celjski tednik
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE OKRAJEV CELJE-MESTO, CELJE-OKOLICA IN ŠOŠTANJ
Poštnina pdačana v gotovini
Posamezna številka 2 din
— „	^ —■ II' l --------—
Tretje zasedanje razširjenega plemtma okra jnegaZodbora" Fronte J
Celje - okolice
Demokratizacija javnega življenja je dokaz, da resnično
in pravilno gradimo socializem
FRONTOVCI SO V PRVEM POLLETJU NAPRAVILI CEZ 230.000 PROSTO-
VOLJNIH UR DELA IN 5.300 VOZNIŠKIH UR V SKUPNI VREDNOSTI
1,980.000 DIN
Dne 28. julija je bilo tretje zasedanje razširjenega plenuma OOOF
Celje-okolica, katerega so se udeležili delegatje vseh osnovnih frontnih or-
ganizacij. Takoj v začetku je pozdravil plenum v imenu celjske garnizije,
predstavnik JA, poručnik Lazič Dragutin.
Obširno politično poročilo je podal tov. Ocvirk Ivan, predsednik
Okrajnega odbora Fronte in sekretar Okrajnega komiteja KPS. Govoreč o
političnih dogodkih v svetu in pri nas je zlasti poudaril in objasnil spre-
membo v upravljanju naše države. Govoril je o reorganizaciji in decentrali-
zaciji, o prenosu oblasti na čim širše ljudske množice. V svojem govoru je
pojasnil važnost prenosa upravnih poslov od najvišjih zveznih forumov,
preko republiških, na oblastne in okrajne ljudske odbore. Pravtako je ob-
jasnil važnost novega zakona o upravljanju gospodarskih podjetij, katera
bodo odslej pri nas opravljali neposredno proizvajalci — delavci. To je dokaz,
je dejal, da delamo pravilno, da gremo po pravilni poti marksizma-leninizma
ter ravno zaradi tega uživamo veliko spoštovanje in ugled pri vseh naprednih
ljudskih množicah sveta. Tempo razvoja pri nas gre hitro, da bi ga široke
ljudske množice lahko sledile, je dolžnost Fronte, da razlaga ljudem te važne
državne in politične ukrepe, je dejal. Nadalje je govoril o revizionistični in
agresivni politiki voditeljev Sovjetske zveze ter primerjal njihov administra-
tivnobirokratski aparat, ki vlada ljudskim množicam — z demokracijo pri nas,
ko vedno bolj prehaja oblast in gospodarstvo v upravljanje širokim ljudskim
množicam. Ko je govoril o politiki blokov in interesnih sfer, o vojnih huj-
skačih na Zapadu in Vzhodu, je poudaril vlogo naše države, ki nasprotuje po-
litiki blokov in se dosledno in vztrajno bori za mir. Na kraju svojega govora
je tudi pojasnil vzroke spopada na Koreji, kjer je težnja malega naroda po
zedinjenju in osvoboditvi postala sredstvo za širjenje interesnih sfer tujih
velesil.
Za njim je podal organizacijsko poročilo tov. M revije Jože, se-
kretar Okrajnega odbora Fronte, o delu Fronte v prvem polletju, o doseženih
uspehih in napakah, ter je nakazal smernice za uspešnejše delo v drugem
polletju.
Nato je sledila diskusija, ki je bila zelo obširna in živahna, vendar po-
manjkljiva, ker so delegati v diskusiji premalo obravnavali konkretno delo
in izkustva posameznih osnovnih frontnih organizacij. Največ so obravnavali
vzgojo frontovcev, ter s tem v zvezi vlogo ideološkega, vzgojnega in agitacij-
skega dela in vlogo tiska. Nadalje so obravnavali povezavo frontovcev z
ostalimi organizacijami predvsem s centri predvojaške vzgoje. Razpravljali
so o ljudskem posojilu ter o novem zakonu o upravljanju gospodarskih
podjetij.
Zaradi nedelavnosti in premestitve so izvolili 19 novih članov v Izvršni
odbor. Na podlagi političnega in organizacijskega poročila ter diskusije, so
delegatje sprejeli naslednje sklepe: Da bodo seznanili vse odbornike osnov-
nih frontnih organizacij z dogodki o naši notranji in zunanji politiki, kateri
jih bodo prenašali članstvu. Izvršni odbor Fronte bo sklical konference, na
katerih bodo člani sekretariata tolmačili sklepe Glavnega odbora OF Slo-
venije, zakon o upravljanju gospodarskih podjetij ter pomen in važnost dru-
gega ljudskega posojila. Frontni odbori bodo v tesnem sodelovanju s KLO
in zbori volivcev, zagotovili pravilne in pravočasne obremenitve pri letoš-
njih odkupih, tako da bodo le-ti potekali brezhibno in da bodo v celoti iz-
vršeni. Odbori Fronte bodo razvili na terenu živo agitacijo in polno sodelo-
vanje pri delu krajevnih komisij za vpis ljudskega posojila. Da bi do pro-
slave 10. obletnice OF učvrstili in usposobili osnovne frontne organizacije
za samostojno politično delo, kar je ena osnovnih nalog Fronte v tem letu,
bodo povsod zaktivizirali izvoljene člane, pri katerih je treba razviti zavest
in čut odgovornosti do poverjenih jim nalog. Pri vseh vaških in krajevnih
odborih Fronte bodo ustanovili pripravljalne odbore za proslavo 10. obletnice
OF, v katere bodo pritegnili tudi zastopnike ostalih množičnih organizacij in
krajevnih odborov.
Ob koncu plenuma so delegatje poslali pozdravno resolucijo CK KPS
in Izvršnemu odboru OF v Ljubljani, nakar je predsednik Okrajnega odbora
Fronte, tov. Ocvirk Ivan z zaključno besedo, v kateri je poudaril borbo proti
reviziji marksizma-leninizma, zaključil plenum.
Frontovci, pomagajte pri obiranju hmelja
Že več kot 80 let je od tega, kar so
pričeli gojiti v Savinjski dolini v okolici
Žalca industrijsko rastlino hmelj, ki je
važna surovina v produkciji piva. Brez
hmelja bi ne imelo pivo onega prijetno
grenkega okusa in ne one trpežnosti,
kot jo ima danes. Saj je znano, da ima
lupulin — to je ona zlatorumena moka,
ki se nahaja v kobuli — ne samo veliko
grenčično, ampak tudi antiseptično svoj-
stvo, ki konzervira in ohranja pivo trpe-
žno. Hmelj je torej potreben tako naši
domači pivovarniški industriji, kakor
tudi industriji piva v tujih državah.
Hmelj sicer raste vsepovsod, toda le
malo je na svetu krajev, kjer se pride-
luje žlahtni hmelj, ki ima vse odlike za
varenje prvovrstnega in trpežnega piva.
Najbolj znani okoliši so v ČSR — Žatec,
v Nemčiji — Hallertau, Tettnang in raz-
ni drugi manjši okoliši ter pri nas v
Sloveniji Savinjska dolina in Marenber-
ška kotlina. Manj žlahtni hmelji se go-
jijo pri nas v Bački (Vojvodina), še slab-
ši pa v Belgiji, Franciji ter Angliji. —
Ogromno hmeljišč poseduje tudi Severna
Amerika, ki pa prideluje slabo nekvali-
tetno blago.
Ker je hmelj važna surovina za pro-
dukcijo piva in naša produkcija daleč
presega domačo uporabo, gre skoraj 95
odstotkov našega hmelja za izvoz, za
katerega prejemamo dragocene tuje de-
vize. Saj nam da en hektar hmeljišča v
normalni letini toliko kot 20 do 25 ha
koruze ali pšenice, računajoč izvozne ali
uvozne cene. Vsak kilogram suhega hme-
lja nam nadomesti izvoz ali uvoz 8 do
10 kg masti. Donos hmelja na hektar
znaša v normalni letini okrog 1000 kg,
torej nam nadomesti 1 ha hmelja od 8
do 10.000 kg masti, to je približno mast
od 200 prašičev. Kakšne važnosti je
hmelj za naš izvoz, se vidi najbolje iz
zgoraj navedene primerjave, zato mora-
mo vložiti posebno pri obiranju vse
sile, da bomo imeli čim več in čim bolj-
še blago pripravljeno za izvoz.
Letošnje sušno leto sicer ni bilo naj-
ugodnejše za razvoj hmeljske rastline,
vendar je pa 'zadnje deževje osvežilo
rastlino, pospešilo njen razvoj in danes
prehaja vse Jimeljsko cvetje v lepe,
zdrave, dobro oblikovane in izraščene
kobule. Kolikor se da sedaj ugotoviti,
bo pridelek sicer manjši, vendar bo pa
sama kvaliteta hmelja in izraščenost ko-
bul prav dobra, kar bo v prid tako obi-
ralcem, kot hmeljarjem, posebno pa naši
socialistični skupnosti, ki bo prejela za
dobro blago dobre devize.
Obiranje hmelja se bo pričelo nekako
14. avgusta. Sicer kažejo nekateri zgodaj
rezani hmelji, da bodo zreli nekoliko po-
prej, toda je vseeno počakati z obira-
njem takšnega hmelja do popolne zrelo-
sti. Pri raznih poskusih na selekcijski
postaji Hmeljarske zadruge' v Žalcu so
že 3 leta trajajoči poskusi dokazali, da
pridobi hmelj od začetne do dokončne
zrelosti 5 do 10 odstotkov na teži. Po-
sebno letos ne smemo zametavati te pri-
dobitve na teži, zato naj noben hmeljar
ne hiti s predčasnim obiranjem z ozi-
rom na dejstvo, da nii zaenkrat zaznamo-
vati niti živalskih niti rastlinskih škod-
ljivcev v večji meri na naših hmeljiščih.
Tudi obiralci hmelja nimajo pri dozore-
lem hmelju večji zaslužek kot pa pri
medlem, nedozorelem hmelju. Vsakemu
obiralcu je namreč dobro znano, da se
medel, nedozorel hmelj veliko bolj stlači
in sesede zaradi njegove hitre ovenitve,
kar da manjšo mero in s tem manjši
zaslužek.
Ker je obiranje hmelja kot sezonsko
delo najbolj kočljiva zadeva, ki traja
približno 14 dni, za kar je potrebno
okrog 12.000 obiralcev, je sklical IOOF,
zaradi ureditve tega dela, v Celju kon-
ferenco vseh za to delo odgovornih fo-
rumov, kjer so se osvojili sledeči skle-
pi:
Vsak obiralec prejme za mernik dobro
nabranega hmelja plačilo 7 din v de-
narju in 7 din v bonih pri celodnevni
hrani.
Vsi hmeljarji naj si po možnosti sami
oskrbijo svoje stare, vsakoletne obiral-
ce, kdor jih pa ne more dobiti, naj to
takoi javi KLO-ju, ki pošlje prijavo OLO
in Hmeljski komisiji Žalec. To prijavo
mora prejeti OLO in Hmeljska komisija
najkasneje do 8. avgusta. Na poznejše
prijave se bo oziralo samo v toliko, v
kolikor bodo obiralci na razpolago. —
Opozarjamo pa vse hmeljarje, da kdor
bo obiralce naročil, jih bo moral tudi
sprejeti in zaposliti. Če bi pa tega ne
storil, gredo vsi stroški obiralca na nje-
gov račun.
Obiralci prejemejo takoj po končanem
delu celoten zaslužek izplačan v goto-
vini in bonih. Za prejete bone, ki bodo
žigosani s štampiljko »Obiralec hmelja«,
bo lahko takoj na licu mesta nakupil
potrebno blafo. V kolikor bi pa tega ne
hotel, imajo pa ti boni veljavo v vsej
Sloveniji. Primernega blaga v posameznih
kmetijskih zadrugah bo dovolj na raz-
polago.
Za one hmeljarje, ki si sami ne bodo
mogli preskrbeti obiralcev, bo organizi-
rala OF frontovce, ki bodo prišli poma-
gati obirati hmelj. Ti bodo preko okraj-
nih OF odborov dirigirani na posamezne
KDZ in hmeljarje v Savinjski dolini. —
Vsak teh obiralcev pa naj prinese s se-
boj 1 odejo, 1 do 2 vreči v velikosti
vreč za moko ter 1 košaro, katero si bo
lahko privezal na pas in ki mu bo slu-
žila za nabiranje hmelja. Košara naj ima
vsebino 10 do 15 litrov.
V vseh zadevah, kar se tiče obiranja
ihmelja in dodeljevanja obiralcev, naj se
tako hmeljarji kakor tudi obiralci in
okrajni odbori Fronte obračajo na
Hmeljno komisijo za Slovenijo v Žalcu
oziroma na Štab za organizacijo obiranja
hmelja v Žalcu.
Vsi, ki bodo prišli obirat kakor tudi
hmeljarji sami naj polagajo posebno pa-
žnjo na to, da bo letos hmelj čim lepše
in čim bolj natančno obran, tako da ne
bo ostala niti ena kobula ne na hme-
ljevkah in ne na tleh. Posebno je treba
paziti, da ne bo v obranem hmelju celih
vej in vejic, kakor tudi ne hmeljskega
listja, kar zelo kvarno vpliva na kvali-
teto hmelja. Hmeljarji imajo namreč na-
log, da so osebno odgovorni za lepo obi-
ranje in da nemarne obiralce prijavljajo
Hmeljno komisijo za Slovenijo v Žalcu,
ki bo odredila, da se takšnim nemarnim
obiralcem znilža zaslužek v bonih in
eventuelno v denarju.
