Poštnina plačana pri pošti 1315 Velike Lašče GLASILO OBČINE VELIKE LASCE datum izida: 15. marec 2007 Pogovor s podžupanjo Razpisi Proračun za leto 2007 številka: ^ letnik izdaje: 13 koledar prireditev PETEK, 23. MARCA, ob 19.30 Trubarjeva domačija, Rašica Glasbeno pesniška prireditev ob rojstvu projekta PESEM.SI (ZRU) PETEK, 23. MARCA, ob 19. uri Kulturni dom, Rob PRIREDITEV OB MATERINSKEM DNEVU (KUD Rob in podružnična šola Rob) NEDELJA, 25. MARCA, ob 15. uri Levstikov dom, Velike Lašče KONCERT OB MATERINSKEM DNEVU (DPŽ Velike Lašče) PONEDELJEK, 26. MARCA, ob 18. uri Glasbena šola, Velike Lašče KONCERT OB MATERINSKEM DNEVU (Glasbena šola Ribnica, oddelek Velike Lašče) TOREK, 27. MARCA, ob 18. uri OS Primoža Trubarja, Velike Lašče KONCERT šolskih pevskih zborov recitatorjev in instrumentalistov (OS Primoža Trubarja Velike Lašče) PETEK, 6. APRILA, ob 19. uri Trubarjeva domačija, Rašica 24. KULTURNI VEČER »Na Trubarjevini v čast domovini« z dr Dimitrijem Ruplom (Občina Velike Lašče) NEDELJA, 1. APRILA, pred 10. sv. mašo Pred župnijsko cerkvijo, Velike Lašče POSTAVITEV VELIKONOČNE BUTARE (KTŠD Krpan) PETEK, 13. APRILA, ob 19.30 uri Levstikov dom, Velike Lašče 6. ABONMAJSKA PREDSTAVA: nune ii v izvedbi šentjakobskega gledališča ljubljana (Občina Velike Lašče) TOREK, 17. APRILA, ob 14.45 uri Turjak-Mali Osolnik - Veliki Osolnik - Turjak 11. KRPANOV KROS (OS Primoža Trubarja Velike Lašče) ČETRTEK, 19. in PETEK, 20. APRILA, od 9. ure dalje Levstikov dom, Velike Lašče NAJDIHOJCA - 8. festival otroškega gledališča (KUD Primož Trubar Velike Lašče in zavod Parnas) PETEK, 27. APRILA Kurešček-Rašica TRADICIONALNI POHOD PO TURISTIČNI POTI RAŠICA-KUREŠČEK (TSD Rašca in TD Kurešček) SOBOTA, 19. MAJA Rute POHOD OB RIMSKEM ZAPORNEM ZIDU (Claustra Alpium luliarum) Trobla glasilo Občine Velike Lašče ISSN 1408-5852 Letnik 13, številka 2,15. marec 2007 Izhaja sedemkrat letno, gospodinjstva v občini prejmejo glasilo brezplačno Naklada: 1.440 izvodov Izdajatelj: Občina Velike LaŠČe Izdajateljski svet: Anton Zakrajšek, Anton Benjamin Strah, Peter Podlogar, Urša Vesel, Andrej Kraševec, Franci PeČnik, UršaModic, Jože StariČ, Franci Modic V. d. odgovorne urednice: Lidija Čop Uredniški odbor: Majda Kovačič Cimperman, Marija Lušin, Veronika Vasic, Boris Zore Lektoriranje: Andreja Polzelnik Marolt Prelom: Moj Repro, d.o.o., Krvava Peč Tisk: Tiskarna Peteriin, s.p. Naslov uredništva: Trobla, Levstikov trg 1, 1315 Velike LaŠČe. Tel.: (01) 7810-370 E-poŠta: trobla@velike-laŠČe.si Prispevke za Troblo lahko oddate tudi v nabiralnik, ki se nahaja v hodniku pritličja občinske stavbe. Naslednja Trobla izide 24. maj 2007. Prispevke oddajte najkasneje do 10. maj 2007. Dežurni telefon za vodovod je 051 619 577 Vodokomunalni sistemi, d.o.o. ZDLVIČ RUDNIK Zdravstvena postaja Velike Lašče Ambulanta družinske medicine sporoča, da od 5. marca 2007 velja nov urnik dela in sicer: DOPOLDNE Splošna ambulanta 1 Dr. Milenka Stare Vidri h Torek, četrtek, petek od 7,30 do 13,45 Splošna ambulanta 2 Dr. Breda Krišto Ponedeljek, sreda, petek od 7,00 do 13,15 POPOLDNE Splošna ambulanta 1 Dr. Milenka Stare Vidri h Ponedeljek, sreda od 12,45 do 19,00 Splošna ambulanta 2 Dr. Breda Krišto Torek, četrtek od 12,45 do 19,00 Drage občanke, spoštovani občani Dva meseca letošnjega leta sta za nami. Lani, ob približno istem času, sem v uvodniku zapisal, da je prva dva meseca najbolj zaznamovala ostra zima. Bilo je ogromno snega, izvajalci zimske službe so bili skoraj dan in noč na delu. Letos pa smo priča popolnemu nasprotju. Ponekod nič, drugje malo snega. Pri nas ga je bilo le za pokušino, otroci so prikrajšani za lepe, zimske radosti. Kakšna sprememba podnebja, in to samo v enem letu. Marsikdo se sprašuje, ali je to mogoče? Priča smo vse večjemu številu naravnih pojavov, ki imajo običajno uničujoč učinek. Spomnimo se rušilnih cunamijev v Aziji, pa orkanov v Ameriki, še posebej uničujočega »Katrina«, spomnimo se hude suše v Afriki in velikih povodenj v Evropi. Kakšna nasprotja. Narava nas čedalje ostreje opozarja, da bomo morali spremeniti odnos do nje. Na žalost se tega bolj malo zavedamo, čeprav so poznani vzroki in odgovori na vse te pojave. Nekatere ponuja Al Gore, nekdanji ameriški podpredsednik, v filmu Neprijetna resnica. Ta film te ne pusti ravnodušnega, vsaj mene ni. Poglavitni vzrok vseh teh naravnih pojavov je potrebno iskati v