postaji — 11 žena iz našega Ika Plevnik kolektiva in jaz kot edini predstavnik močnejšega spola. Verjemite mi, da mi v začetku ni bilo lahko pri srcu, čeprav se imam drugače za korajžnega. Biti sam z enajstimi izkušenimi ženami, kar cele tri dni, se mi niso zde-, le mačje solze. No, pa ni bilo tako hudo, lahko, sem jim celo hvaležen, ker so mi skoraj z materinsko ljubeznivostjo pomagale pregnati prehlad. Do Zagreba smo se peljali z navadnim potniškim vlakom. Marsikatero moško oko se je uprlo v naše kupeje. »Momci tamo so Slovenke,« sem slišal glas iz hodnika. Takoj za tem se je skupina dobro raščenih možakarjev postavila pred naša vrata. »No, ravno prav, se vsaj ne bom počutil tako osamljenega med tolikimi ženskami « sem si po tihem mislil. Eksplanade, v enem najboljših hotelov v Zagrebu nas je pozdravil in pogostil predstavnik revije Praktična žena iz Beograda. Sedeli smo v mehkih baržunastih foteljih in srebali po želji naročeno pijačo. »Veste, v tako nobl hotelu pa še nisem bila,« mi je na uho šepnila soseda. Mnoga leta že dela pri stroju v EMO. Po služ- bi takoj hiti domov v skromno stanovanje k otrokom in možu. Za posedanje po hotelih in potovanja ni časa ne denarja. »Takole brezplačno, kot zaslužna delavka, sediti v enem modernem hotelu pa se že splača, pa tudi imenitno je,« je modrovala. V Zagrebu se nam je pridružila skupina žena iz Podravke iz Koprivnice in še nekatere žene iz raznih krajev Hrvatske in Bosne. Okoli 21. ure smo z »brzcem« odrinili proti Splitu. V spalnem vagonu sva bila med ženami le dva moška. Lahko rečem, da sva se kar vživela — posebno potem, ko so naše živahne Celjanke od nekod prinesle steklenico vinjaka. »Le dajte ga. močno potegnite. Tablete pa pustite ; to vam bo najbolj pomagalo,« so mi prigovarjale. Držal sem se nasvetov in kmalu se mi je zdelo, da prehlad pojenjuje. Naše Emovke so bile vso dolgo pot do Splita najbolj živahne. Pa kaj ne bi bile? Končno jim je le uspelo, da se vsaj za nekaj dni otresejo nas moških godrnjačev. Šele okoli polnoči je v spalniku postalo mirneje. Zjutraj, ko sem se prebudil, je bilo sonce že visoko, v daljavi pa se je v zlati barvi lesketalo morje. Sosede so bile že pokonci pri oknih. Kar nekam težko je bilo razumeti, da je tu v Dalmaciji že vse v cvetju in soncu, v Sloveniji pa dežuje in sneži. PRIZNANJE NAŠI POSODI Uredništvo revije Praktična žena iz Beograda organizira vsako-leto prireditev, na kateri izberejo najidealnejšo ženo Jugoslavije (lani je bila v Velenju). V Kašte-lu Starom pri Splitu je bil 6., 7. in 8. marca le polfinale. V okviru te prireditve je Praktična žena organizirala tudi medrepubliško proslavo v počastitev žena, ki se je je udeležilo nad 300 žena iz vse Jugoslavije. Tako je bilo v teh dneh v Kaštelu Starom, v hotelu Palače, kar nekako romarsko središče Jugoslovank. Ni odveč, če zabeležim, da ni nobeni žal, da se je udeležila te velike proslave in kot gledalka tudi polfinalnega tekmovanja za idealno ženo Jugoslavije. Glavni pokrovitelj tega velikega srečanja je bilo naše podjetje (to se je povsod opazilo). Na plakatih je bilo na- Naše sodelavke, udeleženke proslave pisano ime našega podjetja in narisan zaščitni znak, preko zvočnikov pa so bili ob vsakem obroku hrane propagirani naši izdelki. Veliko zanimanje za naše izdelke so pokazale ženske, ki so si jo o-gledovale zloženo v vitrinah v avli hotela. Tudi tekmovalke, ki so kuhale v naši posodi so se zelo pohvalno izražale o njeni kvaliteti Predvsem so bile vesele našega darilnega seta Atena (čeprav so bila naša darila precej manjša od daril nekaterih drugih podjetij). POLFINALNO TEKMOVANJE ZA IDEALNO ŽENO Polfinala v hotelu Palače v Kaštelu Starom se je udeležilo 10 kandidatk iz razih krajev Jugoslavije. Zastopane so bile vse republike, razen Slovenije. To seveda našim Emovkam, ki so bile edine predstavnice iz Sloveije, ni bilo po volji. Sicer pa organizator tega ni kriv, ker se na ta izbor sline. Moška žirija ki je bila sicer zelo resna, je ocenjevala tudi gibanje kandidatk okoli štedilnika, kajti za idealno ženo je tudi to važno. Prvi dan so se tekmovalke pomerile še v serviranju jedil; odgovarjale so tudi na precej zahtevna vprašanja iz področja kulture, politike, gospodarstva in drugih področij. Na vprašanja so presenetljivo dobro odgovarjale, še posebej so se odrezale pri vprašanjih kakšne pravice imajo ženske v okviru nove ustave. Najbolj zanimivi del tekmovanja je predstavljala tekmovalna disciplina »po svobodni izbiri«, v kateri so tekmovalke pokazale kaj delajo v prostem času. Ena je šešila krilo, druga je pela, tretja igrala klavir itd. Najboljše se je odrezala Jasmina Corovič, učiteljica iz Novega Pazarja, mati štirih o-trok. Je aktivna družbenopolitična delavka, piše pesmi in bo v kratkem izdala svojo pesniško zbirko, poleg tega je doma še dobra žena in mati. Kot je sama Udeleženke proslave ob morski obali pač Slovenke niso prijavile (pred dnevi sem izvedel, da se bo drugega polfinala v Novem Sadu u-deležila ena izmed naših delavk — že sedaj ji želim dobro uvrstitev. Finale bodo v poletnih mesecih v Beogradu. V veliki hotelski kuhinji so se kandidatke prvi dan pomerile v kuhanju. Da je šla kuharija boljše od rok je poskrbelo tudi naše podjetje, kajti tekmovalke so vse kuhale v naši najboljši posodi Univerzal o kateri so se na koncu zelo pohvalno izrazile. Samo tekmovanje v kuharskih veščinah ni potekalo brez zapetljajev. Milojka Svičevič iz Titograda je zahtevala mlado purico, ker pa je nismo mogli dobiti v Kaštelu Starom, niti v vsem Splitu, so ji prinesli 4 kilograme težkega in povrhu starega purana. Ni in ni hotel biti pečen, zato so se druge tekmovalke močno nervirale. Kvaliteto pripravljenih jedil so ocenjevali seveda moški z prefinjenim okusom. Ženske so se zares potrudile. To sem ugotovil po tem, ker so specialitete pri ocenjevanju skoraj preveč hitro izginile v želodcih moške žirije. Mi smo lahko le gledali in požirali dejala, se z možem izredno dobro razumeta. Naslednja dneva so kandidatke tekmovale v vezenju, pletenju in aranžiraju cvetja. Tekmovanja so bila precej naporna, kajti idealne žene je gledalo 300 žena, preko TV pa še mnogo več. Zato ni čudno da so se nekaterim tresle roke. PRIJETNI SPOMINI Čeprav je bil hotel Palače, ki leži v čudovitem borovem gozdiču, zaščiten kot narodni park, popolnoma zaseden predvsem z ženskami, našiim delavkam ni bilo dolgčas. Prek dneva so se kot gledalke udeležile tekmovanja. Na razpolago so imele tudi plavalni bazen z morsko vodo, savno; lahko so gledale filme ali hodile na sprehode ob morju in na toplem dalmatiskem soncu. Po večerjah so se pričeli zabavni programi, ki so trajali skoraj do jutra. Ženskam je bil na razpolago tudi di-sco klub. Za dobro razpoloženje je skrbel priznani ansambel beograjske TV, pevca Mile Bogdanovič, Aco Trandafilovič in še vedno šarmantna Olivera Markovič. (Nadaljevanje na 3. strani) ROŽLJANJE Z OROŽJEM Po vsej državi naši delovni ljudje ostro obsojajo na masovnih zborovanjih apetite italijanske vlade po naši zemlji. V tem kratkem sestavku želimo