Da bomo naše zeleno zlato čim hitreje
in čim bolje obrali ter pospravili, naj se
vsi zavedni frontovci v čim večjem šte-
vilu pridružijo akciji obiranja 'hmelja, s
čimer bodo koristili sebi in naši soci-
alistični skupnosti.
M. J.
Pred okrajnim festivalom v Žalcu
Tradicionalni frontni festival okraja
Celfe-okolica se bo letos vršil v času
od 27. avgusta do 4. septembra v Žalcu.
Kot center hmeljarstva bo Žalec najpri-
mernejši kraj, kjer se bo pokazal razvoj
hmeljarstva, kar je tudi glavni namen
•tega festivala. Na svetovnem tržišču je
znan kvalitetni savinjski hmelj, zato je
dolžnost nas vseh ohraniti našemu hme-
lju pridobljeni sloves. Hmeljarska raz-
stava, ki bo v času od 27. 8. do 4. 9. bo
prikazala napore in uspehe KDZ, ki se
bavijo s hmeljem, kakor tudi privatnih
hmeljarjev, ki bodo razstavljali hmelj.
Za kvaliteten in obilen pridelek bodo
najboljši hmeljarji nagrajeni. Za obisko-
valce hmeljske razstave, ki jim ni po-
znan način obdelave hmeljišč, bo na
Razstavi nazorno prikazano obdelovanje
hmelji^.
Tudi kulturni program festivala bo pe-
ster. v .tednu pred festivalom bodo kul-
turne prireditve v Vitanju, Ponikvi in
Koziem. Zaradi oddaljenosti teh krajev
od Žalca bodo kulturne skupine v nave-
denih krajih gostovale z iepim spore.
dom, frontne organizacije iz teh krajev
pa naj zasigurajo številno udeležbo. V
okviru kulturnega programa bo 2. 9. zve-
čer v Grižah otvoritev letnega gledali-
šča, žalska gledališka skupina pa bo ob
tej priliki uprizorila »Miklovo Zalo«.
Sama otvoritev tega gledališča bo velik
napredek v kulturnem življenju okraja
Celje-okolica, saj bo gledališče služilo
nadaljnjim prireditvam, ki se bodo tu
vršile. Sam kraj gledališča pa je zelo
primeren, ker leži ravno med industrij-
skimi centri Zabukovce, Šentpavla in
Žalca.
Odbori OF na vasi naj vršijo propa-
gando, da bo LLL okrajni festival ob
množičnem obisku dosegel svoj namen
v pogledu pospeševanja hmeljarstva in
dvigu kulturnega razvoja y našem okra-
ju.
Kaj bomo videli
na gospodarski
razstavi v Celju
Gospodarska razstava v Celju, ki se
bo vršila od 19. do 27. avgusta 1950 v
prostorih in na dvorišču II. osnovne šole,
bo nudila, poleg velikega števila raz-
stavnih predmetov, ob večernih urah na
zabavišču tudi razne prireditve. Zelo za-
nimiva bo revija oblačil v Ljudskem gle-
dališču, pri kateri bodo sodelovali tudi
znani ljubljanski umetniki. Nastopi pev-
skih zborov SKUD iz Celja bodo na za-
bavišču razgibali razpoloženje obisko-
valcev; fizkulturniki pa bodo prikazali
razne panoge fizkulture, kakor sabljanje,
parterno gimnastiko, boks itd. Vsak ve-
čer bo igral tudi orkester. Za naše mal-
čke bo urejen poseben prostor na zaba-
višču. Paviljoni pa bodo založeni z raz-
nimi okrepčili. Prepričani smo, da bo
vsak obiskovalec prišel na svoj račun.
Izvleček iz organizacijskega poročita
Brez dvoma, da so bile volitve v Zvezno
skupščino FLRJ najpomembnejše po-
litično dejanje, katerega smo izvršili
v prvem polletju.
Izid volitev je bil mogočen odgovor
narodov Jugoslavije onim na Zahodu in
Vzhodu, da si želimo zgraditi sociali-
zem z lastnimi silami na način, ki od-
govarja našim nacionalnim, kulturnim
in gospodarskim pogojem in to kljub
vsem oviram, ki nam jih delajo zlasti
današnji voditelji prve socialistične dr-
žave. Izid volitev je bil tudi jasno po-
trdilo naših narodov vodstvu in liniji
naše zunanje politike, ki se bori za mir,
načelo nevmešavanja, za suverenost in
enakopravnost malih držav in narodov
z velikimi. Tudi ogromna večina delov-
nih ljudi mesta in vasi, delavcev in
kmetov v našem okraju je potrdila 26.
marca to, za kar se bori in dela ter
oddala svoj glas za kandidate OF. Pred-
volivne priprave so zelo razgibale te-
ren.
V teku predvolivnih priprav je bilo
napravljenih čez 70.000 prostovoljnih
iir na čast volitev. Vendar pa z izidom
volitev ne moremo hiti zadovoljni v
vseh krajih, zlasti ne v nekaterih pre-
delih planinsko-kozjanskega sektorja.
Politična kampanja v teku predvolivnih
priprav nam je precej jasno pokazala
stanje v naših frontnih organizacijah.
Parole in agitacija posameznih sovraž-
nikov delovnega ljudstva so imele od-
mev le tam, kjer ni političnega dela,
kjer so frontne in ostale množične or-
ganizacije nedelavne in samo na papir-
ju, kjer se izvoljeni funkcionarji OF
ne zavedajo svojih dolžnosti. O tem
nam zgovorno priča primer KLO-j a Le-
siično, kjer je Fronta aktivna in je to
aktivnost v času predvolivnih priprav
še podvojila. V Lesičnem so volivci sko-
raj 100 odst, glasovali za kandidate OF
že v dopoldanskih urah. Nasprotno pa
je na področju KLO Drensko rebro, ki
meji na Lesično volivni rezultat bil
med najslabšimi v okraju. Ni čudno, saj
so tam OF odbori neaktivni, ostale
množične organizacije samo na papirju,
delo KLO-ja pa je bilo zelo slabo.
Našim varnostnim organom je uspelo
proti koncu maja letos poloviti ostanke
oborožene tolpe
in samega vodjo te tolpe — Laubič
Ivana — »Palčka«. Tolpa je ropala naše
socialistične postojanke KZ, zažigala in
ropala prostore osnovnih organov ljud-
skih oblasti KLO-jev in njihov arhiv,
vršila napade na naše najbolj predane
ljudi, strahovala poštene državljane,
predvsem na področju KLO Dramlje,
Pristava, Ljubečna, Blagovna in Po-
nikva pri Grobelnem. Delo te bande je
seveda prav prišlo nekaterim razdiral-
nim elementom v teh krajih, ki so pri-
sotnost te tolpe izkoriščali za dejanja
gospodarske sabotaže (črno klanje, ne-
izpolnjevanje obveznih oddaj) in proti-
ljuidslke propagande. Stroga a pravična
kazen, 'ki jo je ljudsko sodišče izreklo
je ostro opozorilo tistim, ki bi si na
kokršen koli način drznili in posikusili
minirati pridobitve naše NOB.
Komisija za ideološko delo pri OOOF
je slabo delovala
čeprav je imela profesionalce za to. Pri
vseh važnih akcijah smo se posluževali
v glavnem masovnih sestankov. Ljud-
ske univerze so bile delavne le v La-
škem, Dobrni, Žalcu in Vranskem s
predavanji politične, gospodarske in
znanstvene vsebine. V Rimskih Topli-
cah je OOOF organiziral 5 14-dnevnih
tečajev, katerih se je udeležilo 75 funk-
cionarjev osnovnih frontnih organizacij.
Študij, ki je bil po vseh krajih, je v
času polj sikih del skoraj prenehal. V
Škof ji vasi, Vojniku in Št. Juriju pri
Celju so se in se deloma še udeležujejo
skupnega študija s člani KP tudi šte-
vilni odborniki OF.
Akcija za širjenje našega tiska je imela
precejšen uspeh.
Danes je najmanj 75 odst. hiš, kamor
zahaja, če že ne dnevnik pa vsaj tednik
ali mesečnik. »Celjski tednik« 'zaradi
omejene naklade ne more ustreči proš-
njam novih naročnikov. Pridobili smo
28 novih dopisnikov i'z podeželja. Po-
trebno bo več stika z njimi in organizi-
rati seminar za dopisnike.
Da je pri pomladanski setvi bil ogroženi
sektor skoraj 100 odst. odstranjen, je
zasluga naših frontovcev, ki so povsod
priskočili na pomoč KLO-jem in KZ
Na področju 9 KLO-jev so se organi-
zirale skupine članov OF za pomoč
ogroženim sektorjem za časa košnje. V
Dramijah je 36 članov OF pomagalo pri
košnji obsežnih travnikov tamkajšnje
KDZ. V tem polletju je bilo ustanov-
ljenih oziroma organiziranih 6 novih
frontnih kotičkov. Skoraj vsi so danes
opremljeni z radioaparati, nekateri ima-
jo tudi knjižnice. V okraju obstoja 6
čitalnic. V povezavi s »Putnifoom« v
Celju je bil organiziran skupni izlet
km^tovHzadružnikov in zasebnikov v
naš največji socialistični obrat v polje-
delstvu — Državno posestvo Belje, ka-
terega se je udeležilo 400 frontovcev
našega okraja, 21 pa si je ogledalo raz-
stavo poljedelskih strojev v Novem
sadu.
V prvem polletju je bilo sprejetih v
OF 2146 novih članov,
s čemer je bilo doseženo 37 odst. letne-
ga plana, tako da imamo danes 40.668
članov, to je 73,6 odst. volivnih upra-
vičencev. Nekatere osnovne organizacije
še danes, kljub večkratnemu opozorilu
smatrajo plačevanje članarine za manj
važno in nepomembno stvar.
Premalo pozornosti je bilo letos posve-
čeno ustanavljanju novih KDZ.
Razveseljivo pa je dejstvo, da so se
skoraj vse KDZ razen v št. Jederti —
utrdile in imajo po dosedanjih rezul-
tatih neprimerno večje uspehe kot lan-
sko leto. KDZ Arja vas tekmuje v re-
publiškem merilu in je pri prvem oce-
njevanju osvojila prvo mesto, vse ostale
KDZ v našem okraju pa tekmujejo v
okrajnem merilu za prehodno zastavico.
Pri prvem ocenjevanju je dobila pre-
hodno zastavo marljiva KDZ Vransko.
Fronta na terenu je nudila pomoč
pri spomladanski setvi, oranju, košnji
in žetvi.
Pri obdelovanju zemlje je bilo oprav-
ljenih čez 15.000 ur prostovoljnega dela.
Letos je organizacija pri pregledu ko-
loradskega hrošča na terenu bila po-
verjena izključno KLO-jem in frontnim
organizacijam, pri čemer je bilo, pri do-
sedanjih pregledih, napravljenih okrog
90.000 ur. Plan pogozdovanja je hil
spomladi v celoti izvršen, največ je pri
tem sodelovala šolska mladina, frontov-
ci so pa pri pogozdovanju dali 12.000,
pri čiščenju gozdov pa 8.000 ur.
(Nadaljevanje na drugi strani)
z ue-us — "IE — 'III CHaT
»CELJSKI TEDNIK«	Leto HI. — Stev. 31. — Stran 3.
Tretje zasedanje razširjenega plen uma okraj-
nega odbora Fronte Celje-okolice
(Nadaljevanej s prve strani)
V tem polletju je bilo popravljenih
18 km cest — pri tem napravljeno
68.446 prostovoljnih in 3656 vozniških
ur v skupni vrednosti 964.000 din. Naj-
več je bilo napravljenega v tednu cest.
Zgrajenih je bilo 5 manjših mostov, po-
pravljenih 6, pri čemer je bilo oprav-
ljenih 1.884 delovnih in 135 vozniških
ur, v sfcupni vrednosti 30.900 din. Oči-
ščenih (je bilo 30 km obcestnih kanalov,
pri čem je bilo napravljenih 12.600 ur
v vrednosti 153.400 din. Zgrajenih poti
in cest je bilo čez 11 km, pri čem je
bilo opravljenih 5.G0G delovnih in 500
vozniških ur v skupni vrednosti 114.900
din, pri popravilu studencev, vodnja-
kov itd. je bilo opravljenih 6450 ur v
vrednosti 79.000 din — zgrajeni so bili
4 novi vodnjaki. Popravljenih je bilo 21
hiš, pri katerih je Fronta dala 1400 ur
v vrednosti 17.000 din. Pri ostalih grad-
benih delih je bilo opravljenih 3000 ur.
35 vozniških v skupnem znesku 30.300
dinarjev.
Skupno je bilo zbranega 133.108 kg
starega materiala, od tega največ že-
leza — kar znaša 35 odst. postavljenega
letnega plana. Vsega skupaj so frontov-
ci v I. polletju opravili čez 230.000 de-
lovnih ur in 5.300 vozniških ur v skupni
vrednosti 1,980.000 din.
V mesecu gozdarstva se je vključilo
332 frontovcev v gozdne brigade
za pomoč izvršitve plana v gozdarstvu.
Posekali in obelili so 14.974 pr. m. lesa.