nekontroliranem porastu toplogrednih plinov v našem ozračju, ki jih povzročajo predvsem najbolj razvite industrijske države sveta. Ti plini preprečujejo, da bi se del toplote, ki jo na Zemljo »prinesejo« sončni žarki, odbila nazaj v atmosfero. Zaradi tega se naše ozračje čedalje bolj segreva, ledeniki se topijo, nad oceani se ustvarjajo idealni pogoji za uničujoče orkane. Kyotski sporazum sicer govori o omejitvi toplogrednih plinov, toda na žalost ga do sedaj niso podpisale prav Združene države Amerike, ki so največji proizvajalec le-teh. Samo želimo si lahko, da bodo tudi ZDA čim prej akceptirale ta sporazum, na kar opozarja tudi Al Gore. Seveda pri nas ne bomo reševali svetovnih problemov, smo premajhni, da bi lahko kakorkoli vplivali na povzročitev in reševanje naravnih pojavov, ki povzročajo katastrofe svetovnih razsežnosti. Toliko več svoje energije bomo usmerili v izpeljavo projektov, s katerimi želimo še izboljšati standard življenja v naši občini. Podlago za to i mamo vsekakor v sprejetem obč i nskem proračunu za leto 2007. Vesel sem, da je bil proračun sprejet dokaj hitro, kar omogoča, da sedaj lahko začnemo z izpeljavo vseh postopkov za uspešno izvedbo potrjenih investicij. Potrebno je izdelati projekte za tiste investicije, ki so potrjene v proračunu, ter začeti s postopki razpisa in izbire izvajalcev. Se posebej moramo biti pozorni in natančni pri izdelavi dokumentacije in izvedbi drugih aktivnosti za investicije, s katerimi kandidiramo za sofinanciranje na raznih državnih razpisih. Že manjša napaka je lahko vzrok, da ne dobimo sredstev. Občinskim svetnicam/ kom se zahvaljujem za tako hitro sprejetje letošnjega proračuna, še posebej pa sem zadovoljen nad dejstvom, da so ga sprejeli skoraj soglasno, s samo enim glasom proti. S tem dejanjem so vsekakor pokazali veliko konstruktivnosti in željo po čim hitrejšem začetku izvedbe predvidenih investicij. V tem svojem uvodniku ne bom našteval vseh investicij, ki jih želimo izpeljati letos. To si lahko natančno preberete na uradnih straneh v sredini Troble, kjer tudi objavljamo zaključni račun občine 2006 in seveda letošnji proračun z načrtom razvojnih programov do leta 2010. Le-ta se vsako leto ob sprejetju proračuna za naslednje leto ponovno korigira na podlagi izpeljanih investicij in novih prioritet. Naj omenim dejstvo, da bomo tudi letos marsikaj postorili na različnih področjih in na vseh koncih naše občine. Gradili bomo pločnike in vodovodne sisteme, asfaltirali ceste, postavljali luči javne razsvetljave, investirali oziroma obnavljali bomo občinske objekte, precej sredstev bomo namenili kulturi, turizmu, športu, kmetijstvu, šolstvu ... Vseeno pa bi želel izpostaviti dva, po mojem mnenju, najpomembnejša letošnja projekta. Prvi je vsekakor naša letošnja največja investicija, izgradnja nove večnamenske športne dvorane, ki bo zadostila kriterijem devetletke, omogočila kakovostno vadbo izvenšolski mladini in rekreacijo starejšim občanom. Imela naj bi tudi tribuno za gledalce, kar bo omogočilo organizacijo različnih športnih in družabnih prireditev in koncertov. Vrednost celotne investicije se ocenjuje na 2 mio EUR, finančna konstrukcija pa se zaključi v treh letih. Eno tretjino sredstev naj bi prispevalo Ministrstvo za šolstvo in šport, nekaj Fundacija za šport, ostalo pa Občina Vel. Lašče (tudi z najemom kredita). Drugi veliki projekt pa želimo izpeljati na področju gospodarstva. V letošnjem letu imamo namen izdelati občinski lokacijski načrt in začeti z odkupom zemljišč za obrtno cono Ločica pri Turjaku v velikosti ~ 5 ha. Upam samo, da bo dovolj zanimanja po teh zemljiščih s strani podjetnikov, da bi pri nas zgradili objekte za svoje dejavnosti . Če boste natančno pregledali letošnji občinski proračun, boste lahko ugotovili, da je zelo razvojno naravnan, saj je več kot 55 % sredstev namenjenih za investicije. Razliko med PRIHODKI in ODHODKI (približno 500.000 EUR) predvidevamo pokriti z najemom kredita. Le-tega bomo porabili samo za dve investiciji: večnamenska športna dvorana in nakup zemljišča za obrtno cono Ločica (pri Turjaku). S tem kreditom bo Občina Velike Lašče naslednjih pet let zadolžena približno 4% višine trenutne primerne porabe (dovoljeno do 20%). Že v prejšnji številki Troble sem omenil, da vas bomo v prihodnje preko raznih anket povprašali za vaša mnenja in predloge z določenih področij, ki so v pristojnosti