vsaj malo informirati naše člane kolektiva o motivih, ki oživljajo apetit italijanske iredente po naši zemlji. Italijanski veleposlanik v Beogradu je 11. marca 1974 predal predstavniku naše vlade noto svoje vlade Iti se nanaša na ozemlje nekdanje cone B Svobodnega tržaškega ozemlja. Nota ni bila ne prva in verjetno tudi ne zadnja, je pa posebej pomemba zato, ker se nanaša na vprašanje, ki v Italiji še dosedaj ni bilo dano ad acta kljub podpisu mirovne pogodbe in londonskemu memorandumu o soglasju pri urejanju nekaterih temeljnih vprašanj v južni Evropi. Istočasno se je pojavila nota v času, ki ga karakterizira relativno ugoden razvoj odnosov med obema' deželama, ko se blagovna menjava stalno povečuje, vse več je turistov, ki potujejo v obeh smereh, meja med obema državama pa slovi ne samo v Evropi, ampak v svetu, kot najbolj odprta meja. V noti se ponovno pojavlja vprašanje suverenosti med nekdanjo »cono B — STO«, kot da bi ta suverenost bila sploh še vprašljiva. V noti je dobesedno navedeno, da sodi področje bivše cone B v sfero italijanske suverenosti. Težko je ugotoviti, kateri je neposredni povod za to noto. Eden znanih desničarskih listov »Roma« je nedolgo tega objavil članek o »nedopustnem ravnanju« jugoslovanskih oblasti, ki so na »demarkacijski črti», ki loči cono B od Istre in tržaške province (torej ne na meji!) postavili tablo z napisom »SFR Jugoslavija in SR Slovenija«. Italijanski desničarski krogi se vse doslej niso mogli sprijazniti z dokončnostjo ureditve mejnih vprašanj med obema državama in se vedno znova zavzemajo za priključitev bivše cone B, poleg nje pa še celotne Istre in Dalmacije »matični« Italiji. Po njihovem mnenju spada cona B v sfero italijanske suverenosti (kot je to navedeno tudi v noti italijanskega zunanjega ministrstva) in je Jugoslaviji »prepuščena« samo uprava. Zato pravijo, da to o-zemlje ni ločeno od Italije z državno mejo, ampak z demarkacijsko linijo. Takšno pisanje enega skrajno desnih italijanskih časopisov ni o-samljeno, ampak je odraz dejanskega razpoloženja med italijanskimi desničarji, zlasti neofašisti. Vendar je to le eden od dozdevnih razlogov ki je privedel do predaje note problematične vsebine. Kot drug razlog lahko navedemo dogajanja v italijanskem političnem življenju. Neposredno pred glasovanjem o zaupnici novi Ru-morjevi vladi, ki je bilo prav te dni v italijanskem parlamentu, je moral Rumor poslancem pojasniti program svoje vlade. In neofašisti so ga izzvali, da se je zelo direktno izrekel tudi o vprašanju meja z Jugoslavijo. Kakršenkoli kompromis med italijanskimi političnimi strankami bi naj ta izjava in nota zunanjega ministrstva predstavljala — v Jugoslaviji, pa tudi v svetu in celo znotraj demokratičnih sil v sami Italiji, je izzvala veliko reakcijo, kakršne italijanska vlada gotovo ni pričakovala. Z mirovno pogodbo med Italijo in Jugoslavijo, ki sta jo obe vladi podpisali 10. februarja 1974, je bilo določeno, da se zaradi specifičnega položaja Trsta in okolice to ozemlje izdvoji in ustanovi STO — tj. svobodno tržaško ozemlje, ki naj bi bilo internacionalno. Dogovorjen je bil tudi poseben položaj Varnostnega sveta OZN, ki naj bi postavilo guvernerja in nazorova-lo izvajanje vseh dogovorov, sporazumov in Statuta. Italijanska vlada je onemogočila imenovanje guvernerja in drugih funkcionarjev, pač pa je pri treh zahodnih vladah (ZDA. Veliki Britaniji in Franciji) izpostavila tako imenovano tripartitno deklaracijo, v kateri se te vlade zavzemajo, da pride ozemlje STO ponovno pod italijansko suverenost (29. 3. 1948). Jugoslovanska in sovjetska vlada se s tako deklaracijo nista strinjali, istega leta pa je bilo doseženih že tudi nekaj sporazumov z italijansko vlado (zunanje-trgovinski sporazum, valutni sporazum itd.). Zavezniška vojna uprava je o-mogočala postopno inkorporiranje Kuhale (Nadaljevanje z 2. strani) Slovenke so se, kot po navadi, hitro vživele. Bile so deležne posebne pozornosti. Kot je dejala urednica Praktične žene, so bile najbolj dostojne, kljub temu pa izredno prijetne. Sodelovale so celo pri direktnem radijskem prenosu za RTV Beograd. Naše žene so se najbolj razživele kar je seveda razumljivo, ko je Mile Bogdanovič začel peti slovenske pesmi in ansambel igrati naše domače. Čeprav Slovenke niso sodelovale na polfinalu za izvolitev najidealnejše žene Jugoslavije, je bila v glavni žiriji tudi naša propagandistka Ika Plevnik, ki je bila pri ocenjevanju najbolj stroga. Sicer pa je tistih nekaj moških letalo za njo kot muhe za medom in je bila tudi drugače med glavnimi. Nastavljenim zankam se je vedno spretno izmuznila. Med pogovorom mi je povedala, kako neprijetno mrzlo je bilo v hotelu ob njenem prihodu. »Direktorju sem dala ultimat — naj uredi ogrevanje hotelskih prostorov ali mi najde vsaj enega vročega Dalmatinca, pa ni bilo ne enega ne drugega,« se mi je potožila. Šele drug večer so za vsak primer hotel ogrevali in tudi naslednja dva dni. O samem srečanju žena in tekmovanju pa mi je rekla: »Kot član glavne žirije za izbor idealne žene Jugoslavije, sem imela priliko natančneje spoznati smisel tekmovaja. Menim, da tekmovanje nima samo namen dobiti zmagovalko, ampak istočasno doseči od javnosti, da pravilno vrednoti delo žena, s katerim se srečujejo vsak dan, vendar ostaja le-to nekje v anonimnosti, ker je v glavnem vezano na zelo ozek družinski krog. Istočasno pa pomeni takšno srečanje tudi medsebojno spoznavaje in izmenjava dela tržaškega ozemlja, znanega kot »cona A«, v italijansko državo. 9. maja 1952 pa je bilo na Londonski konferenci celo odločeno, da se omogoči sodelovanje italijanske vlade pri upravljanju cone A, da lahko imenuje funkcionarje v coni A itd. V odgovor na razvoj takšne situacije je jugoslovanska vlada izvedla vrsto-ukrepov, s katerimi je normalizirala razmere v bivši coni B in jo postopno vključevala v jugoslovansko družbeno in politično skupnost. Takšen razvoj dogodkov pa ni bil naklonjen italijanskim »apetitom« in so zahtevali, da se celotna zadeva prenese pred Mednarodno sodišče v Haagu. 8. oktobra 1953 so ameriška, britanska in francoska vlada objavile, da zapuščajo cono A in jo v celoti prepuščajo v upravljanje italijanski vladi. Zaradi jugoslovanskega protesta in zaostritve položaja se drugi del tega sklepa (prepustitev cone A v upravljanje Italiji) še ni uveljavil. Leto dni kasneje, 5. 10. 1954 je prišlo do podpisa Memoranduma, s katerim se ukinja vojna uprava v conah A in B. Prišlo je do manjših korektur meja, co- izkušenj žena iz vseh republik. Rada bi povedala tudi to da je s to akcijo dosežen tudi naš propagandni cilj, kar vidno dokazuje izjava ene od tekmovalk: »Moja prva investicija v gospodinjstvu, ko se vrnem domov, bo nakup e-majlirane posode Univerzah Rada bi imela prav takšno, kot je ta. v kateri sem kuhala na tekmovanju. Posoda je izredno parktična, predvsem pa zelo lepih barv in dekorjev.