Pri tem je požrtvovalna brigada »Sta-
neta Rozmana« dobila prehodno zasta-
vico od IOOF Slovenije, brigada »Ra-
doha« pa pismeno pohvalo. Organiza-
cija dela v frontnih brigadah in na de-
loviščih pa je bila letos boljša kot lan-
sko leto.
Uspehi frontnega dela v prvem pol-
letju bi bili še večji, če bi se izvoljeni
člani vaških sekretariatov manj zana-
šali na Okrajne aktiviste ter na nje ča-
kali. V nekaterih krajih je prišlo tako
daleč, da niso sklicali niti sestanka, če
ni bilo aktivista iz okraja. S to prakso
moramo prenehati. Tudi pri okrajnem
odboru OF bo profesionalni aparat
skrčen, vodstvo in usmerjanje dela mo-
ra prevzeti odslej sekretariat in IO ter
posredno tudi člani plenuma, isto pa
velja za organizacije na terenu. Voljeni
ljudje naj opravljajo zaupane jim po-
sle, a ne uradniki, ki so - v kolikor so
potrebni — zato, da vodijo evidenco.
Pregled uspehov in pomanjkljivosti
našega polletnega dela nam mora služiti
kot podlaga za izboljšanje našega dela
v II. polletju, zlasti ker stojimo pred
proslavo 10. obletnice OF v prihodnjem
letu. Prihodnje leto 27. aprila bomo pro-
slavili 10. obletnico OF, ki je bila usta-
novljena v najtežjih in zgodovinskih
dneh našega naroda.
Zato je proslava obletnice OF naj-
večji praznik tudi naših kmetov in naše
vasi. Na to proslavo se moramo že da-
nes pripravljati, a najbolje se bomo
pripravili, če bomo takoj začeli od-
pravljati pomanjkljivosti v našem delu.
Vsak član OF mora biti dobro sezna-
njen z nalogami frontnih organizacij,
seznanjen z vsemi dogodki naše zuna-
nje in notranje politike. Stremeti mo-
ramo, da bodo vsi vaški odbori, kjer se
le to da, dobili frontne kotičke, dokon-
čati je treba zadružne domove, ki so v
gradnji, tudi naša slovenska vas naj za
desetletnico OF dobi lepši zunanji iz-
gled. Članstvo je treba dvigniti na naj-
manj 90 odst. volivnih upravičencev,
zaostalo članarino pobrati. Vsi vaški od-
bori naj takoj za čimboljšo organiza-
cijo vse dejavnosti ustanovijo priprav-
ljalne odbore in si med seboj napovedo
tekmovanje.
Kako potekajo zadružne gradnje
v Celjski okolici
Po zgledu Arje vasi in Vrbja so pričeli
z gradnjo novih svinjakov tudi po osta-
lih KDZ-jih, tako v Vel. Pirešici, Dram-
ljah in na Marofu. Zelo dobro se je pri
tem delu izkazala kmečka delovna za-
druga v Dramljah, ki se je tesno pove-
zala s tamkajšnjim odborom Fronte in
frontovci so nudili zadrugi s prostovolj-
nim delom izdatno pomoč.
Ko so s sodelovanjem frontovcev dvi-
gnili ostrešje, so po stari slovenski tra-
diciji to proslavili z ljudskim rajanjem.
Napredno ljudstvo v Dramljah je za-
družnikom stalo ob strani pri vseh te-
žavah, pomagali so z vožnjami in s pro-
stovoljnim delom.
Tudi na Marofu so si znali pomagati.
Stopili so v stik z Gozdno upravo v Ce-
lju, ki jim je vso opeko zvozila na gra-
dilišče ter s tem zadrugi nudila izdatno
pomoč.
V celjskem okraju je gradbena de-
javnost precej razgibana in zadružniki
pravilno razumevajo potrebo po gospo-
darskih objektih ter se zavedajo, da bo
le na ta način možno dvigniti produkci-
jo svmjereje.
Po vseh zadrugah vlagajo mnogo tru-
da, ker se zavedajo, da na ta način de-
lajo za skupnost in s tem prispevajo
znaten delež k borbi za izgradnjo so-
cializma.
Le na Planini pri Sevnici in v Loki
pri Žusmu tega ne razumejo. Kljub temu,
da imajo vse pogoje in da sami čutijo
potrebo, zlasti na Planini, po govejem
hlevu, kakor tudi po novem svinjaku, se
k delu nikakor ne morejo pripraviti, če-
prav jim je okrajni ljudski odbor oblju-
bil vso pomoč ter jim pomaga pri reše-
vanju vseh problemov. Iz tega se vidi,
da tukaj primanjkuje prepotrebnega po-
litičnega dela, zaradi česar tudi pri za-
družnikih ni tistega delovnega elana kot
po ostalih zadrugah.
Zadružniki na Planini naj si vzamejo
za vzgled ostale zadruge, predvsem pa
zadruge v Dramljah, ki je pristopila k
novogradnji svinjaka samoiniciativno
ter ga gradi izven plana popolnoma sa-
mostojno brez vsake pomoči od strani
okraja.
Z izvajanjem agrotehničnih ukrepov
»o doseženi visoki
hektarski donosi
V naši novi socialistični domovini je
tudi naše kmetijstvo krenilo povsem po
drugi in novi poti. Kakor se bori de-
lavec v tovarni in rudniku za čimveč j o
storilnost dela, kjer se dan za dnevom
proglašajo udarniki in racionalizatorji,
tako je istim potom krenilo naše kme-
tijstvo.
Po vzgledu drugih kmetijsko napred-
nih dežel, smo tudi pri nas pristopili
v borbo za povečanje hektarskih do-
nosov. Pri nas v Sloveniji ne proiz-
vajamo toliko žita, da bi zadostovalo
za prehrano vsega prebivalstva ter smo
vezani na uvoz iz drugih republik. Ker
pa stremimo za tem, da se čimbolj osa-
mosvojimo v vsakem pogledu, je bilo
nujno, da preusmerimo tudi naše kme-
tijstvo na novo pot. Največ napredka
v kmetijstvu za dvig ha donosov so po-
kazala socialistična gospodarstva, ki z
izvajanjem vseh agrotehničnih ukre-
pov ter novih iznajdb in iskustev vi-
soko nadkriljujejo kmetijsko proizvod-
njo privatnih gospodarstev.
Če vzamemo samo nekaj primerov ha
donosov v našem okraju. Na okrajni
ekonomiji v Založah, so kljub letošnji
veliki suši doseženi zelo veliki ha do-
nosi. Na primer pri ozimni pšenici 20
mtc. oziroma ječmenu 23 mtc, jarem
ječmemi 17 mtc, jari pšenici 10 mtc.
Slične uspehe je dosegla tudi ekonomija
v Blagovni, ki ima 18 mtc pšenice in
20 mtc ovsa na. hektar. Iste uspehe do-
segajo tudi naše kmetijsko delovne za-
druge, pa tudi nekatere zadružne eko-
nomije, katere gredo po pravi poti gra-
ditve socialističnega kmetijskega go-
spodarstva.
Zakaj tukaj toliko večji ha donos, a
na drugi strani pri privatnih pridelo-
valcih pa tako nizki donos, ki v prav
majhni meri presega 15 mtc in pade ce-
lo na 8 in še manj. Vemo pa ,da tudi
privatni kmetovalec orje in seje z na-
menom, da bi čimveč pridelal. Odgovor
na to je povsem jasen. Socialistična go-
spodarstva so se vrgla z vsemi silami
na izvajanje vseh agrotehničnih ukre-
pov, tO se pravi na izvajanje vseh naj-
novejših agriikulturnih del sodobnega
in naprednega (kmetijstva.
Pri navedenem mislimo predvsem na
naslednje:
Da vršimo redno globoko zimsko ora-
nje, da s tem zemljo preobrnemo, pre-
zračimo in damo možnost, da jo mraz
napravi godno. Da vršimo redno gno-
jenje s hlevskim gnojem ali kompostom
kar napravi zemljo rahlo in propustno
ter ji daje vedno dovolj hranilnih sno-
vi 'za hrano kulturam. Umetna gnojila
uporabljamo vedno le kot dodatna a
nikakor ne kot osnovna gnojila. Da
povečamo rodno plast zemlje vsaj na
30 cm. S tem omogočimo rastlinam, da
zasidrajo svoje korenine čim globlje v
zemljo in v primeru pomanjkanja vlage
trpe manj suše. Da skrbimo za redno
rahljanje zemlje in čiščenje plevela, da
s tem ohranimo zemeljsko vlago in
vršimo humizacijo zemlje. Da izvaja-
mo vse setve strojno, ker s tem dodeli-
mo vsaki rastlini gotov prostor za raz-
vijanje in enakomerno kaljenje in zo-
renje. Da žita spomladi prebranamo z
žično brano s čimer pretrgamo zemelj-
sko skorjo in podražimo rastline k bolj-
šemu razvijanju.
Poleg vseh teh in še ostalih del pa je
važno, kakšno seme smo sejali. Ako iz-
vedemo vsa našteta dela, sejemo pa
slabo seme, imamo tudi slab pridelek.
Zaradi tega je najvažnejša odbira kva-
litetnega in sortnega semena, ki za go-
tovo lego in podnebje najbolj odgovar-
ja in uspeva. Seme mora biti očiščeno
na selektorju in razkuženo proti snet-
ljivosti ter drugim glivičnim boleznim.
Vsekakor pa je važen tudi pravi čas
setve. S pozno setvijo tudi mnogo iz-
gubimo, ker mladim setvam mraz lahko
škoduje.
V tem bi bile navedene le načelne
stvari, ki so nujne, da se v sodobnem
kmetijstvu obvezno izvajajo, da bodo
pri istih pogojih in delu doseženi na
vsakem gospodarstvu, tudi uspehi ka-
kor '"'h zgoraj navajamo, pa naj si bo
to socialistično ali pa privatno gospo-
darstvo.	L-
Odpuščeni
vsled nediscipline
Pri Lesnoindustrijskem podjetju Na-
zarje se je delovna disciplina zadnje
čase zelo poslabšala. Zato so sestavili
komisijo, v kateri sodelujejo Tugomer
Cajnko, direktor podjetja, upravnik
uprave za delovno silo pri Poverjeni-
štvu za delo, Uranjek Karel in zastop-
nik Generalne direkcije, Rudolf Mohor.
Ta komisija naj bi popravila stanje v
podjetju.
Na Gozdni manipulaciji Gornji grad
so odpovedali delo sledečim delavcem:.
Francu Nadvežniku, sekaču, ki je v
aprilu imel tri neopravičene izostanke,
v juniju šest, v juliju pa zopet tri,
Francetu Slapniku, sekaču, Francu Jor-
danu, Dimko Šolarju, Rafaelu Sempri-
možniku. ki je poleg izostajanja razšir-
al še nezadovoljstvo, Ivanu Krumpov-
šeku, Viktorju Droletu, Maksu Burji.
Poleg tega so izvedli disciplinski potek
zoper Stanka Storglja, Ivana Sempri-
možnika, Matija Savinška, Rudi Rih-
terja in Remec Ludvika. Vsi ti so imeli
po več neopravičenih izostankov v vseh
treh preteklih mesecih. Pri Gozdni ma-
nipulaciji Luče so odpustili Janeza Det-
marja, ki je samovoljno zapustil in od-
šel k pašniški zadrugi za pastirja, na-
dalje Cirilu Smrečniku, ki je storil prav
tako kot Detmar, Jožetu Prepadniku,
ki je zapustil delo in je ostal doma, Si-
monu Nadvežniku, ki je v času požara
na Mozirski planini izginil neznano kam
in se ni vrnil na delo. Disciplinski po-
stopek so uvedli tudi proti Antonu Kra-
merju, Antonu Planinšku, Jakobu Pir-
cu in Jakobu Metulju.
Na Gozdni manipulaciji Nazarje so
odpovedali službo zaradi izostankov pe-
tim delavcem, na žagarskem obratu Na-
zarje pa trem.
Vsi odpuščeni delavci bodo sprejeli
odločbe, delavske knjižice teh delav-
cev pa bo podjetje poslalo Poverjeni -
štvu za delo OLO v Šoštanj.
Upravi Lesnoindustrijskega podjetja
Nazarje je potrebne ukrepe za utrditev
delovne discipline enkrat že pokrenila.
V sporazumu z upravo za delovno silo
je koncem maja poslala vse one, ki so
kršili delovno disciplino v enomesečno
frontno brigado. Ta ukrep je odnos de-
lavcev do dela malo zboljšal. zato so
bili to pot odpuščeni samo tisti delavci,
ki so v daljšem razdobju stalno izosta-
jali od dela. Poleg vsega pa so izostanki
še vedno na dnevnem redu, predvsem
pa številni bolniški dopusti. Zato so
sklenili ustanoviti obratno ambulanto,
kjer bodo bolniki za časa bolniškega
stanja stalno v zdravniški oskrbi.
Tak odločen korak zoper kršilce de-
lovne discipline bi morala povzeti še
mnoga druga podjetja v šoštanjskem
okraju.	F. L.
Veliko zanimanje
ZA DRUGO LJUDSKO POSOJILO
Drugo ljudsko posojilo, ki ga je razpi-
sala vlada FLRJ, ima velik gospodarski
in politični pomen. Z zbranimi sredstvi
bomo pospešili izgraditev socializma, no-
tranjemu in zunanjemu svetu pa bomo
dokazali, da so pri nas interesi države
tudi interesi vsakega posameznika.