občine. Tako smo vse naše podjetnike že povprašali o njihovi zainteresiranosti po razširitvi svoje dejavnosti v obrtni coni Ločica. V tokratni Tro-bli pa lahko najdete anketni vprašalnik za starše, ki imajo svoje otroke v vrtcu in v katerem jih sprašujemo, kako ocenjujejo kakovost predšolske vzgoje v naši občini. Podžupanji dr. Tatjani Devjak se zahvaljujem za pripravo vprašalnika, hvala tudi vsem, ki jih boste na občino vrnili izpolnjene. Morebitni vaši odgovori nam bodo v veliko pomoč pri nadaljnjem koncipiranju predšolske vzgoje. Za konec bi želel omeniti, da je v mesecu marcu z delom pričela nova zdravnica v naši zdravstveni postaji, dr. Milenka Stare Vidrih, ki ji ob tej priložnosti želim, da bi se v našem okolju kar najlepše počutila. Anton Zakrajšek, župan pogovor s podžupanjo »Rešile so nas ženske kvote', pa še te so nam dodelili moški.« Občina Velike Lašče ima spet podžupanjo - to je dr. Tatjana Devjak. Lahko bi rekli, nova stara podžupanja, saj je to funkcijo uspešno in z veliko mero pozitivne energije opravljala že v prvem in drugem mandatu naše mlade občine. »Počivala« je le zadnjih nekaj let. Vendar le na videz, je tako? Zanimiv izraz »počivala«. Moje življenje je vse kaj drugega kot počivanje. Se bojim, da sem malce zasvojena z delom. Samo za nekaj časa sem politiko potisnila na stranski tir. Imela sem dva razloga. Prvi, morala sem najti čas za dokončanje svojega študija. Ce bi ostala takrat še v občinski politiki, ne bi uspela. Drugi vzrok pa je bil moj Bine. Bil je v obdobju, ko je enega od naju z možem najbolj potreboval. Vsaj eden od naju je moral prevzeti malce več roditeljskih nalog in s Srečkom sva se dogovorila, da bom to jaz. Res pa je, da so dela in naloge, ki jih z veseljem opravljam, mi ni težko in mi predstavljajo izziv. In so dela, ki jih ne maram, jih odlagam ali delam samo zato, ker moram. Včasih mi predstavljajo celo izgubo časa. Ne da ne bi cenila dela ljudi, ki npr. radi delajo na vrtu, gojijo rože - samo to zame ni. Me preprosto ne veseli. Mene veseli delo z ljudmi. V času navidezne odsotnosti iz občinsko-političnega življenja ste pridno študirali in si pridobili zavidljiv naziv doktorice. Katero področje je torej tisto, v katerem vam vsi ostali sežemo mogoče le do kolen? Področje pedagogike, področje vzgoje in izobraževanja je področje, ki me je zanimalo že v času otroštva in osnovne šole. Vedno ko smo se igrali na vasi, sem bila učiteljica. Igrati se šolo, predvsem pa »biti učiteljica«, je bilo zame nekaj najbolj zanimivega. Sicer pa kot učenka ali dijakinja nisem bila nikoli med tistimi izbranci, ki so imeli same odlične ocene, šolo in življenje sem jemala morda malce preveč kot šalo, sem in tja. Vedela sem le, da želim postati učiteljica zgodovine. Šele vpis na Filozofsko fakulteto in študij predmeta, ki sem ga oboževala, me je pripeljal med tiste pridne študente. Končno sem se začela učiti, ne za ocene, temveč za to, da bom čim več in tisto čim bolje obvladala, znala. Ko osvojiš neko osnovno znanje, pa te življenje in delo pripeljeta pred nove izzive, npr. kako učiti otroke, da se bodo radi učili, bolje razumeli to, kar jih učiš? Zelja spoznati, kako učijo drugod po svetu in kako izboljšati lastno prakso, meje pripeljala na podiplomski študij pedagogike. Ko pa si enkrat že tako daleč, pa si postaviš nove, višje cilje. Doktorat je bil zame izziv in potreba. Izziv - ali jaz to sploh zmorem? Potreba - biti v službi na Univerzi v Ljubljani, pomeni imeti doktorat kot pogoj, delovati pedagoško, delo s študentkami in študenti, in znanstveno, sodelovati ali voditi raziskovalne projekte. Nikakor ne mislim, da mi kdo ne seže do kolen. Sem le majhen člen v veliki verigi vseh, ki se poklicno ali nepoklicno (mislim starše) ukvarjajo z vzgojo in z izobraževanjem otrok in mladostnikov. V sebi združujete več poklicev. V prvi vrsti ste verjetno ponosni na to, da ste uspešna mati. Prav tako pa ste tudi uspešna pedagoginja in izkazali ste se že kot uspešna podžupanja. Jemljete svoje življenje kot zgodbo o uspehu? Kateri poklic je najzahtevnejši in kateri najbolj odgovoren? Tako je. Biti mati in žena je zame najpomembnejša vloga, ki jo imam v življenju. Sploh si ne predstavljam svojega življenja brez mojih najdražjih in najbližjih. Ravno z njimi in zaradi njih sem srečna in uspešna ženska, če gledam z vidika kariere. Bili so moja energija, moj motiv in moj navdih. Brez mojega moža Srečka mi ne bi uspelo. Vedno je bil moja podpora, še veliko bolj v slabem ali v obdobjih, ko sem imela krizo. Sinovi Srečko, Luka in Rok mi sedaj, ko so odrasli, vračajo vse trojno. Me razumejo, mi pomagajo in svetujejo. Bine pa je balzam za dušo. Vsem mladim ženskam želim povedati, da se da uskladiti družino in delo ali kariero. Res pa je, dobro je imeti ob sebi ljudi, ki te imajo radi in ti pomagajo. Nič ni nemogoče, če si to želiš. Nekdo, katerega ime sem pozabila, je dejal: »Mlad človek lahko stori vse, kar hoče, in nič, kar noče!