« In ker seže dober glas v deveto vas lahko pričakujemo, da bo ta segel do vseh meja naše domovine. Dragici Janežič in tudi njenim kolegicam, bodo ostali dnevi v Splitu nepozabni. »To je bilo zame enkrano doživetje, zato se zahvaljujem tistim, ki so mi omo- na A pa je bila prepuščena v u-pravljanje Italiji, cona B pa Jugoslaviji. Istočasno so podpisali tudi specialni Statut, s katerim se regulirajo manjšinska vprašanja. Zvezni izvršni svet je 7. oktobra sprejel ta memorandum, Zvezna ljudska skupščina pa ga je dne 25. 10. 1954 ratificirala. S tem pa je bila zaključena le ena faza pri urejanju mejnih vprašanj z Italijo. Iskra upanja, da se bo tudi ozemlje bivše cone B enkrat priključilo Italiji, je tlelo in še tli v italijanskih desničarskih krogih. Čeravno so se odnosi med obema državama na mnogih področjih razvijali izredno ugodno za obe strani pa tudi za celotno Evropo, saj je Jugoslavija vse doslej predstavljala dejavnik miru in pomirjevanja in za različne konflikte ni nikoli dajala povoda ali razloga, so pogosto našle pot v javnost izjave uradne ali poluradne narave o »pravicah« Italije do bivše cone B, o »omenjeni suverenosti« itd. Na pritisk desnice in neposredno pred napovedanim obiskom predsednica Tita v Italiji, je decembra 1970 takratni zunanji mi-(Nadaljevanje na 4. strani) gočili čudovit izlet v Split. Ne bom pozabila lepih večernih zabavnih programov, sprehodov, o-gleda muzeja v Sinju, prav tako ne tekmovanja jugoslovanskih žena ki je bilo izredno zanimivo in proslave na večer 8. marca. Želim, da bi tudi v bodoče naše zaposlene ženske imele možnost, da se udeležijo podobnih srečanj, posebno tise, ki so veliko dale za podjetje.« Dragica dela v EMO že 27 let. Split je bil zanjo prvi daljši izlet. Lepi dnevi v Kaštelu Starom so hitro minili. Pred hotelom Palače se je 300 žensk poslavljalo. Marsikatera je imela solze v očeh. Dnevi so minili, lepi spomini pa so ostali. I. Ivačič Deset najidealnejših žena Jugoslavije so v naši posodi 4------------ ROŽLJANJE Z O (Nadaljevanje s 3. strani) nister Moro dal podobno problematično izjavo, češ da italijanska vlada nima namena odstopiti od »legitimnih pravic oz. nacionalnih interesov« (v zvezi z bivšo cono B!). Komaj mesec dni kasneje je zaradi pritiska demokratičnih sil v poslanski zbornici to svojo izjavo vendarle korigiral vendar je pri tem uporabil dvoumen diplomatski jezik. Med razgovori Moro — Tepavac v Benetkah in Medici — Minic v Dubrovniku, so bila tudi ta vprašanja v ospredju pozornosti. Bile so dane obljube, da bo tudi z italijanske strani storjeno vse, da se potrdi dokončnost naših zapadnih meja, vendar kot je videti, ta zadeva v Italiji ne poteka prav gladko. • V Rumorjevi izjavi je zaslediti formulacijo, da bo Italija spoštovala vse veljavne sporazume ... tako tiste ki so podpisani in ratificirani (saj se po mednarodnem pravu morajo meddržavne pogodbe ratificirati, da postanejo veljavne). Mirovna pogodba z Italijo ih Memorandum z Londonske konference je jugoslovanska vlada in skupščina podpisala in ratificirala, ne pa tudi italijaski parlament. Desničarske politične stranke so vse doslej uspele blokirati sleherno italijansko vlado, ki je sploh pričela razpravljati o ratifikaciji memoranduma. Italijani se torej ob tem zgovarjajo na neurejene zadeve s pravne plati. Danes je treba upoštevati zako-nosti italijanskega notranjepolitičnega življenja, za katerega je značilna izredna strukturiranost interesov ter tako opredeljena množica političnih strank, partij jn različnih skupin. Ob nerešenih številnih vprašanjih ekonomske in socialne, pa tudi politične narave prihaja v italijanskem življenju do pogostih konfliktov, kjer se posamezne stranke postavljajo pogosto na zelo ekstremna stališča. V takšnem kaosu je skoraj o-nemogočeno delovanje vlad, kar potrjuje tudi permanentna vladna kriza v sosednji deželi. Vlada, ki želi dobiti zaupnico in svojo politiko uspešno voditi, mora zato s tem računati in svojo politično usmeritev ali program opredeliti v bistvu kot-kompromis tistih političnih sil katerih podporo potrebuje. Ker so v Italiji desničarji, zlasti še neofašisti, zelo močno prisotni v političnem življenju je razumljivo, da izvajajo močan pritisk tako na parlament kot tudi na vsakokratno vlado. Demokratične sile so doslej odigrale v Italiji pomembno vlogo — tudi, ko je šlo za opredeljevanje glede odnosov z Jugoslavijo in konkretno v zvezi z mejo. Znani so pritiski socialističnih poslancev, zlasti pa še seveda komunistov, ki so se odločno opredeljevali za priznanje dokončnosti meja z Jugoslavijo vendar je takemu njihovemu nastopu bila zoperstavljena združena opozicija, proti kateri pa niso mogli uspeti. Poleg političnega in interesnega pluralizma v italijanskem političnem življenju, poleg nerešeno-sti nekaterih temeljnih vprašanj ekonomske in socialne narave, po- R OŽJEM leg ekstremnosti interesov v italijanskem gospodarskem življenju in poleg drugih dejavnikov, ki jih moremo zaslediti v Italiji, je treba zapisati, da uživajo italijanski desničarji podporo za svoje delovanje tudi zunaj, saj se vključujejo v vrste evropske in svetovne desnice, kateri ni pogodu takšen razvoj odnosov, za kakršnega se zavzema Jugoslavija. Ni jim pogodu mir in sožitje in vedno iščejo vzroke za konflikte, nasprotovanja, razprtije itd. Jugoslovanska vlada, za njo pa tudi slovenska in številni drugi dejavniki v našem političnem življenju, so takoj po prejemu note italijanskega zunanjega ministrstva posredovali javnosti izjave, s katerimi protestirajo zoper način razvijanja odnosov med državami, za kakršnega se je s to noto opredelila italijanska vlada. Pri tem je poudarjeno, da gre za premišljeno dejanje, ko hoče sosednja država opozoriti na zadevo, ki je že zdavnaj urejena, pa se s tako ureditvijo nikakor ne more sprijazniti. V teh izjavah je tudi prisotna ugotovitev o nevarnem oživljanju desničarskih in zlasti neofašističnih krogov v sosednji Italiji, do katerega pride vedno takrat, ko se odnosi med državama normalizirajo, še več, ko beležimo izredno ugodne rezultate sodelovanja. Očitno določenemu delu italijanskih uradnih ali poluradnih krogov takšen razvoj dogodkov ni pogodu. Ne kaže pa italijanska vlada posebne pripravljenosti za ustrezno konfrontacijo stališč na mednarodnem planu. Nedavne izjave, da bodo konferenco o evropski varnosti izkoristili tudi za to, da bodo svet opozorili na nerešeno mejno vprašanje z Jugoslavijo, so izgubile trdna tla in so bile takoj pozabljene, kakor hitro je jugoslovanski delegat na mirovni konferenci v Ženevi postavil vprašanje glede italijanskih zahtev po »ureditvi mejnih vprašanj z Jugoslavijo«. Italija je odgovorila, da takšna konferenca ni mesto za take razprave. Italijanska vlada želi s to noto gotovo vzbuditi vtis, da imata obe državi še določene neporavnane račune in da bi jih naj plačala Jugoslavija. Čeravno razdelitev Svobodnega tržaškega ozemlja ni bila najuspešnejša rešitev problema, vendarle je bila takšna pot v trenutku, ko se jo je iskalo, edina uresničljiva. Statut na rešetu V razpravi je osnutek statuta samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje. O tem statutu so razpravljali tudi pri nas tako, da je naš sektor poslovnih odnosov zbral vse