Danes je veliki večini prebivalcev ja-
sno, da z ljudskim posojilom posojamo
samemu sebi.
Še mnogo je predmetov, ki bi jih po-
sameznik rad kupil s svojim lepim za-
služkom, a jih ne more zaradi tega, ker
je proizvodnja za široko potrošnjo še
premajhna. Nespametno pa bi bilo ču-
vati denar doma, kjer ne donaša nobene
koristi, ampak leži mrtev in samo ovira
pravilno kroženje denarja ter s tem ško-
duje našemu gospodarstvu.
Poleg koristi, ki iih ima skupnost, do-
naša ljudsko posojilo tudi koristi posa-
mezniku. Izkušnje prvega posojila so do-
kazale, da je že v vsakem kraju marsi-
kateri — poleg rednih obresti, ki jih
izplačuie Narodna banka — prejel tudi
že izplačilo obveznic, pa tudi dobitki
niso redki.
V	zadnjem času vlada v Celju in oko-
Hci vpliko zanimanje za liudsko poso-
lilo. O niem so razpravljale že skoraj
vse sindikalne podružnice po tovarnah
'n podjetjih, prav tako so o ljudskem
posojilu razpravljali zadružniki po KDZ
in člani OF po vaških odborih.
V	Železarni Štore so že skorai vsi de-
lavci sprejeli obveznosti za vpis ljud-
skega posojila. Posamezni so se obve-
7ali za štiri, pet, osem in tudi več tisoč
Hinariev. Po dosedanjih obveznostih so-
Ječ bodo v Železarni Štore vpisali nad
2,200.000 din posojila.
Sindikalna podružnica v zdravilišču
Laško, ki šteje 51 članov, je že v prvih
dneh pn razpisu ljudskega posojila spre-
jela individualnih obveznosti za 103.000
din, kljub temu, da je precejšnje število
uslužbencev z nizkimi plačami.
Tudi v kmetijskih delovnih zadrugah
so sprejeli ljudsko posojilo z velikim ra-
zumevanjem. Zadružniki v KDZ Arja vas
so že večinoma sprejeli obveznosti. Za-
enkrat se je med njimi najbolje odreza-
la petčlanska družina Leban Andreja, ki
se je kljub temu, da ima še dva nedo-
letna otroka, obvezala, da bo vpisala
40.000 din.
Ker bodo letos osnovane komisije za
vpis drugega ljudskega posojila tudi na
področju vsakega vaškega odbora OF,
so tudi ti začeli atfitirati za čim večie
zneske. V vaških odborih OF bodo vpi-
sali vsi kmetje, razen zadružnikov.
Na sestanku v Rimskih toplicah so
frontovci napovedali tekmovanje vsem
okoliškim krajevnim ljudskim odborom,
sami pa so se obvezali vpisati po tri,
štiri in tudi več tisoč dinarjev.
Predstavniki vaških odborov Fronte
na področju KLO Dobrna so se obve-
zali, da bodo na tem področju dosegli
vpis 1,600.000 din.
Medsebojno tekmovanje so si napove-
dali KLO Grobelno, Št. Vid pri Grobel-
nem, Ponikva pri Grobelnem in še no-
kateri KLO.
Da bo vpisovanje, ki se prične pred-
vidoma 1. septembra, v čim krajšem času
gotovo, je treba, da vsi vpisniki sprej-
mejo obveznosti že do 1. septembra. Ta
dela opravljajo krajevne komisije za vpis
drugega ljudskega posojila, ki so že for-
mirane na področju vsakega KLO. Poleg
teh so formirane še osnovne komisije in
sicer v vseh podjetjih s samostojnim
knjigovodstvom, ki imajo zaposlenih nad
15 ljudi, v vseh KDZ in v vseh vaških
odborih OF. V merilu celotnega okraja
vodi vsa dela »Okrajna komisija za vpis
drugega ljudskega posojila«, ki je formi-
rana pri Izvršilnem odboru OLO Celje-
okolica.
Da se te komisije, kakor tudi vsi
aktivisti podrobneje seznanijo z vsemi
predstoječimi nalogami, so se vršile v
mesecu juliju po vsem okraju Celje-oko-
lica sektorske konference, na katerih so
dajali smernice in pojasnila člani Okraj-
ne komisije za vpis drugega ljudskega
posojila aH njihovi zastopniki.
Posebno bo treba usmeriti agitacijo na
vasi zaradi tega, ker tam leži največ de-
narja, ki je odtekel iz državne blagajne,
pa tudi zaradi tega, ker bo to posojilo
služilo za izboljšanje pogojev kmetijske
proizvodnje, za nove poljedelske stroje,
šole, bolnišnice itd.
Ko vpisujemo drugo ljudsko posojilo,
se moramo vsi dobro zavedati, da bomo
s tem dokazali tudi svojo politično za-
vest in ljubezen do naše domovine.
Verdel Slavko.
Kako krajevni ljudski odbori
sklepajo o ljudskem posojilu
Kakšne važnosti in kakšnega pomena
je drugo ljudsko posojilo v naši državi,
ve danes skoro vsek naš državljan. Za
vpis tega posojila se je razvilo živahno
in splošno tekmovanje med posamezni-
mi delovnimi kolektivi, med grupami
in pa tudi med posamezniki. Danes ni
več delovnega človeka, kolektiva, de-
lavca in nameščenca, ki se ne bi izjavil
o vsoti, ki jo bo vpisal.
Tako kakor delavci po tovarnah, pod-
jetjih in ustanovah razpravljajo o po-
sojilu, tako razpravljajo o temu tuii
odborniki naših krajevnih ljudskih od-
borov. V dnevnih redih njihovih sej in
zasedanj, povsod opaziš točko »Razpra-
va o ljudskem posojilu«. Odbori raz-
pravljajo, kako naj pristopijo k čim-
boljši izvedbi posojila v njihovem ljud-
skem odboru, kako organizacijsko in
politično pripravita vse potrebno, da bo
na dan vpisa teklo vse v najlepšem re-
du in čimboljše. Pripravljajo množične
sestanke, kjer se obravnava tudi ljud-
sko posojilo.
Krajevni ljudski odbor v Dramljah se
je v tem pogledu prav dobro izkazal.
Na svoji redni seji, kjer so med osta-
lim razpravljali tudi o ljudskem poso-
jilu, so sklenili, da morajo biti pač oni
prvi, ki bodo z dejanji dokazali, da raz-
umejo pomen tega posojila. In res kar
na tej seji so vpisali sami odborniki
24.000 din ljudskega posojila. Odborniki
tega krajevnega odbora so pristopili na
najboljši način k izvedbi zadane jim
naloge. Ti ljudje bodo lahko tolmačili
potrebo svojim volivcem ter bodo imeli
tudi uspeh, ker bodo volivci videli v
njih zaupanje.
Samo z govoričenjem, kakor delajo v
nekaterih KLO-jih, ta naloga ne bo
tako izvedena, kakor pa bi morala biti.
Ob tej priliki, je treba omeniti tudi
krajevne ljudske odbore, ki oportuni-
stično pristopajo k tej nalogi. Ce vza-
memo samo primer KLO-ja Grobelno,
kjer so odborniki na svoji seji sklenili,
da ne bodo vpisali nič ljudskega po-
sojila. Kako naj ti ljudje sklicujejo vo-
livce, kako naj jim tolmačijo, če sami
dajejo tako slab zgled.
Končni rezultat izvedbe te naloge je
vsekakor odvisen od dobrih predpriprav
od strani krajevnih ljudskih odborov
skupno z množičnimi organizacijami.
Ostali krajevni ljudski odbori, naj ni-
kar ne jemljejo vzglede po drugem pri-
meru, temveč naj pričnejo z pripravami
kot je to storil KLO Dramlje. I. S.
Tudi v šoštanjskem okraju se pripravljajo za vpis
Po vseh sindikalnih podružnicah v
šoštanjskem okraju raste zanimanje za
vpis drugega ljudskega posojila. Člani
sindikalne podružnice zdravilišča To-
polščica so sklenili vpisati najmanj
200.000 dinarjev. Delavci v podejtju
»Gradiš« se še sicer niso odloČili za
skupni znesek, pač pa so začeli zbirati
obljube po brigadah, ki tekmujejo med
seboj, katera bo vpisala največjo vsoto
za ljudsko posojilo. Tudi v tovarni us-
nja se posamezniki obvezujejo in po
oddelkih tekmujejo za čim večji uspeh
vpisa. Trenutno še niso določili zneska,
pač pa so sklenili, da bodo presegli
prvo posojilo v 1948 letu. Najslabše po-
tekajo priprave za vpis v podružnicah
lesne stroke, razen mizarske delavnice
in invalidskega podjetja, kjer so skle-
nili prekoračiti vsoto prvega posojila.
Značilno je, da so le redkofcje dolo-
čili skupne vsote, ki jih v tekmovanju
želijo doseči. Vendar tudi pri prvem
vpisu niso obljubili vnaprej koliko bo-
do dali. po končanih rezultatih pa se je
OSS Šoštanj uvrstil med najboljše okr.
sindikalne svete v Slovenije.
Frontovci in mladina,
jutri bo pregled krompirišč!
Triletna borba proti koloradskemu
hrošču nam je dokaz, da so množični
pregledi najboljši in najuspešnejši način
zatiranja tega škodljivca.
Dolžnost vsakega posameznika je, da
se seznani z vsemi ukrepi zatiranja ko-
loradskega hrošča. Razmišljati moramo
o ogromni gospodarski škodi, ki bi lahko
nastala pri pojavu tega škodljivca, ki bi
lahko ob nebudnosti množičnih organi-
zacij uničil naša krompirišča in onemo-
gočil nadaljnje sajenje krompirja.
Okraj Celje-okolica spada do sedaj še
v neokužene predele, dočim se je ugo-
tovilo, da so sosedni okraji že okuženi
po koloradskem hrošču. Dejstvo je, da
obstoja nevarnost okužbe okraja in je
vsak čas lahko pričakovati, da se ta za-
jedalec razpase in zaje v naša še zdrava
krompirišča.
V nedeljo dne 6. avgusta 1950 se bo
vršil v celotnem -okraju Celje-okolica
predzadnji množični pregled krompirišč.
V to akcijo pozivamo vse množične or-
ganizacije, predvsem mladino, posebno
pa tiste posameznike, ki do sedaj še
sploh niso sodelovali pri pregledu.
Če si dober državljan, zavedaj se te
važne naloge, kajti tudi ti boš deležen
preskrbe tega življenjsko važnega pre-
hrambenega artikla.
Otvoritev sektorske ambulante
v Dobrni
Dne 1. 8. 1950 je bila otvorjena sektor-
ska ambulanta na Dobrni. V sklopu te
ambulante je splošna ordinacija s pri-
merno čakalnico,, zobna ordinacija in
materinska posvetovalnica. Prostori se
nahajaijo v pritličju stavbe KLO-ja Do-
brna. Da je prišlo tako hitro do ostvari-
tve te zdravstvene ustanove, je velika
zasluga krajevnih faktorjev na Dobrni,
posebno pa predsednika vKLO-ja tov.
Koren Lojzeta in zdravnika tov. Debeljak
Alfonza.
Ob 16. uri je poverjenica za zdravstvo
OLO Celje-okolica tov. Borovšak Helena
ob navzočnosti predstavnikov krajevnih
množičnih organizacij in oblasti, zastop-
nika Okrajnega komiteta KPS, okrajnega
zdravnika in drugih izročila sektorsko
ambulanto v upravljanje.
Z ustvaritvijo te sektorske ambulante
je bila na Dobrni rešena pereča zadeva
ne samo zavarovancev, ampak tudi zdra-
viliških gostov, ki so se prerivali in.za"
mujali čas v mali čakalnici zdraviliške
ordinacije.
Omenjamo tudi, da je s 1- avgustom
1950 začela delovati trikrat tedensko
podružnica mestne lekarne m da so na
Dobrni dobili prepotreben rešilni avto.
Vsi ti uspehi so doseženi samo s te-
snim sodelovanjem množičnih organizacij
in razumevanju višjih organov ljudske
oblasti.	.
Tako se na področju okraja Cčlje-
okolica širi mreža zdravstvenih ustanov.
»CELJSKI TEDNIK«
Leto HI. — Stev. 31. — Stran 3.
Kdo je upravičen do invalidnine po novem zakonu
o vojaških vojnih invalidih!
Kako skrb posveča naša ljudska ob-
last našim vojnim invalidom in njiho-
vim družinskim članom, nam dokazuje
novi Zakon o vojaških voj. invalidih,
ki je stopil letos dne 5. marca v veljavo.
Tako je bil v Zveznem uradnem li-
tu št. 14 z dne 25 . 2. 1950 objavljen no-
vi, odnosno spremenjeni Zakon o voja-
ških vojnih invalidih, ki je zajel tudi
one invalide, kateri doslej niso imeli
pravic do invalidnine. V zvezi z novim
zakonom pa so bile z novo Uredbo
hkrati znatno zvišani invalidski pre-
jemki težkim vojnim invalidom od prve
do četrte skupine. Tem invalidom pri-
pada odislej tudi polna invalidnina, ne
glede na dohodke ali višino davka.