« Osebno se vas spomnim kot eno najbolj korektnih, poštenih in tudi pravičnih učiteljic v osnovni šoli. Kakšne spomine na osnovnošolsko poučevanje imate vi? Rada sem poučevala v velikolaški osnovni šoli. Imam zelo lepe spomine na devetnajst let poučevanja. Sama izhajam iz revne, delavske družine in v šoli sem to občutila na različne načine. Bilo je na osebni in neosebni ravni. Trudila sem se, da bi bila pravična, v kolikor mi je to uspelo, pa vedo samo moji učenci. Upam, da se nisem komu preveč zamerila. Če sem komu kdaj prizadejala krivico, verjemite, da to ni bilo namerno. Vendar pa ste čutili, da morate svoje znanje posredovati tudi malo starejšim, znanja lačnim glavam. Vam bolj kot delo z osnovnošolci odgovarja delo s študenti? Ne da mi bolj odgovarja, drugačno je. Dobiš polnoletne osebe, ki točno vedo, kaj hočejo in kaj bi radi postali. Imajo visoke motive in pričakovanja. Ni vseeno, kaj in kako se jim daješ. So tudi zelo kritični, njihove zahteve so drugačne. Da ne govorim o izrednih študentih, ki si študij plačujejo sami. Imam pa eno prednost. Prakso. V svoje delo, v teorijo, predavam predmet Teorija vzgoje, vnašam svoje izkušnje, opozarjam bodoče učitelje na radosti in pasti njihovega poklica. Vseskozi pa moraš biti na tekočem s strokovno literaturo in z novostmi področja, s katerim se ukvarjaš. To pa istočasno pomeni, da moraš biti tudi ti del teh novosti, da kot nosilec področja vse zainteresirane seznanjaš in vpeljuješ v novosti in spremembe. Moraš biti (so)ustvarjalec novosti in sprememb. Živimo v času, ko izobrazba igra poglavitno vlogo pri doseganju želenega poklica in ustvarjanju določenega položaja v družbi. Je študiranje kot razširjanje obzorja v eno ali drugo smer in s tem pridobivanje višje stopnje izobrazbe edina »prava stvar«, ki danes nekaj šteje? Včasih si veljal z dokončano osnovno šolo za zelo pametnega, kasneje je bila za pridobitev službe nujna srednješolska izobrazba ... Danes že skoraj vsak mladostnik sedi v klopeh fakultet, je po vašem mnenju študij »nujno zlo« ali pa si mladi tako zelo želijo še več in več znanja? Izobrazba je pomembna. Ni pomembno toliko, kateri nivo ali stopnjo dosežeš, kot to, kaj dosežeš. Vsak poklic je časten, te lahko zadovoljuje, ti odpira možnosti strokovne in profesionalne rasti. Vsi vidimo, koliko težav imamo v današnjem času, ko izumirajo določeni poklici. Kaj mislim s tem? Izumrtje poklica kočijaža se mi zdi logična stvar, izumrtje keramičarja pa ne. To je poklic, ki je vedno aktualen, ne pa tudi popularen. Mislim, da je vzrok v izobraževalni politiki in družbenem gledanju na poklice. Lestvica najbolj želenih smeri študija se ne ujema z možnostjo zaposlitve. S študijem oz. s podaljšanjem študija si družba, država kupuje neke vrste socialni mir. Vendar slej ko prej problem izbije na svetlo. To je nezaposljivost. Današnja družba je res družba znanja, družba sprememb (spremenili smo državo, spremenili celo tisočletje, stoletje, spremenili družben sistem in še bi lahko naštevala), nismo pa spremenili gledanja na delo. Želeti si več in še več znanja, ne pomeni samo študirati in se izobraževati po vertikali, to lahko pomeni tudi želeti si še več znanja, specialnost, specializiranost tudi na nižjih ravneh (poklicnih) izobraževanja. Hvala Bogu, danes uspejo v družbi in v življenju tudi ljudje, ki sicer nimajo univerzitetne izobrazbe, so pa sposobni, ustvarjalni in inovativni, čustveno inteligentni. To pa so tiste osebnostne lastnosti, ki jih ne pridobimo samo s formalnim izobraževanjem. Kot podžupanja ste ponovno vstopili v svet politike. Kaj vam osebno pomeni politika tako v ožjem kot širšem pomenu besede? Večina ljudi se namreč oddaljuje od te teme, češ, s politiko pa se ne mislim ukvarjati, čeprav se skoraj na vsakem koraku govori poleg vremena le še o politiki. Je torej