pripombe in jih predložil delavskemu svetu. Pripombe se nanašajo večidel na družbeni dogovor o združevanju sredstev. Pripombe so bile oblikovane na sestanku vseh delegatov TOZD. Število pripomb oziroma konkretnih predlogov priča, da je bil ta statut pri nas zelo skrbno obdelan in da delavski svet, ki bo o teh pripombah odločal na prvi prihodnji seji ne bo imel težkega dela, kajti predlogi so jasni in konkretni. V SENCI DVEH LEVOV Letos poteka osemdeset let odkar je začela obratovati naša tovarna. Zgodovina njenega razvoja je tesno povezana s predvojnimi dogodki v delavskem gibanju v Sloveniji. Te dogodke bom poskušal prikazati tako kot so se odvijali predvsem pa v luči prebujajoče se proletarske zavesti slovenskega delavstva. Težka je pot, ki jo je v boju za svojo svobodo in za svobodo vseh jugoslovanskih narodov prehodil delavski razred Jugoslavije. Če hočemo vsaj malo dojeti to pot, se moramo ozreti nazaj v zgodovino delavskega gibanja, katere del je tudi delavsko gibanje v naši tovarni, ki se je začelo že v prvem letu njenega obratovanja. V drugi polovici osemnajstega stoletja se je začela industrija naglo razvijati, z njo pa tudi kapitalistični sistem, ki je izkoriščal nove izume za ustvarjanje o-gromnega kapitala ki se je stekal v roke posameznikov. Nastajali -so karteli, trusti in koncerni. Začel se je izvoz kapitala in razdelitev sveta jned imperialistične sile. Kapital je bil varno plasiran le tam. kjer je upnik imel tudi politično oblast. Med imperialističnimi državami se je zaradi tega začela tekma za osvojitev dotlej svobodnih dežel. Lenin, ki je najbolj temeljito preučil gospodarstvo in družbene odnose v devetnajstem stoletju in v začetku dvajsetega stoletja je označil imperializem kot »kapitalizem v štadiju razvoja, ko je zgrajeno gospodarstvo monopolov in finančnega kapitala, ko je izvoz kapitala dobil izrazito pomemben značaj ko se je začela delitev sveta med mednarodne truste in je izvršena delitev sveta med največje kapitalistične dežele«. S spremembami družbenega sistema je nastalo tud' delavsko gibanje, ki se je kljub brezobzirnemu zatiranju vladajočega kapitalističnega razreda vedno bolj razvijalo in krepilo. Delavstvo se je začelo organizirati v svoje organizacije in postajalo vedno enotnejše v boju za svoj obstoj in v boju proti izkoriščanju človeka po človeku. Že leta 1868 je bila v Avstro-ogrski osnovana sekcija prve internacionale, toda njene organizacije so bile takrat še šibke, ker je bho delavstvo še maloštevilno. Razvile so se kasneje vzporedno z razvojem industrije. Pred prvo svetovno vojno je bilo delavstvo v bivši Avstro-ogrski monarhiji že dobro organizirano. Zaradi nizkega življenjskega standarda so takrat nastali veliki nemiri. ki pa so bili zaradi oportunističnega stal'šča nekaterih delavskih voditeljev slabo organizirani. Slovenski proletariat je nastajal vzporedno z razvojem industrije v glavnem iz propadlih kmetov in obrtnikov. Ti ljudje, ki so prihajali iz podeželja so prinašali v tovarno religioznost in revolucionarnost. S čedalje hujšim izkoriščanjem se je njihova revolucionarnost čedalje bolj stopnjevala in se oblikovala v organizirano dejavnost. Leta 1871, triindvajset let pred ustanovitvijo tovarne, je bila v Sloveniji prva stavka, v kateri so stavkali krojaški pomočniki. Zavest delavskega razreda se je v tej dobi na Slovenskem čedalje bolj krepila tako, da so slovenski delavci že leta 1890 zahtevali osemurni delavnik ter enako in splošno volilno pravico. Dve leti po ustanovitvi tovarne — leta 1896, je bila na Slovenskem ustanovljena jugoslovanska socialdemokratska stranka (JSDS), ki naj bi zajemala vse ozemlje južnih Slovanov v avstrijski polovici monarhije. Tuj gospod pride v Celje Ob koncu devetnajstega stoletja je bila industrija na Slovenskem v glavnem v rokah nemških kapitalistov. Ti so prihajali v slovenske dežele in neusmiljeno izkoriščali slovenskega delavca. Leta 1893 se je pojavil v Celju neki tuj gosposki človek. Bil je v najkrepkejših letih in na videz zelo preudaren in odločen. Obiskoval je tedanje nemške veljake v Celju in jim razlagal svoje načrte. Teh ni bilo treba posebej prepričevati, če je šlo za doselitev novega Nemca v lepo slovensko mesto Celje. Obljubili so mu vso pomoč in mu izrekli celo priznanje za njegovo prizadevanje. Tujec je bil Adolf Westen, doma iz Luttrighausena v Westfali-ji. Mož ni živel v svojem rojstnem kraju, pač pa je več let prebival v Knittelfeldu na Gornjem Štajerskem. Tamkaj je njegov stari stric Hardt imel tovarno emajlirane posode, on pa je bil kot njegov nečak trgovski potnik, poln trgovskega duha, zanesljiv in uspešen v vsakem poslu. Samoljubni Adolf Westen pa ni hotel biti le trgovski potnik in si je vroče želel samostojnosti, da ne bi bil odvisen od strica, da bi delal sam zase in si ustvarjal svoj kapital. Kot trgovski potnik je dobro vedel, da ima proizvodnja emajlirane posode lepo prihodnost. Na Balkanu in še dalje na vzhodu takrat ni bilo še take tovarne, ki bi izdelovala emajlirano posodo, ki je bila potrebna povsod in vsakomur. Italija in dežele onkraj Sredozemskega morja so bile obetajoče tržišče, prav tako pa tudi Rusija. Skratka, ponujale so se neizčrpne prodaje in velikanski dobiček. Adolf Westen je ogledoval zemljevid in prst mu je obstal tam kjer je pisalo »Cilli« (Celje). Skozenj je tekla mednarodna cesta Dunaj—Trst in železniška proga iste relacije. Tik ob mestu pa se je vila lepa, ponosna reka Savinja. Od Celja so vodile poti na vse kraje sveta. Trst, Reka, Zagreb, Beograd, Solun, Carigrad in dalje v širni svet. To je bil kraj kot nalašč za postavitev tovarne. Mož je vedel da mu bo podjetje uspevalo, če bo čim bližje tržišča. obenem pa naj stoji na trdnih tleh. ki jih varuje moč nem- LETOŠNJE LETOVANJE PISMO UREDNIŠTVU Sektor poslovnih odosov je pripravil predlog financiranja letovanja v letošnjem letu in ga predložil poslovnem odboru v obravnavo in potrditev. Ta predlog torej še ni sprejet, vendar menimo, da je prav, če seznanimo člane kolektiva z njegovo glavno vsebino. Ko bo predlog sprejet, bomo o tem podrobneje pisali. Seveda najbolj zanima člane kolektiva cenik. Predlagano je, naj bi plačali člani kolektiva dnevni penzion 65,00 din, otroci do sedem let starosti pa 60,00 din. Med člani kolektiva je vedno večji interes za letovanje v Cri-kvenici, zato je podjetje najelo poleg svojih sedemnajst ležišč, še triintrideset ležišč pri zasebnikih. Predlagane cene veljajo tudi za upokojene sodelavce. Za letošnje leto je planiranih osem izmen. Prva izmena naj bi odšla na letovanje 15. junija, zadnja pa 24. avgusta. Tudi v letošnjem letu naj bi odšli naši člani kolektiva na preventivno letovanje za kar je potrebno ca. 40.000,00 din. Če bodo ta sredstva odobrena, bo lahko letovalo po preventivi v Crikveni-ci 50 članov kolektiva. Kakor vsako leto, bo vozil tudi letos v Crikvenico tovarniški avtobus. Cena prevoza naj bi bila v obe smeri (tja in nazaj) 60,00 din. Tovarniški avtobus pa bo vozil v Crikvenico le v primeru, če bo prijavljenih najmanj 15 članov kolektiva za prevoz