Po tem zakonu je vojaški vojni inva-
lid tisti državljan FLRJ, ki je pri oprav-
ljanju vojaške dolžnosi ali drugih dolž-
nosti za vojaške cilje ali cilje državne
varnosti v vojni zadobil rano, poškodbo,
pohabo ali bolezen in se je zaradi tega
njegova pridobitna zmožnost toliko
zmanjšala, da ga je po predpisih tega
zakona smatrati za invalida.
Tudi tuijim državljanom gre pravica
do invalidnine po tem zakonu, če so se
med vojno borili v vrstah PO in NOV,
če izpolnjujejo pogoje po tem zakonu in
če ne uživajo od države, katere držav-
ljani so, nobene podpore zaradi inva-
lidnosti.
Kot prejšnji zakon, pozna tudi spre-
menjeni zakon deset skupin invalidov.
Razen osebnim invalidom gre inva-
lidnina tudi družinam oseb, ki so padle
umrle ali bile pogrešane.
Kdaj imajo posamezni družinski čla-
ni pravico -do invalidskih prejemkov?
1.	Vdove, ki so imele na dan 8. ju-
nija 1946, ko je stopil prvotni Zakon o
vojaških vojnih invalidih v veljavo, 45
let ali pa, ki dopolnijo 45. leto v petih
letih, računajoč od 8. junija 1946 do
8. junija 1951. Dalje vdove, ko dopol-
nijo 45 let od smrti vojaškega vojnega
in valida, če je ta umrl po 8. juniju
1946. Vdove ,ki v navedenih rokih niso
dopolnile odnosno ne dopolnijo 45 let
starosti, pa imajo pravico do invalid-
skih prejemkov le v primeru, če so za
pridobivanje nezmožne ali pa, če po-
stanejo nezmožne v roku 5 let od 8. ju-
nija 1946 oziroma smrti vojaškega voj-
nega invalida.
2.	Otroci, posvojenci, pastorki in re-
jenci, ki so mlajši od 17 let, če se pa
šolajo do konca rednega šolanja, ven-
dar najdalje do 24. leta starosti. V pri-
meru, da so popolnoma nezmožni za
dobivanje, pa dokler ta nezmožnost
traja s pogojem, da je vzrok nezmož-
nosti za pridobivanje nastal pred 17.
odnosno 27. letom starosti.
3.	Starši in stari starši le v primeru,
če invalidnine ne prejema družina; stari
starši pa samo, če invalidnine ne dobi-
vajo družina ali starši.
Pravico do invalidnine ima mati, ki
je imela 45 let na dan 8. junija 1946.
oziroma ob smrti vojaškega vojnega in-
valida, če je umrl po tem dnevu. Ma-
teri, ki dopolni 45 let v 5 letih od 8. ju-
nija 1946 ali od smrti vojaškega vojnega
invalida, če je ta umrl po 8. juniju
vu, gre invalidnina od takrat, ko dopol-
ni 45 leto starosti. Isto velja za očeta le
z razliko, da je zanj starostna doba 50
let.
'Staršem, ki so mlajši od 45 oziroma
50 let, gre invalidnina le, če so ne-
zmožni za pridobivanje ali pa, če po-
stanejo nezmožni v prej omenjenem ro-
ku 5 let.
4.	Po novem zakonu imajo pravico do
invalidnine tudi posvojitelj ali posvoji-
teljica, očim ali mačeha ter rednik ali
rednica pod istimi pogoji, ki veljajo gle-
de starostne dobe za starše z dodatnim
pogojem, da so za padlega, umrlega ali
pogrešanega skrbeli najmanj 5 let pred
njegovo smrtjo ali pa, da je umrli za
nje skrbel v zadnjih 5 letih pred svojo
smrtjo. Posvojitelj ali posvojitelj ica,
očim ali mačeha, rednik ali rednica, ki
izpolnjujejo te pogoje, imajo pred-
nostno pravico do invalidnine pred
starši.
Ce imajo stari starši pravico do in-
validnine, ima prednostno pravico tisti
od njih, ki je skrbel za vzrejo in vzgojo
padlega, oziroma tisti, ki ga je umrli
preživljal.
Nadalje zajetje novih upravičencev do
invalidnine po Zakonu o vojaških voj-
nih invalidih prinaša tudi nova Uredba
o priznanju invalidskih pravic onim, ki
so postali nezmožni za delo pri oprav-
ljanju službe za namene državne var-
nosti ali narodne obrambe in to v času
od 9. maja 1945 pa do vštetega 31. de-
cembra 1947. Ta uredba je bila objav-
ljena v zveznem Uradnem listu št. 40,
dne 14. junija 1950 in je stopila v velja-
vo dne 12. junija 1950. Priglasitev po
tej uredbi je treba podati v enem letu
od uveljavitve, to je do 12. junija 1951.
Opozoriti pa moramo hkrati, da tudi
novi Zakon o vojaških vojnih invalidih
odreka invalidske pravice sledečim ose-
bam:
Vojaškim osebam, ki zbežijo k sovraž-
niku, pobegnejo iz vojske ali vojaške
službe; osebami ki se same pohabijo
ali poškodujejo zato, da bi se izognile
vojaški službi. Dalje osebam, ki so ob-
sojene zaradi izdaje ali zato, ker so
služile sovražniku in končno osebam,
ki so s sodbo sodišča obsojene zaradi
sodelovanja z okupatorjem in njegovimi
pomagači proti PO, NOV in POJ ali nje-
nim zaveznikom. Tudi družinski člani,
starši in stari starši gori navedenh oseb
nimajo pravice do družinske invalidni-
ne. Enako tudi nimajo pravice do dru-
žinske invalidnine družinski član, star-
ši in stari starši, če so sami obsojeni za-
radi dejanj, ki smo jih pravkar navedli.
Kako bo na celjskem trgu prihodnji teden?
Ze dolgo časa čaka delovno ljudstvo
mesta Celja na obvestilo v Celjskem
tedniku, kaj bo prodajalo podjetje »Po-
vrtnina« na trgu. odnosno v svojih pro-
dajalnah. Kljub raznim težavam v pre-
vozu kot v dobavah razne zgodnje ze-
lenjave, se podjetje zelo trudi, da za-
dosti potrebam široke potrošnje. Našteli
bi tukaj samo nekaj artiklov povrtnine
in sadja, ki se bodo prodajala v poslo-
valnicah podjetja »Povrtnine« prihodnji
teden: krompir, kumare, paprika, para-
dižniki, jedilne buče, jedilna pesa in
čebula. Vse te artikle, predvsem krom-
pir, bo podjetje nudilo v količini, ki za-
došča široki potrošnji. Razen tega tudi
sadje, predvsem hruške, breskve, slive
in ringlo bodo v prodaji prihodnji te-
den.
Težave 90 predvsem v prevozu, kajti
podjetje poseduje samo en par vprežne
živine. Predvsem so težave tudi v tem,
ker gotove ekonomije nimajo dovolj ra-
zumevanja do prioritetnih potrošnikov
mesta Celja ter dobavljajo privatnikom
razno povrtnino direktno, in sicer po
pretirano visokih cenah. Pripomniti bi
bilo k temu, da ta podjetja ne skrbijo
za drugo, kot da izpolnijo svoj finančni
plan. Ne gledajo na realizacijo sklenje-
nih pogodb s podjetjem. Izgovarjajo se,
češ bila je suša. Mi pa dobro vemo, da
je poleg tega pomanjkanja zelenjave
tudi nerazumevanje raznih ekonomij
socialističnega sektorja, ki hočejo na ra-
čun delovnega ljudstva izpolniti, po
pretirano visokih cenah, svoj finančni
plan. Omeniti bi bilo predvsem okrajno
ekonomijo, katera ni izpolnila pogodbe
sklenjene s podjetjem »Povrtnino«, tem-
več je prodajala zelenjavo menzam in
privatnikom celo na trgu v Celju, za-
radi tega, ker odkupno podjetje ne pla-
ča dovolj visoke cene. Prav tako je s
cenami mestne ekonomije, katera ima
svojo prodajalno direktno na trgu in
prodaja buče po ceni 50 din za kilo-
gram, dočim jih ima podjetje »Povrtni-
na« v prodaji po ceni 22 din. Razen te-
ga bi lahko naštevali tudi druge pre-
hranbene artikle široke potrošnje, ka-
tere ima ekonomija v prodaji po vedno
večjih cenah. Tudi prodajalka, katera
prodaja na trgu, nima pravilnega od-
nosa do kupcev in se ne zaveda tega,
kakšen mora biti njen odnos do strank.
Takšnih uslužbencev v kmetijsRIH
zadrugah ne maramo I
Industrijske rastline so silno važne
za naše gospodarstvo. Zato se tudi vsi
delovni ljudje predvsem na podeželju
trudijo, da teh rastlin čim več nabe-
rejo. Trgovska mreža je odkup teh rast-
lin še precej dobro organizirala. Lep
primer odkupa malin je v Zgornji Sav.
dolini. Nabiralci dobijo za prinesene
rastline stvari, ki jih je drugače zelo
težko dobiti na našem trgu, kot je to:
Sladkor, čevlji, zobne ščetke, pšenica
itd. Zadruge v teh krajih so ljudi do-
bro seznanile najprej s potrebo naše in-
dustrije, jpoleg tega pa so jim obrazlo-
žile koristi, ki jih nabiralci imajo pri
odkupu nabranh sadežev. Čeprav od-
kup malin dobro poteka, vendar je tre-
ba paziti, da se zavoljo morebitnih ma-
lomarnosti in napak nabiranje in od-
kup kje ne zaustavi. Je že tako, povsod
v vseh zadrugah uslužbenci niso enaki.
Uslužbence, katerih ne moremo po-
hvaliti ,imajo v kmetijski zadrugi v Go-
rici ob Dreti:
Zgodilo se je 20. julija ob 5. uri po-*
poldne, ko so nabiralci začeli prihajati
s težkimi bremeni, katere so prinesli tu-
di po več ur 'daleč. Poslovodja trgovine
je bil ta dan z doma, pa je v prodajalni
bila le uslužbenka Skok Justa in še
eden uslužbenec. Oba nista sprva ho-
tela nič slišati o tem, da bi morala ma-
line odkupovati. Skokova se je celo iz-
razila ,češ kaj me brigajo maline. (Kaj
jo torej briga naše gospodarstvo — po-
hvalevredna zavest — op. uredništva).
V ljudeh, ki so čakali na milost in ne-
milost, se je vzbudil pravičen srd, pa so
zahtevaM naj odkupi maline. Uslužbe-
nec je med tem po »francosko« izginil iz
trgovine, Skokova pa se je končno le
odločila in začela odkupovati blago.
Toda kam naj nabrane sadeže stresajo?
Skokova se za to ni zmenila. Sami so si
morali poiskati prazen sod, ki se je na-
makal v Dreti.
Upamo, da je upravnik storil svojo
dolžnost, ko je zvedel za ta dogodek,
če pa ga bo zvedel šele tokrat, potem
naj svoje podrejene nemudoma opozo-
ri, da to ni odnos, ki služi na čast so-
cialistični trgovini.
T. T.
Ob zaključku orve okrajne razstave lokah
nega gospodarstva v Žalcu
Prva Okrajna razstava lokalnega go-
spodarstva v Žalcu je prikazala delo
in uspehe delovnih kolektivov in obrt-
ništva ter skrb oblasti za dvig standar-
da delovnega človeka. Pomen lokalnega
gospodarstva je v prvi vrsti zadovoljiti
lokalno potrebe prebivalstva pri izko-
riščanju lokalnih virov surovin. Te nalo-
ge v vedno večji meri izpolnjuje lokalna
industrija, krajevna gospodarska podjetja
in široko razprežena obrtna mreža. K
temu so se sedaj pridružili naši državni
mojstri, ki so prvi razumeli novo linijo
našega gospodarstva. Sam prikaz raz-
stave je potrdil visoko stopnjo kvalitete
izdelkov, tako lokalne industrije kakor
obrtništva.
Pri razstavi so sodelovala in razsta-
vljala vsa Okrajna industrijska podjetja.
Lesna industrija, s štirimi obrati, ki so
bili v letošnjem letu združeni, 3 tekstil-
na podjetja, ter 3 kovinska podjetja. Na-
dalje sta razstavljala 2 državna mojstra
tov. Jutriša F-anc, lesostrugarski mo>jster
iz Laškega Praprotnik Adolf, klepar-
ski mojster Brode pri Vranskem. K
razstavi so Sv. pridružila krajevna go-
spodarska podjetja in 52 privatnih obrt-
nikov. Tekstilna tovarna »Volna« Laško
in tovarna volnenih odej Škofja vas sta
razstavili tudi kolekcijo svojih izdelkov
za leto 1951, ki bo namenjena široki po-
trošnji, Dejanska skrb oblasti za delov-
nega človeka je nazorno prikazalo po-
verjeništvo za zdravstvo s sodobno ure-
jeno ambulanto, poverjeništvo za soci-
alno skrbstvo pa je prikazalo življenje
v Domu onemoglih Vojnik v predapril-
ski Jugoslaviji in danes. Poverjeništvo
za prosveto pa je prikazalo »Dom igre
in dela« kjer najdejo naši malčki raz-
vedrilo in prva napotila za bodoče ži-
vljenje.