res, da je politika nujno nekaj negativnega? Zakaj se potem po vašem mnenju toliko kandidatov poteguje na volitvah za stolčke v svetih? Verjetno ne zaradi nekakšne modne muhe vsakih nekaj let. Zame politika sploh ni nekaj negativnega. Je pozitivna, zlasti v demokratičnih družbah in v pravni državi. Pomeni souplivanje in soustvarjanje skupnega življenja. Na lokalni ravni pa je morda najti nekaj priokusa. Pa ne bi o tem. Vzrok, da se toliko kandidatov poteguje za stolčke v svetih, pa vidim tudi v tem, da se mnogi precenijo ali morda menijo, da je zadeva enostavnejša, preprostejša. Če pa kandidirajo tisti, ki v svojem življenju niso naredili kaj posebnega ali niso znali poskrbeti zase (menijo, da pa so sposobni skrbeti za druge), pa je stvar bolj zapletena in nevarna. Menite, da je ženska v politiki lahko uspešna, oziroma, ali politično udejstvovanje nežnejšega spola lahko bistveno pripomore tako k usklajenosti kot tudi k uspešnosti občine ali države? So lahko ženske tiste, ki lahko javno mnenje o politiki obrnejo v pozitivno smer? Koliko pa jih je uspelo? Na prste ene roke jih lahko preštejemo. Rešile so nas »ženske kvote«, pa še te so nam dodelili moški. So pa nujno potrebne. Sama vidim, kako je v občinskem svetu sedaj drugače, ko smo štiri, kot pred osmimi leti, ko sem bila sama. Druga logika razmišljanja. Ne rečem, da je boljša od moške logike, trdim, da je drugačna. In zaradi svoje drugačnosti - morda uporabnejša. Kot podžupanjo vas že poznamo, zato lahko z veseljem pričakujemo novih podvigov in uspešno izpeljanih projektov na področju družbenih dejavnosti. Kaj je vaša prioritetna naloga ali projekt, ki mu trenutno posvečate največ pozornosti? Vrnitev v politiko sem povezovala s projekti, v katerih lahko s svojim znanjem in izkušnjami pomagam h kakovostnejši realizaciji. Naj naštejem nekatere: ureditev zadovoljivega zdravstvenega varstva naših občanov, zamenjava ravnatelja v osnovni šoli (ni vseeno, koga bomo imeli, ravnatelj Edi Zgonc, ki odhaja, je postavil visoke standarde dela na šoli), gradnja večnamenskega objekta pri šoli (dobiti strokovne izvajalce), pripraviti ustrezna merila za delitev denarja na področju ljubiteljske kulture, športa, delati na promociji občine in kraja, dostojno pripraviti »Trubarjevo leto«. Najbolj pa se bom posvetila prevozu šolskih otrok. Ne morem sprejeti dejstva, da se otroci tako zgodaj pripeljejo do šole, toliko časa čakajo na prevoz domov, ko vemo, kakšen je bio-ritem otrok in kakšna šolska zakonodaja. Z občinsko upravo in z vodstvom šole pripravljamo novo shemo šolskih prevozov, otrokom, učiteljem in staršem bolj prijazno in upam, ekonomičnejšo. Razmišljamo o uvedbi minibusa in smo v fazi razdelave različnih variant. Lahko v vašem vsakdanjem življenju združujete svoje poklice, ali se delijo na tretjine: dom, fakulteta, občina? Kako vam uspeva? Je čas vaš gospodar ali se mu ne pustite do živega? Po dveh mesecih bolj intenzivnega dela na vseh teh treh področjih vidim, da ne bo lahko. Pozabila sem, da gredo leta tudi meni naprej in da sem tudi jaz vsako leto starejša. Čas je tudi moj gospodar. Rešujem se tako, da na vsake toliko časa popolnoma izprežem in se odpočijem. Povedati pa moram, da je na občini dobra in strokovna ekipa, da imamo župana, ki podpira spremembe in mi dopušča dovolj proste roke za uresničitev mojih zamisli. Pri tem mi tudi zelo pomaga. Vam uspe vzeti si čas tudi za svoje bližnje? Kako preživljate skupne trenutke? Preživljanje časa s svojo družino opisujem z besedico - kvaliteta trenutkov in ne kvantiteta. Znamo živeti skupaj in radi preživljamo prosti čas skupaj. Tega je več med počitnicami, dopustom, prazniki. Vendar ko pa je potrebno, se znamo usesti skupaj ob večerih tudi med tednom, imeti »hišni svet«, kot temu jaz rečem, in se pogovoriti. Kako pa je s hobiji? Kateri hobiji zaznamujejo vaš prosti čas? Nam zaupate, ali v sebi nosite še kakšen skriti talent? Ja, sem nadarjena za to, da včasih ljudi spravim v slabo voljo in ne znam odnehati. Sem kolerik. Se obrnem in zame je vse dobro. Ne pa tudi za druge. Zavedam se tega in na to nisem ravno ponosna. Moj prosti čas pa zaznamuje Bine. Skupaj greva na sprehod, v kino, v gledališče, tudi na izlet. Oba imava rada našo psičko Belo. Poznamo vas kot odločno, temperamentno in vedno dobro razpoloženo sogovornico in predavateljico. Kje nabirate moči za »spopad« z vsakdanjikom. Kako