v vsaki izmeni. Za manj članov kolektiva so namreč stroški preveliki in se v interesu vseh članov' kolektiva tak prevoz ne izplača. ške oblasti. Westen je vedel, da smer njegovih trgovskih teženj poteka vzporedno s širjenjem političnega in gospodarskega pritiska nemškega cesarstva na vzhod, pri čemer mu je Avstro-orgska poslušna zaveznica in pomočnica. S takšnimi močnimi stremljenji u-skladiti lastno podjetnost pa je pomenilo zagotovljen uspeh. Celje ali kot so ga Nemci imenovali »Cilli«. ki je imelo tedaj 6500 prebivalcev je ta nemški gospod izbral za sedež svojega podjetja. Pri njegovi odločitvi pa je bilo važno tudi to, da je bila v neposredni bližini Železarna Štore ter rudniki: Laško, Zabukovica, Velenje. Hrastnik in Trbovlje. V bližnji okolici pa se je kar sama ponujala cenena delovna sila ki je bila takrat še navezana na kmečko zemljo in v svojih zahtevah zelo skromna. Na območju sedanjega Celja so bile takrat dve občine. Celjsko mestno občino so imeli v rokah Nemci, okoliško občino pa Slo-, venci. Adolf Westen se je odločil, da zgradi svojo tovarno v Gaberju. ki je spadalo pod slovenski občinski odbor. Mestna občina je bila preveč stisnjena za postavitev tovarne. Za Westna pa je pomenilo postaviti tovarno na tla slovenske zemlje velik uspeh, saj je vedel, da bodo tovarno vodili priseljeni Nemci in se bo na ta način utrjevalo nemštvo prodirajoče proti Jadranu. Moč kapitala bo osvajala gospodarsko in s tem tudi politično. Tudi preprosti občinski možje okoliške občine so mu izrekli svojo hvaležnost kot Kot že rečeno, je to predlog o katerem bo odločal poslovni odbor, ki je za to pristojen. ej Pozdravna brzojavka Sedmi kongres je že za nami, vseeno pa objavljamo brzojavko, ki so jo poslali naši komunisti kongresu. Brzojavka se glasi: Komunisti OZK EMO Celje z velikim zanimanjem spremljamo delo 7. kongresa ZKS ter vse delegate in goste tovariško pozdravljamo. Zavedamo se velike odgovornosti, ki jo imate pri oblikovanju našega bodočega razvoja, obenem pa tudi naše odgovornosti za izvršitev vseh sprejetih smernic na kongresu. Naša partija ima za seboj bogato revolucionarno zgodovino in ni nikdar klonila pred sovražniki delavskega razreda. Brezkompromisno bomo tudi v bodoče uresničevali kot avantgarda delavskega razreda tiste interese naših delovnih ljudi, ki smo jih postavili kot zakonitost v naši ustavi. Od kongresa najodločneje zahtevamo, da ostro obsodi rožljanje z orožjem na naših mejah, kajti to ni grožnja le nam, temveč vsemu demokratičnemu svetu. Tisti, ki jih skomina apetit po naši zemlji naj vedo, da je naše ljudstvo pripravljeno, da jih sprejme tako, kot je sprejelo okupatorje v preteklosti. Za nas je še vedno živo geslo SMRT FAŠIZMU — SVOBODO NARODU! tujemu gospodu, saj bo zaposloval domače ljudi vsaj za težja dela, poleg tega pa bo tudi del svojih davkov plačal občini. Za podjetnega moža ni bilo nobenih ovir in je z lahkoto uspeval. Kupil je prostrano zemljišče po zelo nizki ceni tako, da je v naslednjih letih lahko brez ovir večal svojo tovarno. Vedel je da bo moral biti začetek skromen in. da bo iz čedalje večjih dobičkov rastlo novo podjetje. Raztegovalo bo svojo trgovsko mrežo in kopičilo ogromno bogastvo v lastnikovih rokah. Vse te račune je delal Adolf Westen s hladno pametjo in ni bilo moaoče predvidevati niti enega dejstva ki bi utegnilo oteževati uresničenje širokopoteznih načrtov. Adolf Westen je bil star tedaj 44 let. ko sl je v Gaberju zgradil najprej majhno delavnico, ki je pričela delati le v neznatnem obsegu. Prvi dan obratovanja Prvi delovni dan novega podjetja se ie začel dne 8. oktobra 1894. Deset delavcev je delalo v majhni leseni baraki, po dveh mesecih pa se je njihovo število povečalo na štirinajst. Med temi je bilo nekaj preizkušenih nemških delavcev, ki jih je poslal stric svojemu nečaku v pomoč iz Knittenfelda. To so bili v glavnem preddelavci. Spočetka so le emajlirali posodo, surovo posodo pa so dobivali iz Knittenfelda. Delavci so delali ob nizkih mezdah tudi po 12 ur dnevno včasih Tov. urednik! Ker doma mnogi nimamo kopalnice, kjer bi se lahko okopali, se večina nas okoplje v tovarni, v kopalnicah, ki so namenjene delavcem. Toda večinoma, ko se hočemo okopati zmanjka tople vode in je treba s kopanjem kar hitro končati če nočeš zaradi hladnega tuša stakniti pljučnice ali prehlada. Po končanem delu moramo o-prati umazanijo s sebe, ki se nabere med delom, kar pa je s hladno vodo nemoogče. Omenim naj tudi to, da mnogi od nas bolujejo za revmo. Prosim vas, odgovorite mi kdaj se bo ta zadeva s toplo vodo uredila, kdaj bo toliko tople vode, da se bomo lahko o-kopali? Na to vprašanje ne želim tudi več in so jim ta delovnik skrajšali na 10 ur dnevno šele v letu 1900. Že leto dni pozneje se je obrat razširil in je zaposloval 41 delavcev. Adolf Westen, ki je ostal samski, je poklical iz Nemčije v Celje svoja dva nečaka Augusta in Adolfa Westna, da ju je uvedel v poslovanje tovarne. Ker je hotel pospešiti razvoj tovarne, je u-stanovil komanditno družbo z družabniki, ki so vanjo vložili svoj ustanovni kapital. Nečloveško izkoriščanje slovenskih delavcev S prvim, dnem obratovanja Westnove tovarne se je začela tudi zgodovina nečloveškega izkoriščanja kakršnega je zmožen le tuj in brezčuten kapitalist. Stari Adolf Westen, kakor tudi njegova naslednika August in Adolf Westen so vedno ugotavljali, da je pridnost, sposobnost in poštenost delavcev v Sloveniji najboljša v celi Srednji Evropi. Te izkušnje so nemški kapitalisti dobili pri vseh drugih tovarnah, ki so takrat obstajale v raznih državah Srednje Evrope. Tako oceno je dal stari Westen in njegova nečaka slovenskim delavcem, ki so mu s svojimi krvavimi žulji u-stvarili v poznejšem času ogromno bogastvo. Stari Westen in njegova poznejša generacija pa so izkazali slovenskim delavcem za njihovo sposobnost, poštenost in pr'dnost kaj malo ali nič hvaležnosti. Kot bomo videli iz poznejših dogodkov, je bila vsa West-nova dinastija najokrutnejši in odgovor samo jaz temveč vsi moji sodelavci kaferim se glede kopanja godi tako kot meni. Majetič Franc Za odgovor na to vprašanje smo se obrnili na SPO — pomožno službo in smo dobili naslednje pojasnilo: Vemo da pri veliki obremenitvi kopanja lahko primanjkuje tople vode. Doslej tega vprašanja nihče ni načenjal, zato nismo menili. da je to pereč problem. Ko smo sprejeli to vprašanje Franca Majetiča, smo se sporazumeli s službo vzdrževanja, da bo ta pregledala, kaj se da storiti, da bomo lahko to pomanjkljivost odpravili. Marjan Cvek največji kapitalistični izkoriščevalec slovenskih delavcev. To izkoriščanje se je začelo takrat, ko. je prvi slovenski delavec stopil v provizorično urejeno leseno barako, ki jo je Westen postavil na mestu, kjer danes stoji tovarna. Iz te barake so zrasla pozneje velika tovarniška poslopja, pod katerimi se je širil in izpopolnjeval tehnični proces proizvodnje. Stari Westen je kot že rečeno kmalu spoznal, da je njegov račun pravilen. Tovarna je prejemala vedno več naročil, zato jo je nenehno širil in si ustvarjal vedno večji