Ocenjevalna komisija je ocenila naj-
boljša industrijska podjetja, najboljše
krajevno gospodar, podjetje, državnega
mojstra in 5 privatnih obrtnikov. Nagra-
de in diplome so prejela sledeča podjet-
ja m obrtniki:
1. Tekstilna tovarna »Volna« Laško
prejela nagrado 10000 din. 2. Kovinsko
podietje »Kladivarna« Vitanie nagrado
10000 din. 3. Kraj evna gospod, podj. Pe-
trovče 6000 din. 4. Drž. mojster Jutriša
Franc, Laško 5000 din. 5. Miklavc Adolf,
mizar, Polzela 5000 din. 6. Pepel Ivan,
Žalec 5000 din. 7. Zupane Franc, čevljar,
Štore 5000 din. 8. Felicijan Franjo, lon-
čar 5000 din. 9. Rebolj Berta. domača
umetna obrt Št. Peter 5000 din.
Pohvale so prejeli:
1. Tovarna vol. odei, Škofja vas. 2. Drž.
mojster Praprotnik Adolf, Brode-Vran-
sko. 3. Kovač Martin, klepar, Žalec.
4. Štiglic Kari, mehanik, Polzela. 5. Je-
žovnik Mihael ključavničar, Žalec. 6. Po-
točnik Ivan, kovač, Vojnik. 7. Grahor
Anton, klepar, Vransko. 8. Novak Jože,
radiotehnik, Žalec. 9. Kočevar Jože, mi-
zar, Št. Pavel. 10. Cimerman Edo, mizar,
Žalec. 11. Babič Vekoslav. lesostrugar,
Rečica-Laško. 12. Grenko Franc, pletar,
Orla vas. 13. Semolič Avgust, izd. bi-
čevnikov, Šmarjeta pri Škofji v. 14. Pi-
sanec Jože, mizar, Ponikva. 15. Pasarič
Rudolf, lesostrugar, Laško. 16. Marovt
Joško, sodar, Parižlje.
Za prihodnje leto vabimo vse razsta-
vljalce, ki so razstavljali že v letoš-
njem letu in vse one obrtnike, ki so do
sedaj še ostali ob strani, da s svojimi
izdelki poživijo in pomnožijo pestrost
razstave tako, da bo prihodnja razstava
obenem tudi zmagoslavni zaključek naše
prve petletke.
Laški gasilci so proslavili 80 obletnico obstoja društva
Gasilci v Laškem so letos kar najbolj
slovesno praznovali 80-letnico obstoja
društva. Laški gasilci se lahko ponašajo,
saj so obenem tudi člani najstarejšega
gasilskega društva v Sloveniji. Gasil-
ska slovesnost v Laškem je trajala dva
dni. Na predvečer je bala bakljada, v
nedeljo zjutraj pa so godbeniki že na-
vsezgodaj zdramili Laščane z budnico.
Z vseh strani so se v malo prijazno
mestece pod Humom pripeljali gosti.
Tudi s Primorskega so prišli čestitat k
prazniku. Gasilske čete so poslale svoje
člane iz Trbovelj, Guštanja in Poljčan.
Obisk tridesetih društev je jasen do-
kaz, da je gasilsko društvo Laško znano
daleč naokrog. Okrajno gasilsko zvezo
sta zastopala Kari Koštomaj in Feliks
Smole. Na proslavti sta pohvalila delo
društva v Laškem in izjavila, da je naj-
starejše društvo v Sloveniji lahko vzor
vsem ostalim društvom, saj je tudi po
svojem delu prvo med prvimi.
Na proslavi je tov. Jutriša na kratko
opisal zgodovino društva. V društvu je
že za časa stare Avstrije vel slovenski
patriotski duh. Med drugo svetovno voj-
no je društvo dalo dosti borcev za svo-
bodo, najboljši od njih Petemel in Vau-
potič pa sta dala svoja življenja že v
prvih letih ljudske vstaje proti fašistič-
nim nasilnikom.
Vlogo gasilskih društev, ki so čuvarji
ljudskega imetja, sta poudarila tovariša
Spicelj in Rozman iz Ljubljane, Verdel
Slavko iz Okrajnega komiteta KPS pa
je poudaril, da je važna naloga gasil-
skih društev sodelovanje z ostalimi
množičnimi organizacijami. Društvo v
Laškem v tem pogledu na pozabljalo
svojih dolžnosti. Kdo ve, kako bi izvedli
košnjo na ekonomiji v Marija gradcu,
če ne bi gasilci s kosami priskočili na
pomoč.
Gasilsko drušitvo v Laškem je tega
dne dobilo zasluženo priznanje za ne-
umorno službo v korist skupnosti. Isto-
časno so dobili pohvale najstarejši čla-
ni društva, ki že 30 do 55 let sode-
lujejo v društvu. Najstarejša gasilec v
Laškem je Košir Maks, ki služi skup-
nosti že 55 let. Ostali veterani, kot je
to Ferčnik Jakob 41 let, Topole Anton
43 let, Klepej Rudolf 35 let, Dobrotin-
šek Anton 35 let, Leben Franc, Cerov-
šek , Martin, Peganc Josip, ki ima(jo
vsi nad 30 let službovanja, so s svojim
delom kot z izkušnjami, ki so jih nu-
dili mlajšim članom, dokazali, da so
vredna častnega priznanja. Ce bi bila na
razpolago statistika, bi ugotovili, koliko
streh in koliko imetja so pomagali re-
šiti usodnega pogubljenja, ki ga prinaša
rdeči petelin.
Gasilci prav pridno delajo tudi na
prosvetnem polju. Neštetokrat so ugo-
dili Laščanom, ki so znani kot ljudje
željni lepih zabav. Tudi tokrat so za
proslavo pripravili prireditev. Igrali so
skeč »Nesreča nikoli ne počiva«, kate-
rega je napisala tajnica društva Mla-
karjeva, ki je svojemu možu, poveljni-
ku društva, nosilcu največjih zaslug za
društvo po osvoboditvi, verna tovari-
šica tudi v društvenem življenju. Člani
SKUD Laško-Rečica so na proslavi za-
peli tudi nekaj lepih pesmi. Njihov
uspeh nam ni treba posebej opisovati,
kajti njih umetniška tvornost je že itak
znana.
Ljudsko veselje, ki je trajalo v pozne
ure, je bilo pač tako, kakor ga znajo
prirediti v Laškem samo gasilci.
Krašovec J.:
Rojstvo in smrt
BIROKRACIJE
(Birokratsko kašo, ki smo jo kuhali
po sovjetskem receptu, bomo vrgli v
pomije še preden je zavrela. Ne pustimo
si zastrupiti želodcev!)
Začelo se je takrat, ko je bilo v to-
varni še veliko več delavcev kot na-
meščencev. Če si takrat hotel zapovrstjo
obletati vse pisarne je bilo treba odpreti
le sedem vrat, pa nič več in nič manj.
Na vratih so bili pritrjeni čisti listki:
Direktor, tajništvo, računovodstvo, knji-
govodstvo, blagajna. Ti napisi so bili že
častitljivo stari, še od takrat, ko je bil
direktor obenem še gospodar tovarne.
Ko pa so po volji ljudstva razglasili, da
ie tovarna odslej last vseh delavcev, so
,z arhiva znosili kupe papirja na pod-
strešje. Ometli so pajke iz kotov in
v bivši arhiv se je vselil personalni re-
ferent. Okrogla hrastova miza iz čakal-
nice je morala romati na hodnik, v ča-
kalnico pa se je s pisalno mizo vred
priselil planski referent. Delavci teh
malenkosti niso posebno opazili saj sta
bila samo dva več, sicer pa neikje mora
biti nekdo, da deli živilske nakaznice,
oa tudi grafikone morajo nekje risati,
ko na preobloženi direktorjevi mizi ni
prostora. Drugače se pa ni kdovekaj
novega zgodilo. Res je, da so malo bolj
pritisnili z delom, da bi pognali tisto
črto na grafikonu kvišku, odkrito pove-
dano, pretegnil se pa nihče ni razen
kurirja. Za kurirja so se tedaj začeli
pasji dnevi. Pošta, ki jo je nosil, je bila
vedno bolj obilna. Vsak dan novi formu-
larji. V pisarnah so se mnoštva formu-
larjev, obrazcev, poročil, raportov, ob-
vestil, sporočil, seznamov, spiskov, kar-
totek in druge vrste papirnatega zla
prestrašili bolj kot Turki Radeckijevih
šrapnelov. Zasul jih je plaz papirja.
Sestanek uprave. Že več minut je tako
tiho, kot da bi žalovali za nekom s
petminutnim molkom. Skrivnostno zatišje
je povzročil glavni knjigovodja, ki je
odločno povedal, da bo pri priči ušel,
če ga nekako ne odrešijo strahovite
formularske nadloge.
Pa se premakne personalni referent.
Vse oči se uprejo vanj. Pričakovali so,
da bo odprl usta in napravil konec
grobnemu molku. To je tudi storil. Ču-
til se je poslanega, da knjigovodjo po-
litično prepriča:
»Tovariš Knjigopac, razumite vendar,
če nam pošljejo vse te papirje, da jih
moramo izpolnjene poslati nazaj, potem
je to vsekakor nujno potrebno ...«
»Lahko je vam govoriti. Toda kako
naj se spoznam v tistem labirintu rubrik
kolon, podrubrik, podkolon, pri katerih
mi vsa šolska izobrazba ne pomaga to-
liko, kolikor imam črnega za nohtom.
Poročila, ki sem jih poslal pred tremi
dnevi, so danes priromala nazaj; tole
ni prav, pa tisto ni prav, tista številka
spada v prvo rubriko in narobe«, je raz-
lival žolč Knjigopac. »Pa poskusite vi
tovariš Persref.«
Persref je trdovratno bolčal v na-
sprotnika. Ni mu šlo v glavo, da bi ga
Knjigopac kar tako prepričal z »linijo
najmanjšega odpora«, pa je vztrajal:
»Predlagam vam tovariš, vzemite te
formularje domov, jih preštudirajte, pa
vam bomo šteli deset ur namesto pro-
stovoljnega dela na ruševinah,« je dejal
zmagoslavno vesel svojega domisleka.
Knjigopac je vzkipel: »He, deset ur.
Že trideset sem jih menda presedel nad
tistimi papirji zastonj. Že trideset ra-
zumete!«
»Hm,« je zmignil z rameni Persref.
»Hm,« ga je posnemal Cifernik, glavni
računovodja. Tudi ostali so dali vsak
svoj znak, da so v škripcih, le drobni-
kavi tajnik je mežikal z očmi preko na-
očnikov, kot da je odkril Ameriko. Oči
vseh so se z Persrefa preselile na taj-
nika: *
»Jaz imam
predlog, je de-
jal ta, pošlji-
mo nekoga iz
knjigovodstva za
teden dni tna
direkcijo, pa ga
naj oni naučijo
da jim bo prav.«
Tajnik je zma-
gal. Drugi dan
je Špela Hudo-
kljun odrajžala
v Ljubljano.
Čez dva dni je Knjigopac privihral v
direktorjevo pisarno in obupano zavijal
z očmi:
»Ne morem več, tovariš direktor. Že
prej nismo zmogli, sedaj pa, ko je šla
Hudokljunova proč pa sploh ne zmore-
mo. Nemogoče. Dan ima ja štiriindvajset
ur, moji podrejeni pa le dve roki. Ne-
mogoče,« je zdrdral in pri odhodu iz av-
dijence naredil tak veter, da je direk-
torju zaplavalo najmanj pet spisov pod
mizo.
Direktor je obupano zavrtel telefon:
»Je tam uprava za delovno silo? Po-
šljite nam pisarniško moč za knjigovod-
stvo. Ne, ne. Ne prihodnji mesec. Takoj
jutri.«
Drugi dan je bila Špelina miza zase-
dena.
Še istega dne je imel direktor Pers-
refa na vratu.
»Tovariš direktor! Morda mislite, da
sem jaz konj? Da bom sam vlekel bre-
me v klanec? Izjavljam vam že drugič,
da rabim človeka, ki bo sledil števil-
nim izostankom. Sploh bi predlagal, da
ustanovimo statistiko.«
»Se bo zgodilo tovariš Persref.«
Čez kakih mesec dni je poleg uprav-
nega prostora stala nova lesena baraka.
Na prvem vhodu se je pojavil napis:
»Statistika«.
Takrat pa je prišel tudi za Knjigo-
paca vesel dan. Skozi vhod je videl pri-
hajati tovarišico Hudokljunovo. Pod ro-
ko je nosila velik zavoj.
»Dobrodošli, tovarišica Špela. Kako je
s tečajem? Ste tako dolgo bili tam?
Sedaj bo menda šlo?« je vsul vrsto
vprašanj nad ubogo Špelo, ki je bila z
mislijo še vedno na morju:
»Ne tovariš Knjigopac, instruktaža je
trajala štirinajst dni.«
»Kje ste bili pa ostalih štirinajst dni?«
»Direkcija me je poslala na dopust,
po tako naporni instruktaži. Na morju
sem bila.<
»A takooo,« je zategnil predstojnik, ki
ga je imelo, da bi začel zabavljati nad
protekcijo (sam še misliti ni mogel na
dopust) pa je raje požrl jezico in pri-
pomnil: »No upam, da ste sedaj čili is
dobro oboroženi za te zlodejeve for-
mularje?«
»Da, vsekakor. Tiste papirje znam iz-
polnjevati, da ne bo nobene pritožbe.
Tole so mi nazaj grede dali na direk-
ciji,« je še dejala in porinila zavoj pre-
denj, potem pa brž v pisarno, da nasiti
kolegice z vtisi z morja.