se soočate s problemi? Kaj vas lahko spravi v slabo voljo in pokvari dan? Moč nabiram v svojih najbližjih in v veri. Vero jemljem kot osebno stvar, kot nekaj, brez česar bi težko speljala napetosti, težave in tegobe vsakdanjega življenja. Dan mi pokvarijo tečnobe, zadrteži in kritizerji. Dan mi najprej polepša Srečkova jutranja kavica, Binetovo čebljanje, prijateljski nasmeh, dobra jutranja novica ... Sem pozitiven človek in optimist. Problemi so zato, da jih rešujemo. Vaše delo temelji skoraj izključno na stiku s soljudmi, predvsem mladimi. Po vseh letih poučevanja, ki so za vami, bi lahko rekli, da res na mladih svet stoji? Se mladina z leti spreminja na boljše ali slabše? Že stari Egipčani, Grki, Rimljani, Germani in še bi naštevali, so se pritoževali nad mladino. Češ, da ta nima spoštljivega odnosa do starejših, je nepotrpežljiva, egoistična in še in še. Na mladih res svet stoji. Človek je namreč umr-Ijiv. To je dejstvo. Malo manj znano dejstvo pa je, da mlade vzgajamo tudi s svojim vzgledom. Ali in kako smo pri tem uspešni? Ni panike. Ko gledam sinove, svoje študente, sorodnike, mlade v kraju - imam dober občutek. So posamezniki, ki so problem, vendar večina je zdravo in dobro jedro bodočih aktivnih ljudi. Lahko bi rekli da veste in obvladate vse o vzgoji in izobraževanju mladih. Kaj je tisto bistveno in najbolj pomembno, kar bi se morali zavedati in upoštevati vsi starši? Bistvo vzgoje je ljubezen, zaželen otrok, usklajenost obeh staršev, predvsem pa, da v imenu ljubezni ne pozabimo na omejitve, katere moramo starši postaviti pred otroka. Od tebe zahtevam to in to. Argumentirano in otroku primerno. Otrok mora razumet, zakaj nekaj od njega zahtevamo. Ne le -želim, dobro bi bilo, za tvoje dobro itd. - potem pa se tega ne držimo. Otroku je treba dopovedat, da se tudi starši držimo določenih pravil skupnega življenja. Predvsem pa, otroke je treba navajat na odgovornost, na to, da za svoja dejanja odgovarjajo. Ne mislim samo na kazen (čeprav je tudi ta kdaj potrebna in mora biti vzgojna - je rekel boter Mesec zvezdici Zaspanki), temveč na povračilo. Naj otrok razmisli, kako bo popravil določeno napako. Damo mu še eno možnost. Vendar te možnosti ne vlečemo v nedogled. Kaj vam v življenju pomeni največ? Ljubezen in zdravje. Spoštovana podžupanja. V imenu bralcev Troble vam želim še naprej veliko energije, dobre volje in zavzetosti pri vašem delu. Uspehi pa so le še vprašanje časa. Naj vam čestitam še za nazaj in za naprej - za dan žena in materinski dan. Hvala lepa. Tudi sama želim vsem ženam za njihov praznik, pa naj ga praznujejo 8. marca ali 24. marca, vse lepo in dobro. Pogovarjala se je Lidija Čop. OBČINA VELIKE LAŠČE Vabi na 24. kulturni večer (5. sezona) NA TRUBARJEVIM V ČAST DOMOVINI KI BO V PETEK, 6. APRILA 2007, OB 19. URI NA TRUBARJEVI DOMAČI! MUli* GOST VEČERA BO ZUNANJI MINISTER DR DIMITRIJ RUPEL lepo vabljeni! Rotary klub Grosuplje pomagal številčni družini Konec januarja je Rotary klub Grosuplje štirinajstčlanski družini Žemljic iz občine Dobrepolje namenil denarno pomoč, ki sta jo iz rok predsednice Zdenke Cerar prejela šestnajstletni lose in osemnajstletni Matias. Družina, ki je do sedaj bivala v Argentini, se je v lanskem letu preselila v sosednjo občino, saj korenine obeh staršev segajo v slovensko grudo. Da bi mogli uspešno zaživeti v novem okolju, predvsem pa, da bi sinova nemoteno nadaljevala šolanje, je vsak izmed njiju prejel denarno pomoč v višini 200 evrov. Ob tem so bila družini izročena tudi uporabna darila. Za Rotary klub Grosuplje Iztok SINJUR E H* Denarno pomoč sta iz rok predsednice Zdenke Cerar prejela šestnajstletni lose in osemnajstletni Matias. odvoz kosovnega materiala Občina Velike Lašče obvešča občane, da bo Javno podjetje SNAGA, d.o.o., začelo z odvozom kosovnih odpadkov po naslednjem vrstnem redu: •TURJAK 21.3.2007 • ROB 20. 3. 2007 • VELIKE LAŠČE 19.3.2007 Sortirani kosovni material se mora odložiti do 6. ure zjutraj na pločnik ob cesti. Morebitne reklamacije sporočite na telefon 477-9640 ali 477-96-67 vsak delovni dan od 8. do 14. ure. Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bo med 29. marcem in 1. aprilom 2007 potekal sejem TURIZEM IN PROSTI ČAS, na katerem se bodo predstavili tudi turistični ponudniki in društva Občine Velike Lašče. Sejem bo odprt vsak dan, od 10. do 19. ure, v nedeljo pa do 17. ure. Vstop bo prost! Vabljeni! STEKLARSTVO peter hren, s.p. gradež 14,1311 TURJAK GSM: 031/356 668 Tel: 01/7881366 Brušenje stekla Fazetiranje stekla in ogledal Peskanje stekla Izdelava izolacijskega termopan stekla Kaljeno steklo Tuš kabine (po meh, s tesnili) Ogledala Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) Montaža vsega navedenega Ostale steklarske storitve m o ntaža in SERVIS anten (SAT500 kanalov) RTVti zbolišava ali doaraditev) - antenski sistemi Peter Kočevar, s.p. Merharjeva 2, Ribnica GSM 041 761 769 meritve TV signalov dograditev ali izboljšava POPTV, A kanal, HRT, TV3 ... montaža SAT sistemov: (analogni - do 100 programov) od 25.000 SIT (digitalni - do 2000 programov Srbija, filmi, erotika, šport...) od 69.000 SIT dalje ugodne cene, priznani proizvajalci T V GOVOR1 PREDSOLSKIH OTROK Otrokov govor se nemoteno razvija, če je otrok duševno in telesno razvit, če so njegovi organi, ki sodelujejo pri govornem procesu (usta, ustna votlina, jezik, zobje, dihala ...) normalno razviti, če ni prizadet sluh in če otrok že od rojstva dobiva dovolj govornih spodbud iz okolja. Osnovni predpogoji govornega razvoja so pri večini otrok vgrajeni v njihove možgane. Tudi gluh otrok začne brbljati v isti starosti kot otrok, ki sliši, vendar se pri njih zaradi pomanjkanja slušnih dražljajev ta razvoj pozneje ustavi, če ni otrok vključen v proces rehabilitacije. Značilnosti razvoja govora v predšolskem obdobju govorijo v prid dejstvu, da bi morala biti jezikovna vzgoja v velikem deležu prisotna v programu predšolske vzgoje za obe starostni obdobji, in sicer od 1. do 3. in od 3. do 6. leta starosti otrok. Če naj bi se otrok naučil pravilno izgovarjati in nato kombinirati besede v stavke, mu moramo biti vzor pravilne izgovorjave. Govorimo počasi, jasno in zagotavljamo pravilno razumevanje še z dejanji, kretnjami, mimiko. Izogibamo se uporabi popačenk in pomanjševalnic. Otroci lahko govorijo le, če jim besede kaj pomenijo. Veliko prej, preden spregovorijo, morajo razumeti pomen besede, zato se moramo z njimi veliko pogovarjati, jim pripovedovati, pojasnjevati pomen besed s slikami, mimiko, dejanji. Pri majhnih otrocih je njihovo razumevanje daleč pred njihovo sposobnostjo izražanja; npr: beseda »mama« lahko pomeni veliko več; npr. »mama, daj mi piti«. Kmalu se bo naučil in ko bo žejen, bo povedal: »mama, pil«. Moramo vztrajati, da otrok pove (oz. pojasni), kaj želi, ne pa ustrezati njegovim pogledom in kazanju s prstom (T. Jamnik: Knjižna vzgoja). Razvoj govora predšolskega otroka lahko razdelimo v dve fazi, in sicer predjezikovno in jezikovno. Predjezikovna, ko otrok še ne obvlada uporabe verbalnih sredstev, se konča kmalu po vstopu v vrtec, potem pa smo priča razvoju v okviru jezikovne faze. Otrok od prvega leta dalje usvaja besede, slovnična pravila za njihovo pregibanje in tvorjenje, uči se pravil tvorjenja izrekov in besedil. Hkrati ob razvoju slovnične zmožnosti pa se otrok postopoma učil tudi pravil, kdaj in kako reagirati s katerim od jezikovnih sredstev in s tem pridobiva tudi sporazumeval no zmožnost. Pridobivanje jezikovne zmožnosti pa spodbuja tudi knjiga, ki hkrati širi otrokovo znanje ter ga navaja na knjigo kot vir informacij z različnih področij znanja in razvija njegovo literarnoestetsko doživljanje (Marjanovič Umek: psihologija predšolskega otroka). Spodbujanje jezikovne zmožnosti v vrtcu Kako lahko vzgojiteljica vpliva na razvoj govora otrok? • Na prvem mestu je standardni jezik, govor odraslih, nato izbira tem pogovorov, ki jih otroku predlaga vzgojiteljica. Pri tem je pomembno, da ima tudi otrok možnost, da sam predlaga teme, ki so mu blizu in ga zanimajo. Otroku moramo pokazati naš interes, ga poslušati in spodbujati k pripovedovanju, opisovanju. • Pravljice, zgodbice, pesmi, igre in filmi morajo biti premišljeno izbrani, prav tako knjige, slikanice, revije in časopisi, ki so na voljo v igralnicah v določenih kotičkih. • Spodbujanje razvoja jezikovne zmožnosti poteka tudi na ta način, da otroka peljemo v gledališče, knjižnico, na razstavo in podobno, kar mu omogoča sodelovati v različnih govornih položajih. V vrtcu vzgojiteljice skupaj s starši izvajajo projekte za spodbujanje govora in književne vzgoje. Bralni nahrbtnik je namenjen otrokom do petega leta starosti. Otroci v nahrbtniku odnesejo domov izbor knjig, primeren njihovi starosti in sposobnostim. Skupaj s starši jih doma