dobiček. Slovensko delavstvo o katerem se je tako »pohvalno« izražal, pa je brezobzirno izkoriščal. Nezaščiteni delavci so morali delati od šeste ure zjutraj do osemnajste ure zvečer. Samo opoldne so imeli uro časa za kosilo, če se je to lahko tako imenovalo in za odmor. Westnovo izkoriščanje delavstva spada v najbolj surov, brezčuten in nečloveški način izkoriščanja človeka po človeku, ki ga kapitalistični sistem lahko zmore, ne da bi bile pri tem o-krnjene njegove koristi. Westen je v svoji tovarni zaposloval, moške in ženske ter otroke. Plačeval jih je po eno do dve kroni na dan. Medtem, ko je njegovo bogastvo iz dneva v dan naraščalo, so okrog tovarne životarili njegovi delavci s svojimi družinami, ki so bile izčrpane in sestradane. Zlasti neusmiljeno in nečloveško je izkoriščal otroke, ki so čestokrat opravljali pretežka dela. (Dalje prihodnjič) Ne zamudite priložnosti Naše društvo LT ima bogat program vzgoje novih kadrov, ki ga bo kot vsa leta nazaj, tudi letos uresničilo. Društvo je dalo FOTO KINO KLUBU na razpolago vsa potrebna sredstva, da organizira brezplačen tečaj za foto amaterje. Tečaj se bo pričel 15. aprila in bo trajal do konca junija 1974. Vabimo tako mlajše in starejše, ki želijo obogatiti svoje znanje s področja fotografije na začetnem A tečaju, da se čimprej prijavijo. Prijave sprejema David Valentin na int. tel. št. 447 ali pa v prostorih kluba v upravnem poslopju od 10. do 10.30 ure dopoldan. Vse podrobne informacije glede tečaja bodo interesenti prejeli, ko se bodo prijavili. Tečaj je vezan na znatne stroške in je kot rečeno brezplačen, zato je zaželeno, da kdor se za tečaj odloči, da ga tudi redno obiskuje in us.pešno konča. Etnajfihéo VSE GRE NEKAKO PREPOČASI V emajlirnici ali točneje v dekor oddelku smo obiskali Belak Franca in se z njim pogovarjali o u-spehih, ki so jih dosegle TOZD v zadnjem času. Belak je bil dolga leta predsednik sindikalne organizacije, večkrat član raznio organov upravljanja skratka, 'zanimal se je za napredek podjetja in po svoji moči tudi prispeval marsikaj za izboljšanje gospodarskega stanja podjetja. Res je, pravi Belak, da smo z ustanovitvijo TOZD prešli v konkretnejšo obliko neposrednega samoupravljanja in odločanja, vendar je ta oblika uresničena več na papirju kot v praksi; Vem, da se ne da narediti vse naenkrat in da se trudimo da bi dosegli najboljše, vendar imam vtis, da nam gre vse to prepočasi. TOZD so sicer sprejele svoj statut in samoupravni sporazum, vendar je potrebno sprejeti še druge pravne akte, ki bodo urejali poslovanje TOZD. Po mojem mnenju je treba v zvezi z nagrajevanjem po dejansko opravljenem delu še marsikaj storiti. Treba je čimprej skrbno in pravilno ovrednotiti delo na posameznih delovnih mestih. Vemo, da vsa dela niso enaka na delovnih mestih, zato ne morejo biti tudi enako vrenotena. Mislim, da se j.e treba strogo držati pravila, da se res vrednoti delo na MIKRO ORGANIZACIJA V TOZD se pojavlja že nekaka nestrpnost do tega, da bi bila organizacija dela usklajena z organizacijsko obliko TOZD. Da bi zvedeli kaj več o poteku dela na tako imenovani mikro organizaciji, smo se obrnili na tovariša Franja Panza, ki nam je dal naslednje pojasnilo: »TOZD imajo danes po ustavi povsem drugačen položaj, kot šo ga imele prejšnje delovne enote. Te so bile ustanovljene po samoupravnem sporazumu. Za tako organizacijsko obliko kot jo imamo sedaj, so se torej Franjo Panza odločili naši delovni ljudje. Taka oblika je sprejeta v prepričanju, da bodo na. ta način najbolje doseženi tehnično strokovni, komercialni in ekonomski cilji pri čemer bo naš delavec lahko kar naj-neposredneje odločal o delitvi in ustvarjanju dohodka v skladu z našo zakonodajo. Iz vsega kar smo doslej storili sledi, da mora biti delavsko samoupravljanje to kar si vsi želimo, da bo organizacijska oblika taka, ki bo najbolj učinkovita in bo uspešno dosegala tehnične, strokovne in komercialne cilje, o- benem pa samoupravno prožna, da bodo vsi samoupravljalci lahko s svojimi skupnimi in nepo-sredimi odločitvami močno in pozitivno vplivali na rast proizvodnje in dobrega gospodarjenja ter pravilne delitve ustvarjenega dohodka. Glede na to kar sem povedal, ima naša ekipa, ki dela na organizaciji veliko odgovornost. Te odgovornosti se vsi, ki na tem delamo zelo dobro zavedamo. Vse kar smo doslej storili, in to ni malo, saj bo tako imenovana mikro organizacija končana, smo naredili v sodelovanju s predstavniki vseh TOZD. Na ta način smo razčistili mnoga organizacijska vprašanja ki so bila na prvi pogled skoraj nerešljiva. Makro organizacija, ki jo je pripravil zunanji zavod je imela še marsikatero pomanjkljivost, ki smo jo morali odpraviti. Zavod je to delo sicer po daljšem času o-pravil, razumljivo pa je, da smo morali pri tem sodelovati tudi mi in predstavniki TOZD. Kot sem že omenil, bo po tru-dapolnem delu mikro organizacija kmalu končana. To mora biti končano za vse TOZD hkrati, če hočemo da bomo novo organizacijo postopoma uspešno vpeljali. Povedati moram, da smo tisti, ki delamo na tem močno obremenjeni z lastnim delom in moramo to delo opravljati večinoma v popoldanskem času. Naša ekipa in predstavniki TOZD smo prepričani, da smo storili najbolje, kajti to je res težko in odgovorno delo. Ce bomo strpni in smotrno uvajali nov sistem bomo prav gotovo uspeli.« Vidimo torej, da bo nova organizacija kmalu izdelana in da ni nobenega razloga za nestrpnost. Vsako delo zahteva določen čas, to delo pa mora biti res opravljeno z vso vestnostjo in skrbjo, da ne bo nobenih kratkih stikov, ki se včasih tako radi pojavljajo. Tisti, ki ne poznamo dela, bodimo strpljivi in objektivni pri pripombah ker bomo s tem največ pripomogli k dobri organizaciji dela v okviru TOZD. določenem delovnem mestu, ne pa človeka, ki na takem delovnem mestu dela. Toda da ne bo nesporazuma. Človeka moramo prav tako vrednotiti po njegovih strokovnih in drugih sposobnostih, ko mu zaupamo določeno delo na delovnem mestu. To je pa druga stvar, ki jo moramo rešiti z organizacijo dela. Sedaj vem, da se dela na tem, da se prilagodi organizacija sedanjemu stanju TOZD, vem da je to težko in odgovorno delo, vendar mislim, da je treba to delo pospešiti. Po ustanovitvi TOZD so ljudje nekako bolj sproščeni in bolj samoiniciativni. Tudi predvideni plan smo dosegli v naši TOZD in mislim, da tudi v drugih. Imeli smo sicer nekaj težav zaradi pomanjkanja materiala za nekatere artikle, vendar smo kljub temu u-speli. Če bo tako tudi v bodoče ni bojazni, za doseganje letnega plana. Kakšna je naša prehrana že vemo in tega ne bom ponavljal. Morali se bomo odločiti, da to izboljšamo. Tudi v naši kantini so nekateri artikli dražji kot v gostilni. Zemlja stane zunaj 0,40 v kantni pa 0,50 din. To se mi ne zdi prav, saj imamo kantino za delavce in ni restavracija da bi bila toliko obremenjnena s stroški, da prodaja dražje kot v restavraciji. Slovo od novatorstva Čas neusmiljeno reže svojo brazdo v bodočnost in se ne ozira na dogodke. Dogodki so nekaj vsakdanjega, so pač to. kar mora v določenem času biti. Vsak