Knjigopac je odvil zavoj, ki je vsebo-
val kup formularjev. Prečital je prilo-
ženo pismo, nakar je obupano zavil oči,
roka mu je nemo omahnila na mizo.
Pismo se je glasilo:
»Ker so dosedanji formularji in tisko-
vine za poročila bili pomanjkljivi, vam
pošiljamo nove obrazce, ki jih morate
odslej uporabljati. Stare lahko brez skr-
bi porabite za »šmirpapir«.
Špeli je bilo usojeno, da nikoli ne bo
pokazala svoje spretnosti na tiskovinah
vseh namenov in oblik.
(Konec prihodnjič)
Leto III. — Štev. 31. — Stran 4.
»CELJSKI TEDNIK«	Leto HI. — Stev. 31. — Stran 3.
V KOPER...
Tiste dni pred dogodkom, se je na
puškah celjskih strelcev pridno nabiral
prah, tarče so ležale mirno, zvite v klop-
čič na Mestnem strelskem odboru, strel-
ca sami pa so se raje šli namakat v
Savinjo, saj kdo naj bi v pasji vro-
čini zdržal na strelišču. Te strelske po-
čitnice bi nemara trajale še nekaj ted-
nov, če ne bi kot strela z jasnega prišel
telegram iz Kopra: Pričakujemo vas v
soboto, preskrba preskrbljena za dva
dni.
Na Mestnem strelskem odboru so se
čohali za ušesom, kajti pričakovali so
povabilo v poznejših hladnih dneh. To-
krat pa na vrat in na nos, sestavili so
v hatirici ekipo, ki je v petek zvečer po-
mahala na postaji Celjanom v slovo,
medtem ko v prsih niso nosili kdovekaj
upanja v zmago. Na tihem so začeli
šušljati, da bodo tarče baje na vodi...
Prizor o vožnji z vlakom sredi noči,
gneča ljudi, božeče pokrajine .neznosna
vročina in dremanje izmučenih potni-
kov, naj si vsak zase predstavlja, ker
nikomur menda ta stvar ne bo nova.
Zanimivo pa je bilo v Divači, kjer je bi-
lo treba čakati dolgo časa na avtobus.
Raznorazne skupine so se ognjevito
prepirale med seboj, kdo ima večjo
prednost, kdo že delj časa čaka, neka-
teri so postali v pičlih trenutkih že ta-
ko važni, da sem se zbal: Koper se bo
v morje pogreznil, če sitnež ne bo pri
priči prišel na pomoč! S strahom smo se
ozirali v nebo in na podlagi ljudskega
pregovora slutili dež, kajti ženske so
bile najbolj glasne, njihovi jeziki pa
neurtrudljivi telovadci. Končno se je po-
lovico vrveža na trgu pred postajo v
etažah stlačilo v avtobus. Med vožnjo
je tisti, ki je ime1! srečo in je lahko
škilil izza sosedove rame v prirodo, vi-
del tipičen kraški svet, poln vrtač ka-
menja in brinja, kot ga je opeval Ko-
sovel. Vozili smo se po tistih krajih,
kjer je pred določitvijo meje bila cona
B. Vsaka hiša ima napise, ki zahtevajo
priključitev te zemlje k Jugoslaviji. Za-
vedno primorsko ljudstvo je svojo že-
ljo za priključitvijo in ljubezen do Ti-
ta izpisala na skale sončne primorske
zemlje, da se včasi človeku čudno zdi,
kako je navdušeni pisec parol mogel
doseči tako vrtoglavo višino v skalah.
Po nekajurni vožnji smo ob cesti za-
gledali prva drevesa fig in v zraku za-
čutili ■ vonj po morju.
Naposled smo brezkrajno morsko gla-
dino tudi zagledali, ko se je avtobus
piskajoč od teže povspel na visoko pla-
noto. Koper je bil našim očem še zakrit,
pač pa smo kot na dlani videli neosvo-
bojeni Trst. Menda ga ni bilo potnika
v avtobusu, ki takrat ne bi pozabil na
kurja očesa, ki so bila ves čas v ne-
varnosti in se z mislijo in srcem spu-
stili doli med one, katerih boj za svo-
bodo še ni dokončan.
Prehod državne meje se nam je vsem
zdel bolj nujna ceremonija, kot pa res-
ničen prehod preko mej socialistične dr-
žave. Tostran kakor onstran meje je
bilo jasno videti sledove izgradnje so-
cializma. Po vaseh, ki so pod upravo
J A gradijo šole, zadružne domove, ima-
jo ljudsko oblast in dihajo pravo svo-
bodno življenje. Slovenci in Italijani
živijo tu bratsko žvljenje in si grade
lepšo bodočnost
V Kopru so nas sprejeli nad vse pri-
srčno. Niti enkrat nismo slišali, da bi
nas kdo imenoval tujce. Počutili smo se
doma. Člani ekipe so se razbremenili
prtljage in se razkropili po mestu. Mno-
gi so si izbrali najkrajšo pot do morja,
da si osvežijo od vročine in potu pre-
pojene ude. Ostali so na ozkih ulicah
občudovali starinsko mesto in pasli oči
na bogato založenih izložbah. Sam sem
si s tovarišem privoščil ugodnost, da je
v Kopru vino po 40 din in zavil v prvi
vinotoč, kajti notranjo sušo sem močno
občutil. Tovariš se je kmalu spustil v
razgovor s prijaznim upokojencem iz
Trista, ki je vsak dan prihajal v Koper
na obisk k svoji hčerki. Pravil nama je
o življenju v Trstu. Res je, da se tam
dobi, kar srce poželi, draginja pa je ne-
znosna. On dobi 30.000 lir pokojnine,
toda kaj je to v primeri s cenami v tr-
govinah, saj vžigalice stanejo 30 lir, ča-
sopis pa 15 lir. Zamislite si kako drage
morejo bit šele druge reči. Kar pa je
najhujše, nacionalni pritisk na Slovence
je vedno bolj neznosen, pri čemer zad-
nje čase prednjačijo Vidalijevci.
Zvečer, po večerji je med člani eki-
pe bilo govora samo še o jutrišnji tekmi.
Tarče so resda bile na vodi, nekdo pa
je odnekod prinesel novico, da bodo tu-
di strelci morali streljati z zibajočega
se čolna. No prijazni Koprčani so nas
potolažili, češ da tudi oni prvikrat stre-
ljajo na plavajoče tarče in da zadeva s
čolni ne bo držala. Na vrtu kluba JA
smo v družbi s koprskimi strelci pre-
bili večer. Znanci z republiških tekmo-
vanj in strelskega tečaja v Kranjski go-
ri so pripovedovali prijetne doživljaje
iz preteklosti.
Zjutraj smo se zbudili vsi čili in spo-
čiti, brez glavobola, kajti vino je bilo
pristno. Po zajtrku smo odšli na Obalo,
kjer nas je takoj minil strah pred stra-
hom, da bodo valovi visoki kot hiše.
Morje je ležalo mirno kot zrcalo pred
nami. Tarče pribite na velike hlode so
se jasno odražale od plavega morja Za
oko so bile celo bližje, kot na trdnih
tleh, kljub enaki razdalji. Na pomolu,
kjer so bila pripravljena ležišča iz desk,
so vihrale tri zastave: proleterska, ju-
goslovanska in italijanska.
Prvi streli so odjeknili: Streljajo Vla-
sta, Vali in Virginija, ki je bila naj-
večje upanje Koprčanov. Zmagala je
Vlasta, druga je bila Virginija, tretja
pa Vali, M se je močno jezila na puško
s premaknjenim nišanom. V drugi vrsti
so bile: Štefanija iz Euj, Irma iz Trsta
in Zvonka iz Celja. Postalo je napeto.
Ce bo tokrat premoč Koprčank večja cd
premoči Celjank v prvi vrsti, potem
zbogom zmaga Morje se je začelo po-
lagoma premikati. Oni, ki so nosili s
čolna tarče do sodnikov so se nalašč
obirali okoli moških tarč 300 metrov
daleč na morju. Ko so prišli nazaj smo
zvedeli, da je zmaga Celjank zagotov-
ljena. Zvonka je bila za 30 toč boljša od
ostalih. Koprčani čestitajo Celjankam.
Tudi novinarji so bili takoj poleg in
streljali z aparati.
Vse ibolj napeto je bilo pri moških
vrstah. S celjsko ekipo niso prišli naj-
boljši strelci. Koprčani so imeli v svo-
jih vrstah Mušiča. Ce imajo poleg nje-
ga vsaj še nekaj njemu podobnih, bo
celjska vrsta premagana. Na srečo je
bil med Koprčani Mušič res edini naj-
boljši, v veliki nadmoči nad ostalimi,
in je bil med posamezniki tudi naj-
boljši. Drugo mesto je zasedel Gradišar
August, za njimi pa so se vrstili ostali
Celjani, Markovič, Kosec itd. Tekmo-
vanje je bilo odloženo na naslednji dan.
Dosedaj so bili Celjani zmagoslavni.
Popoldne nas je ribiška ladjica po-
peljala v Portorož, kjer smo se do mile
volje kopali v krasnem kopališču. Tam
sem srečal celjske kegljaše in zvedel,
da so zgubili tekmo.
Nazaj grede je z barke odmevala bor-
bena slovenska pesem, kot takrat, ko
so naši fantje skupaj z njimi prelivali
kri po teh kamnitih primorskih tleh,
katere je ta dan zadnjikrat poljubljalo
zahajajoče sonce. Na povratku smo v
mraku videli nešteto luči v daljavi. To
je bil Trst. Ob ustju koprskega zaliva
90 ribiči z lučmi lovili ribe. Pred trža-
ško luko pa je utripal svetilnik. Vsem
nam je bilo praznično toplo v duši, kot
je (bila prisrčno topla naša pesem...
V	ponedeljek so tekmovali mladinci.
Zmagali so Koprčani. To je resen opo-
min, da pomnožimo mladinske vrste v
strelskem športu. Zanimivo je bilo, da
je med mladinci bil najboljši Koprčan
Markežič Jadran, sin po številu krogov
zadnjega strelca v vrsti Koprčanov.
Še ta dan smo smeli uživati gosto-
ljubnost Koprčanov. Vsakega so klica-
le naloge nazaj na službena mesta. Zve-
čer smo imeli malo slovesnost, ko so
razdelili nagrade med najboljše. Poslo-
vilne besede predsednika Zveze borcev
so nam šle prav do srca.
— Tu smo, je rekel, in tu ostanemo.
Nihče nas ne bo premaknil od tod. Ce
bo treba, verjamem, da nam boste vi
pomagali braniti to našo lepo Primor-
sko. — Radi smo mu dali svojo ob-
ljubo in si zapisali naročilo v srca.
Obljubili so nam, da nas bodo kmalu
dbaskali v Celju. Dobro se bomo mo-
rali pripraviti, če jim bomo hoteli vr-
niti njihovo prisrčno gostoljubnost, saj
so nam iz oči brali naše želje in nas
nenehno spraševali, če srno zadovoljni.
Presrečni smo bili in doživetja v Kopru
so bila nad našim pričakovanjem.
V	torek dopoldne smo sa stisnli roke,
pa ne zadnjikrat. Še dostikrat se bomo
srečali, dokler nas zadnje srečanje ne
bo popolnoma združilo.
|GRADNJA NOVE RIBARNICE V KOPRU
PORTOROŽ
Udobno, brez strahu za kurja očesa
smo se odpeljali nazaj. Vse bolj gladko
je šlo kot pri prihodu. V Celje smo pri-
nesli zmago, ki se je nismo nadejali,
in polna prsa lepih vtisov iz sončne
Primorske.	K. J.
FIZKULTURA
DOLOMIT (Podsused) - KLADIV AR
3:1 (1-0)
V prijateljski tekmi na Glaziji, ki se je
odigrala v petek 28. julija pred cca 800
gledalci, so gostje iz Podsuseda, ki so bili
ojačeni s članom zagrebškega Metalca Hme-
lino, nenadoma porazili domačine. Gostje so
predvedli tehnično boljšo igro, toda igrali so
kljub t požrtvovalnosti podrejeno vlogo na
terenu. Kladivar je kljub premoči ter števil-
nih prilikah, ki jih je imel tekom igre, za-
igral slabo ter razočaral. Domače moštvo si-
cer ni nastopilo kompletno, manjkali so ča-
ter, čoh in Belcer, ali posamezniki so zaigrali
nezadovoljivo ter zasluženo izgubili.
ŠAH
Vučkovič—Kladnik remi, Novak A.—
Kačič l—o, Davidovac—Gregi F. remi, šnaj-
1 n V,~Podloear remi, Lipovšek—Zavrašek
Kompan—Ivanov 1—0 in Vozlič—Slan-
šek 1—0.
ŽELEZNIČAR (Ljubljana) : KLADIVAR
v	3:0(1:0)
v prvenstveni tekmi slovenskega mladin-
skega prvenstva je ljubljanski železničar za-
služeno premagal domače mladince. Celjani
so nastopih v zelo slabi postavi, poleg tega
so igrali večji del igre le z desetimi igralci,
ker je postalo ie v začetku igre Mauerju
slabo. Zanimivo pri tekmi je bilo to, da so
si domačini zabili dva lastna gola ter tako
pripomogli k bolj učinkoviti zmagi gostu-
jočega moštva, ki je pokazalo le v drugem
polčasu boljšo ter uspešnejšo igro
Sodil je Jordan iz Trbovelj zelo dobro.
Božo Videnšek
SšD Celje je predzadnjo nedeljo v juliju
gostovalo v Hrastniku in je v prijateljski
tekmi na osmih deskah zmagalo proti tam-
kajšnjemu društvu z rezultatom 5 in pol :
2 in pol. Posamezni izidi: Fajs—Ravnikar
Drobnarije
PRI TREH MOSTOVIH - MOKER
ČEZ SAVINJO
Pred nekaj meseci se je pod težkim vo-
zilom porušil desni močnejši del dvojnega ka
pucinskega mostu. Radovedni meščani so si
kake štirinajst dni ogledovali razmetano tra-
movje in široko vrzel v mostišču; potem so
se naveličali, zanašajoč se, da bo most do
konca petletke popravljen, zanesljivo pa vsaj
nekoliko prej, ko se bo podrl levi, močno
škripajoči del mostu. Le ta je ostal edini
blagor Celjanom, ki so v današnjem času že
kar preveč razvajeni s pridobitvami tehnike
in gradnje. (V prastarih dobah so tudi peš
in plavajoč hodili čez reke?)
Mestni park so vrtnarji lepo uredili in
olepšali. Bati pa se je, da ga bc"i obisko-
valci, zlasti udarna mladina z »udu. -'mit
mamicami, močno poškodovali. Pa so i. ,li
tudi tukaj sredstvo zoper to: — Zaprli so
glavni vhod v park, visoko in široko brv,
sicer malce ropotajočo, vendar dosti moč-
no, da je vzdržala številne kolesarje, ki so
se (zato, ker je prepovedano) redno vozili
čeznjo na obe strani in tudi štirikolesna vo-
zila poleg cizar.
Pobrali so z brvi najprej mostnice, zatem
so se na njem skozi tedne vežbali, vsak
dan kako uro, z udarniškim počivanjem ko-
vači, ključavničarji — ali kar so že bili in
naposled tudi pleskarji. In ko so vežbalni
tečaj končali, so pustili delo napol dokon-
čano kakor je še sedaj. Do konca petletke
bo brv res popravljena
Položaj je sedaj tak, da se čez Savinjo
pride le po trhlem, preobremenjenem kapu-
cinskem mostu. In če še ta odpove? Nikar
ne mislite, da bo promet potem obstal —
zakaj neki? Saj sta še dva mosta. Eden s
strani Lise, to je most v Levcu, a druga pot
pelje mimo Grenadirja in pod Gradom čez
most v Pečovniku. (Prijeten sprehod.) Li-
ščani so stvar poenostavili. Oni raje plitvo
Savinjo prebredejo. Moderni kratkohlačnosti
in komajkrilnosti bo to ravno prav prišlo.
Pa dobro, tudi tako gre, če ne bi bilo v skri-
tem kotu prs malce strahu, da bo Savinja
včasih tudi malce narastla. —
Portov Joža
AGITACIJA DA JE KAJ '
Prosvetni odseki sindikalnih podružnic si
lahko vzamejo za vzor, kako je treba agi-
tirati.
V razglednem okencu »Tanjuga« pred po-
stajo je grafikon, koliko članov delovnih ko-
lektivov se je dalo zavarovati. Nešteto sindi-
kalnih podružnic je tu napisanih. Ponekod
sta se zavarovala dva, ponekod celo do 10
delavcev in še več. Največ jih ima »Beton«,
Na vrhu v drugi koloni pa kriči v svet vse-
mogočna enka, ki se baha v svet, da se je
pri DOZ-u (Državni zavarovalni zavod) dal
zavarovati samo eden uslužbenec.
»NIHČE«
4
Tako odgovarjam piscu članka »Kdo je
kriv?«, kateri je bil priobčen v Celjskem
tedniku z dne 29. 7. t. 1.
Tisto reč s koruzo ob Savinji, ki je šest-
krat pregosta in zaradi neznanja lastnika in
odgovornih funkcionarjev ne bo naredila
storžev — bi rad razložil Celjanom.
Setev koruze za zeleno krmo in za insiH-
ranje je poznana vsem količkaj razgledanim
ljudem, predvsem pa kmetovalcem. Že od
nekdaj smo sejali koruzo za zeleno krmo kar
z roko, na gosto, tako da je zrasla dobrih
50 cm visoka orumenela in takrat je bila god-
na za košnjo. Ta način proizvodnje koruze
za krmo pa je davno zastarel, izpodrinil ga
je nov, donosnejši. Danes sejemo koruzo za
zeleno krmo in silos v vrste 50—60 cm širine,
kakor za zrnje, le s to razliko, da je v vr-
stah 3—4-krat gostejša. Takšno koruzo po-
tem enkrat ali celo dvakrat okopljemo in pu-
stimo. da zraste, cveti in naredi storže. Do-
kazano je in tudi logično, da ima koruza ob
mlečni zrelosti zrnja največ sladkorja in
ostalih redilnih snovi, zato jo ob tem času
tudi pokosimo, zrežemo in napolnimo silose,
ali pa pokladamo kravam mlekaricam in
ostali živini.
Po opisanem in do zdaj najnaprednejšem
načinu je ekonomija Celje posejala koruzo
in želja nas vseh, ki nam je napredek in iz-
polnitev petletnega plana v živinoreji ne Je
dolžnost, ampak tudi srčna želja je, da bi v
tem pogledu našo ekonomijo čimprej posne-
mali tudi vsi privatni kmetovalci. S. I.
LEP ZASLUŽEK
Po vrsti prekolovratite vse gostilne v Celju
in ko iščete v tej poletni vročini požirek
hladne pijače, potem nikar ne pozabite po-
gledati na prste natakaric, ki točijo pivo.
Pri vrčku od 3 del boste prikrajšani vsaj za
polovico, če boste gledali vstran. Obenem
je to lepa priložnost za zaslužek. Liter piva
stane 36 din. Koliko stane 60 litrov? če
vsak vrček prinese polovico čistega dobička.
Poleg tega v mnogih gostilnah prodajo več
sodčkov na dan.
Ne vem komu gre ta denar v žep, podjetju
ali uslužbencu, vem pa, da gre od ust in iz
žepa delovnega človeka. Kdor se hoče pre-
pričati, če je to res naj prične takoj pri
»Ojstrici«.
OBJAVE
OBJAVA
Ministrstvo za soc. skrbstvo v Ljubljani
organizira enoletni komercialni tečaj v Inva-
lidskem internatu v Ljubljani, ki bo pričel
v mesecu septembru 1950. V tečaj sprejeti
vojaški vojni invalidi, invalidi dela, žrtve
fašističnega nasilja in ostale osebe zaščitene
po Zakonu o vojaških vojnih invalidih v sta-
rosti od 17. do 35 let.
Kandidati naj imajo najmanj 5 razredov
osnovne šole, po možnosti pa vsaj 2 razreda
srednje ali njej enake šole in pa daljšo
prakso v administrativnem, finančnem ali
komercialnem delu. To je potrebno, ker bodo
morali pred vstopom v tečaj opraviti spre-
jemni izpit, ki bo odločil ali bodo v tečaj
sprejeti ali ne.
Vabimo zato vse tiste, ki imajo ustrezne
pogoje in veselje do komercialne-administra-
tivne stroke, da se prijavijo poverjeniku za
soc. skrbstvo svojega KLO. Ta bo vse vlo-
žene prijave predložil poverjeništvu za soc.
skrbstvo pri OLO Celje-okolica, katero jih
bo dostavilo najkasneje do 15. 8. 1950. in-
validski upravi pri ministrstvu za soc. skrb-
stvo v Ljubljani.
Reflektanti morajo prijavam priložiti svoj
življenjepis in prepis zadnjega šolskega spri-
čevala.
OBJAVA
Kinopodjetje Celje sprejme v uk tovariša,
ki ima veselje do kinooperaterske službe in
ki se hoče tej stroki posvetiti.
V poštev pridejo učenci elektroinstalacij-
ske, instalacijske, radioamaterske, kinoama-
terske in finomehanične stroke.
OBVESTILO
Aeroklub Celje priredi na dan 27. avgusta
ob 15. uri popoldne veliki Aeromiting ob pri-
liki otvoritve hangarja. Sodelovali bodo mo-
delarji, jedriličarji, motorni piloti, padalci
ter vojno letalstvo. Aeromiting bo na le-
tališču v Levcu pri Celju. Vstopnina bo 20
din. Po mitingu bo v Levcu prosta zabava.
Krajevni odbor Zveze borcev in aktivistov
v Štorah
VABI
na kulturno prireditev, ki bo 6. avgusta ob
15. uri popoldne.
Pri izvajanju kulturnega programa sode-
luje pevska in dramatska sekcija SKUD-a
»Jože Potež« iz štor.
Po končanem programu bo ljudsko rajanje
ob sodelovanju godalnega orkestra. Za jedila
in pijačo poskrbljeno.
Pričakujemo obilno udeležbo iz vseh or-
ganizacij Zveze borcev.	Odbor
OBVESTILO
Lekarna na Vranskem bo zaprta od 31. 7.
do 28. avgusta 1950.
Poverj. za zdravstvo OLO Celje-okolica
NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA
SLUŽBA
Dne 6. avgusta 1950. Tov. dr. Fišer Jože,
Kržišnikova ulica 2. Nedeljska zdravstvena
dežurna služba traja od sobote opoldne do
ponedeljka do 8. ure zjutraj.
POZIV RAZSTAVLJALCEM GOSPO-
DARSKE RAZSTAVE V CELJU
Prevzem razstavnih predmetov se bo za-
ključil 15. t. m. Vse razstavljalce poziva-
mo, da v roku od 10. do 15. t. m. oddajo
razstavne predmete na razstavnem pro-
storu,
SPREJEM UČENCEV V L LETNIK
DVOLETNE POLJEDELSKE ŠOLE NA
GRMU PRI NOVEM MESTU
Osebno ali pismeno naj se javijo mladinci
ali mladinke, ki imajo veselje do poljedelstva,
šolanje je brezplačno.
V šolo se bodo sprejemali oni, ki so s
prav dobrim uspehom dovršili 4 do 7 razre-
dov ljudske šole in v starosti od 16 do 18 let.
Pri sprejemu bodo imeli prednost mladinci
in mladinke iz državnih in zadružnih pose-
stev, industrijskih in drugih ekonomij. Ako
bo na razpolago več mest, bomo sprejeli tudi
mladino iz privatnega sektorja, predvsem
hčere in sinove malih in srednjih kmetov.
Pouk se prične 15. septembra 1950. Prošnje
pa sprejemamo do 25. avgusta 1950. Kandidat
mora izpolniti obrazec: »Prošnja za sprejem
v strokovno šolo«. Prošnji mora priložiti:
rojstni list, zadnje šolsko spričevalo in kra-
tek življenjepis .	>	.
Absolventi bodo po dovršenih dveh razredih
zaposleni kot kvalificirani delavci na držav-
nih in zadružnih posestvih ter ekonomijah.
Pozneje bodo imeli najboljši tudi možnost
prehoda v Kmetijski delavski tehnikum,
IŠČEM stanovanje za dijaka prve gimnazije
v mestu. Naslov v upravi.
ZAMNEJAM odlično ohranjeno moško kolo
znamke Wanderer za žensko kolo. Moršič,
Braslovče.
PRODAM dobro ohranjen foto-aparat znamke
Agfa-Billi 6x9 cm s stojalom. Celje, Pohor-
ska 9 (Jožefov hrib).
IZGUBILA sem dne 2. avgusta ročno uro od
Kocenove ulice skozi Prešernovo do trga in
nazaj čez Tomšičev trg do Zidanškove uli-
ce. Najditelja prosim, da jo vrne pri Ja-
nežič, Kocenova ulica 2.
PRODAM šivalni stroj znamke Singer. Cena
100.000 din. Naslov v upravi.
PRODAM tapetniško usnje. Naslov v upravi.
IZGUBILA sem dne 27. julija zlato zaponko
od Savinje mimo Glazije po Ipavčevi ulici.
Najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi
v upravo.
PRODA se radioaparat AEG »Superior«. Na-
slov v .upravi.
PREKLICUJEM cerkveni krst nad mojim
otrokom, ki je bil krščen brez mojega do-
voljenja v Celju. Pajtle Vinko.
GOSPODARSKA RAZSTAVA MESTA CELJA
KOMUNALA - INDUSTRIJA - OBRT • USLUGE • REVIJA OBLAČIL • ZABAVIŠČE
19 — 27 AVGUST
Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Maslo — Telefon 7 — Celje, Titov trg 1 — Tiska Celjska tiskarna
KINO »METROPOL« CELJE
od 5 .do 10. avgusta: človek človeku, franc.
film
od 11. do 13 .avgusta: Prelepa Vasiljica, sov.
film
LETNI KINO
od 4. do 7. avgusta: Pot k slavi, sovj. film
od 8 do 9. avgusta: Dunajske melodije, av-
strijski film
10. in 11. avgusta: Povest o hrabrem vojaku,
sovj. film
Predstave dnevno v letnem kinu ob 8.15,
v soboto in nedeljo ob 6.15 v dvorani, ob
8.15 pa v letnem.
KINO »UDARNIK« VELENJE
od 5. avg. do 6. avg. »SRCE MORA MOL-
ČATI« avstrijski film
od 9. avg. do 10. avg. »PRVA PLESALKA«
avstrijski film.