od nas pušča za seboj zorane brazde, ki jih je plitvo ali globoko zaoral njegov čas. Tudi Miha Zavšek, skromen in priden delavec, je doživljal svoj čas v tovarni, vendar Miha ga je znal pridno izkoristiti. Zal mu je bilo vsake izgubljene minute pri delu. Zato je Miha zapustil ob svojem odhodu v inva- člana raznih organov upravljanja. Da bi kaj več zvedeli o njegovem delu v tovarni, smo ga povabili v naše uredništvo, kjer nam je povedal naslednje: »Res je, da sem se mnogo ukvarjal z racionalizacijami. Mnogo racionalizacij sem prijavil, mnogo pa jih nisem in smo jih uporabljali v mojem oddelku kot neprijavljene. Seveda mi je za to svet delovne enote vedno dal nagrado. Najlepša nagrada za racionalizacijo je znašala že pred leti 350 jurjev. To je bila EMO PoVaR lidsko pokojnino lepo zorano njivo, ki je lahko v ponos ne samo njemu temveč tudi kolektivu. Miha je bil predvsem udarnik in racionalizator, ali kot temu danes pravimo — inovator. Sedemindvajset let je bil vodja delovne skupine v tovarni posode, enaindvajsetkrat je bil udarnik dela in petintridesetkrat je daroval kri pri raznih krvodajalskih akcijah ali v nujni potrebi, ko so ga klicali. Koliko racionalizacij je napravil, tega pa se niti sam ne spominja. Miha je bil sprejet v organizacijo ZK leta 1948 in je kot član ZK deloval v vseh družbenopolitičnih organizacijah v podjetju in na terenu Gaberje—Hudinja. Bil je tudi mnogokrat izvoljen kot za Miha Zavšek res lepa nagrada in sem je bil zelo vesel. Za racionalizacije ali za inovacije, kot to sedaj imenujemo, bi morali dajati ljudem več spodbude. Delavci naj razmišljajo, kako izboljšati delovni proces, kako tehnično izboljšati delo na delovnem mestu. Mene je težko delo prisililo, da sem o tem razmišljal in delo poenostavil ali tehnično izboljšal tako da mi je stroj naredil mnogo več kot je bilo po normi predvideno. Včasih se da take reči zelo dobro urediti. Tistemu, ki tako koristi sebi in podjetju, pa je treba dati moralno in materialno priznanje. Moram reči, da mi je žal, ker ne boril več razmišljal o raznih izboljšavah, saj je upokojitev zame slovo od racionalizacij. Vsem mladim sodelavcem pa priporočam, naj na svojih delovnih mestih ne le delajo po obstoječem pravilu temveč tudi razmišljajo, kako izboljšati delo, da bo lažje teklo in da bo storilnost večja.« Časnik izhaja v okviru enote za informacije in tisk enkrat mesečno v nakladi 4800 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Ureja ga komisija za informacije in tisk. Glavni in odgovorni urednik Emil Jejčič. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (St. 421-1/72 z dne 22/5-1973). Tisk in klišeji AERO Celje. Tekmovanje med TOZD Kot smo se že v začetku leta odločili, bomo letos organizirali poleg ostalih tekmovanj tudi tekmovanje med TOZD naše OZD. To tekmovanje bo letos v celoti posvečeno 80-letnici obratovanja podjetja. Na setanku predstavnikov TOZD smo se dogovorili, da bo tekmovalo osem ekip. Vsak TOZD bo imela svojega vodjo, ki bo skrbel za obveščanje tekmovalcev, organiziranje določenih tekmovanj in bo odgovoren za svojo ekipo. Te ekipe in vodje so: • za organizacijo celotnega tekmovanja — Gregorčič Emil; • tovarna posode — Cimerlajt Boris; • tovarna radiatorjev — Soršak; • tovarna konterjnerjev — Kunej Drago; • tovarna TOBI — Srumf Karel; • orodjarna — Primožič Silvo; • tovarna odpreskov in frita — Mesarič Zlatko; • mehanografski center in skup. službe — Krajšek Zdravko; • vzdrževanje — Lukač Franc. Razvidno je, da smo združili kotle, odpreske in frite, razbili pa skupne službe. To je bilo potrebno zaradi tega, ker prvi trije ne bi mogli enakovredno sodelovati ali konkurirati za prvo mesto, ker so številčno prešibki. V drugem primeru so pa skupne službe po številu športnikov preštevilne. Nadalje smo določili panoge, ki bodo štele za skupno uvrstitev ter TOZD, ki bodo tekmovanje v določeni panogi organizirale. PRVI REZULTATI Začele so se prve borbe novo u-vedenega tekmovanja med TOZD. Že po prvi disciplini smo videli, da bo to tekmovanje doseglo svoj namen. Pozna pa se tudi na udeležbi, saj je bilo v smučanju prijavljenih mnogo več tekmovalcev kot v preteklih letih. Doslej smo izvedli že dvoje tekmovanj. 22. marca smo organizirali tekmovanje v veleslalomu na Golteh kjer je bilo prijavljenih 54 tekmovalcev. Pravilno je progo prevozilo 35 tekmovalcev, 11 jih je padlo in odstopilo, 8 jih pa ni nastopilo. Vrstni red pa je naslednji (skupni vrstni red po dveh panogah — smučanje in nogomet): 1. ORODJARNA 35 točk 2. UPRAVA — MC 34 točk 3. KOTLI, ODPRESKI, FRITE 32 točk 4. -6. VZDRŽEVANJE, KONTEJNER, POSODA 28 točk 7. RADIATORJI 25 točk 8. TOBI 0 točk V prvih dveh panogah ni sodelovala ekipa TOBI čeprav smo jih povabili. Če ne bodo mogli sodelovati, bomo morali poiskati drugo, ustreznejšo rešitev, tako, da bi se tudi oni lahko udeležili tekmovanj, saj vemo, da je takšna oblika rekreacije potrebna tudi njim. Emil Gregorčič Smučanje organizirajo skupne službe; rokomet organizira tovarna kontejnerjev; košarko organizira tovarna radiatorjev; streljanje organizira tovarna TOBI; kegljanje organizira služba vzdrževanja; nogomet organizira tovarna posode; odbojko organizira o-rodjarna; namizni tenis organizirajo tovarne kotlov, odpreskov in frit; plavanje organizarata mehanografski center in skupne službe; mali nogomet organizira tovarna posode. Določili smo tudi število članov za posamezno ekipo. Ekipo lahko setavljajo člani, članice in starejši člani. V vsaki ekipi lahko sodeluje neomejeno število članov, v ekipno uvrstitev bomo pa šteli najboljše rezultate. Za ekipo se točkuje: • smučanje — 4 najboljši rezultati ; • strejanje — 5 najbojših rezultatov; • pavanje — 4 najbojši rezultati ; • kegljanje — 4 najboljši rezultati ; • namizni tenis — 3 tekmovalci; • rokomet — 7 tekmovalcev in rezerve; • nogomet — 11 tekmovalcev in rezerve; • košarka — 5 tekmovalcev in rezerve; • odbojka — 6 tekmovalcev in rezerve; • mali nogomet — 6 tekmovalcev in rezerve. Prvaka bomo določili na podlagi doseženih rezultatov s točkovanjem. Za vsako panogo od 1 do 8 točk in 10 točk za sodelovanje. Če si pri plavanju tretji, dobiš 6 točk za 3. mesto, 10 točk pa zato, ker si se tekmovanja udeležil ali skupaj 16 točk. Za reševanje protestov, ki morajo biti pismeni (ustmeni ne veljajo) smo določili razsodišče, ki ga sestavljajo vsi vodje ekip in organizator, skupaj 9 članov. V panogah smučanje, streljanje, kegljanje, plavanje ter namizni tenis, bo vzporedno potekalo tekmovanje posameznikov v moški in ženski konkurenci. Nagrade; • ekipno 1. mesto — pokal in komplet dresov s hlačkami; • ekipno 2. mesto — pokal in komplet dresov, • ekipno 3. mesto — pokal in nogometna žoga; • od 4. do 8. mesta — komplet za namizni tenis; • posamezno 1. mesto — diploma in pokal; • posamezno 2. mesto — diploma; • posamezno 3. mesto — diploma. -3| nouosi qo jogi n^on^ez n{q ta bomo žrebali praktične nagrade med vsemi člani — tekmovalci. Vsak tekmovalec tekmuje na tekmovanjih med TOZD in internih prvenstvih na lastno odgovornost, zato apeliramo na »fair« športno borbo, ne pa zmago za vsako ceno! E. Gregorčič PRVENSTVO MED TOZD V VELIKEM NOGOMETU Prvenstvo se je pričelo ločeno v 2 skupinah in sicer I. skupina: ORODJARNA, U-PRAVA, POSODA, VZDRŽEVANJE; II. skupina: KOTLI + ODPRESKI + FRITE, RADIATORJI, KONTEJNERJI. Tekmovanje I. skupine: Orodjarna : Vzdrževaje 1 :0 Uprava : Posoda 2 :1 Orodjarna — Uprava 1 : 0 Tekmovanje II. skupine: Kotli + Odpreski + Frite : Radiatorji 5 :1 Kontejnerji : Kotli 3:5 (1:1) Filnalna tekma je odločala o zmagovalcu in s tem tudi o razporeditvi drugih ekip. Moštvi sta pritekli na igrišče Olimpa ob 15.30 in pričeli tekmo pred številnimi navijači. Tekma je bila na športni ravni z nekaj prekrški ter ugovarjanja sodniku. V polčasu so se vključili predvsem navijači orodjarne, pretili sodniku, skratka dogodki, ki ne sodijo na športno področje, predvsem ne v tovariško srečanje in rekreacijo med TOZD. Povedlo je moštvo orodjarne z golom s kornerske črte. Stepišnik je centriral visoko žogo pred gol. Vratar in ostali igralci so nemočno gledali točno v sonce, ko je žoga zavila in obtičala v levem zgornjem kotu vrat — 1:0. Nedolgo zatem je ekipa Kotlov s prostega strela rezultat izenačila in to je bil konec regularnega časa. V podaljških 2 X 10 minut je u-spelo ekipi orodjarne 3 minute pred koncem povesti z 2 :1 in s tem zasluženo zmagati. Sodnik je sodil z manjšimi napakami kar pa v bistvu ni vplivalo na rezultat. Za ekipo orodjarne so igrali: Kopitar, Dobrišek Z;, Dobrišek V., Hojnik, Židan, Sterk, Pirnat Jordan, Špes, Stepišnik, Filipovič, Ca-ter in Kolarič. Kaj lahko rečemo za končano prvenstvo? Predvsem ni doseglo določenega namena rekreacije in tovariškega spoznavanja med sabo, ampak razvnemanje strasti posameznikov v negativnem smislu, fizičnem obračunavanju, napadih in nekulturnih diskusij do sodnika, zato ti posamezniki zaslužijo grajo, vodje tekmovanj pa so dolžni, da taki izpadi v bodoče prenehajo, in te posameznike odstranijo iz svojih ekip, od navijačev pa pričakujemo objektivno navijanje brez žalitev in podobnih izpadov. Končna lestvica; 1. ORODJARNA, 2. KOTLI + ODPRESKI + FRITE, 3. UPRAVA 4. KONTEJNERJI, 5. POSODA, 6. RADIATORJI, 7. VZDRŽEVANJE. Adolf Žvižej VARNOST PRI DELU Iz pregleda delovnih nezgod v prvem četrtletju ugotavljamo, da je število poškodovanih oseb še vedno dokaj visoko. Čeprav so poškodbe lažje narave in z milejšimi posledicami, obremenjujejo vse nas materialno in finančno, še zlasti pa poškodvanca in njegovo družino. Poročila o stanju poškodb in potrebnih ukrepih so redno mesečno objavljena tudi v našem glasilu »Emajlirec«, vendar le-ta premalo ali pa sploh ne obravnavajo niti odgovorni posamezniki niti službe, zaradi česar se sitematiano preventivno ne ukrepa na samem delovnem mestu za preprečitev številnih nepotrebnih poškodb. Za naše zdravje, varno delo in uspešno gospodarjenje smo odgovorni vsi in vsak na svojem delovnem mestu! Ob ugotovitvah v razpredelnici poškodb po TOZD pa se nam nehote vsiljujejo vprašanja: »Ali smo resnično že toliko storili za zavarovanje našega zdravja in življenja na delovnem mestu in v cestnem prometu, da smo lahko do teh vprašanj brezbrižni?« »Ali smo že dovolj storili za dosego višje storilnosti in produktivnosti dela ter za boljše delovne in življenjske pogoje, da niso potrebni nadaljnji napori za disciplinirano izvajanje delovnih nalog s strani VSEH ZAPOSLENIH?« PREGLED POŠKODB V MESECU MARCU 1974 — PO TOZD Naziv TOZD Poškodbe z bol. staležem Poškodbe brez staleža bol. Vsega skupaj lažje na poti skupaj na na delu poti skupaj marec marec mesec januar marec marec mesec januar marec marec Frit 1 Posoda s 3 u 25 195 1 196 585 307 610 Kotli — — — 2 9 — 9 24 9 26 Radiatorji 3 — 3 5 18 — 18 50 21 55 Kolesa — — 1 6 . 6 14 6 15 TOBI 3 1 4 3 27 ' 27 56 31 64 Kruševac Kontejner 1 — 1 4 3 — 3 11 4 15 Orodjarna — — — — 6 — 6 22 6 22 ERC Skupne službe 2 — 2 8 5 — 5 34 7 42 SKUPAJ 17 4 21 53 269 1 270 797 291 850 PRVOMAJSKA KRIŽANKA SeslavOc 1. J. COLLODI- JEV PiNoamo TVEGANA NAPOVED MAMA POKRAJINA V VIETNAMU VRSTA JEDI PRAZNIK dela’ ALKALOID VRSTA ANESTE- TIKA OBEP, SKUPINA Z ISTIMI značil- nostmi EOKTOP. ETILNI ALKOHOL MAJHNA LINA AZIJSKA PALMA f 0 MUSUM. IME OKUSNA MORSKA RIBICA L — DOMAČE ŽENSKO IME MESTNA ČETRT ——- PRIPADNIK TATAROV FR.TER0R. 0R6ANIZ. DALMAT. Ž. IME MOŠKO IME s lir PEL STOPALA JANEZ TRDINA n ► PRAZNIK dela! NANASA- LEC SKUPEK APARAT0Y PRIPRAVA ZA SEPARA- CIJO NAZIV ZA PRALJUDI P0S00A ZA MAST OSEBA IZ BIBLIJE 100 ZAČIMBA PERZIJCA PEVKA MAROLT I6LAVEG AMERIŠKA VESOLJ. AGENCIJA FIGURA PRI ČETVORKI KONICA OST IN A TOVARNA V CELJU PRAZNIK DELA1. KLIC POZIV EMAJL O^EBA IZ BIBLIJE Židovsko n. ime MEDN. ORG. ZA BEGUNCE USLUŽ- BENEC NA CARINI PON AVLJ• BESED V ZAČET-STAVKOV KOTOR sušilnik ZA LASE POHOTA ZMOTA členkasta ŽIVAL MARIBOR. PEVKA .MctrjelKaJ ITALIJAN ZNAMKICA VESOLJ. VOZILO STAR PLUG SP0LN1K POM. SESEDA EGIPČAN- SKI POLOTOK JAPONSKI DROBIŽ ALŽIRSKO pristani! ODRSKO DELO VRSTA STEBLA HUD VIHAR OBLAČILO INDIJ SKIU ¿ENA DEL ZAPESTJA LORGER OSTANEK V DIMNIKU 0SVEŽ. PIJAČA PLEMIŠKI NASL0Y KATRAN |ME IGRALKE RINE 6REH0TA LATINSKI VEZNIK SLOVEN. SUKAR IRlberti TAVLOR BUCHWALD 10. IN ?• ČRKA CIGAN HRVAŠKI PETROL LUTE -KANEC KDOR LANSIRA KENIJSKI TEKAČ NIKELJ VRABIČ OLGA SPOLNA OBSEDE- NOST FABW- U.AHT vladar V NEKO-RUSIJI sveto- hlinec HINAVEC EGIPČAN. KRALJ B.0G0Y NAPLAČI10 NABAV Izvolili smo delegate Dne 28. marca je bilo pri nas dokaj svečano razpoloženje. Volili smo delegate v zbor združenega dela občine Celje. Na volitvah smo izvolli 120 delegatov. Rezultati volitev pa so naslednji: TOZD volivcev Vpisanih Število volivcev % Frite 49 43 89,0 Posoda 1938 1624 83,7 od tega: emajlir. 1212 995 82,2 surov. 514 436 83,5 sklad. 212 193 91,0 Kotli 82 75 91,5 Radiatorji 178 154 86,5 Odpreski 124 111 89,0 Kontejnerji 102 93 91,0 Orodjarna 131 128 ' 97,6 ERC 31 30 97,0 SDS skup. sl. 646 590 91,5 SKUPAJ 3281 2814 86,0 Temeljni organizaciji združenega dela TOBI in Kruševac nista zajeti, ker volijo v drugi občini. Na volišču v zavijalnici ZAHVALA Ob bridki izgubi naše ljubljene mame in babice MARIJE SATLER se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za spremstvo na njeni zadnji poti, ter za vence :'n cvetje s katerim so počastili njen spomin. Se posebej prav lepa hvala vsem delavcem iz službe razpisa in spremljanja proizvodi je, za izraze sožalja in njihovem razumevanju ob žalos nem družinskem dogodku. Žalujoča hčerka Rečnik Lojzka z družino in ostalo sorodsvto ZAHVALA V 88. letu starosti je preminul dolgoletni upokojeni delavec EMO VID BLATNIK Vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti ter darovali vence in cvetje prav iskrena hvala. Še posebna hvala sindikalni organizaciji EMO za darovani venec in razumevanje v dneh žalosti. Žalujoči sin Vid z družino VEČ DEVIZ Po ocenah strokovnjakov naj bi v letošnjem letu devizni priliv od turizma znašal okrog 700 milijonov dolarjev. Z dohodkom od prometa, prinesenimi dinarji iz tujine in z zamenjavo deviz na črno pa naj bi dohodek od turizma znašal preko ene milijarde dolarjev.