preberejo, se pogovarjajo in tudi kaj zapišejo v zvezek vtisov. Palček bralček pa je zahtevnejši in je namenjen otrokom pred vstopom v šolo. Otrok si izbere knjigo v vrtcu ali knjižnici, starši mu jo doma preberejo. Ker si otrok želi vsebino slišati večkrat, je prav, da mu beremo ali pripovedujemo eno zgodbico večkrat. V vrtcu otrok posreduje vsebino pravljice, opisuje ilustracije ostalim otrokom in vzgojiteljicam. Tako si razvija zmožnost govora, pripovedovanja in pozitivno samopodobo. Jezika se ne naučimo zlahka, zato otroka ne smemo siliti, ampak mu sledimo in ga spodbujamo. Nikoli ne smemo otroka primerjati z drugim otrokom, ampak le s samim seboj. Pri učenju jezika napreduje vsak otrok drugače, s svojim tempom. Če se govor ne razvije po tretjem letu starosti, če otrok pozna le nekaj posameznih besed, ki jih izgovarja nerazločno, je treba na posvet k strokovnjaku. Stanka Mu star Risanje po po pravljici: Hiša bi rada imela sonce. PUSTNA ZABAVA V VRTCU Klovn čarli in pingvin zum-zum sta zabavala maškare. Pustovanje je norčav običaj, ki se ohranja iz generacije v generacijo. Pusta se najbolj veselijo otroci, vendar pa tudi starejši in odrasli radi spremenimo podobo in se prepustimo toku domišljije. Nekateri otroci so se že v soboto in nedeljo udeležili pustnih karnevalov, ki jih tradicionalno prirejajo na Igu, v Ribnici, Cerknici in drugod po Sloveniji. O svojih doživetjih so z iskrico v očeh pripovedovali svojim vrstnikom. Otroci so se pogovarjali samo še o bližajočem se pustu ter o tem, v kaj se bodo našemili. Najmlajše maškare v vrtcu. Pustno zabavo smo pripravili tudi v vrtcu Sončni žarek. Osmim skupinam vrtca so se pridružili še zunanji obiskovalci ter dva razreda prvošolcev. Na pustni torek so se torej v večnamenskem prostoru zbrale raznolike maškare. Pogumno so se pridružili tudi najmlajši iz skupine Polžki. Le-ti so si zvedavo ogledovali poslikane in našemljene otroke ter z začudenjem opazovali celotno dogajanje. Ob dogovorjenem času je prišel klovn Čarli. Pozdravil in nagovoril je zbrano množico. Skupaj so priklicali še raztresenega pingvina in pustno veselje seje pričelo. Klovn in pingvin sta se trudila, da bi bilo vzdušje čim bolj norčavo in zanimivo. Igrala sta se z obročem, se zibala v ritmu glasbe, preizkušala sta se v petju, »muzicirala« na dežnik ter izmenično vabila posamezno skupino maškar, da se predstavi s svojo točko. Povabilu so se odzvale tudi maškare, ki ne obiskujejo vrtca. Zadržano in previdno so se približale ter zaplesale ob spremljavi koračnice s klovnom in pingvinom. Maškare so se pokazale in razveseljevale z otroškimi pesmicami, rajalnimi plesi, koračnicami, predvsem pa s svojo podobo. Prav vsaka maškara je bila edinstvena in ob pogledu nanje se je nehote prikradel nasmešek na obraz. Maškare se predstavijo. Kot je v navadi, sta klovn in pingvin maškare obdarila. Delila sta sadne rezine Lumpi. Za pristno vzdušje pustne zabave sta poleg delavk vrtca velikodušno prispevala tudi Janez Marolt in Matej Hren. Janez je igral na električno klaviaturo. Matej pa je skrbel za ozvočenje. Zabava se je zaključila s skupnim plesom vseh prisotnih maškar. Maškare so bile zadovoljne. Plesale so ob spremljavi žive glasbe, se vrtele v krogu ter zvijale »vlakec«. Postopno so se utrujene odpravile v svoje igralnice. Okrepčale so se s čajem, se »preoblekle v otroke« in se zaposlile z igro.Tega dne so se otroci pri počitku kot dežne kaplje, drug za drugim, pogreznili v sen, saj biti prava pustna šema ni tako lahka naloga. Zapisali: Jožica Planinšek in Kristina Polzelnik Pirnat Vrhunec pustne zabave - ples vseh maškar. 10. JUBILEJNI ZOBOTREBČARSKI FESTIVAL V petek, pred zimskimi počitnicami, smo organizirali in izpeljali 10. jubilejni zobotrebčarski festival pred nabito polno šolsko avlo. Ta zapis je namenjen prav vsem, ki ste nas vsa ta leta podpirali kot aktivni sodelavci, sponzorji in gledalci. Posebno mesto zaslužijo učitelji in učenci, ki so skozi najrazličnejše delavnice, kulturne prireditve, predstavitve in razna srečanja vešče povezovali vsebine z učenci, predstavniki društev, občine, sosednjih šol in sponzorjev. Tako se je oblikovalo veliko združenje zagnanih sodelavcev, ki so iz leta v leto bogatili prireditve in predstavitve zobotrebčarstva. V začetku smo imeli razne težave, predvsem zaradi podcenjevanja zobotrebčarstva, dejavnosti, ki je v mnogih primerih in v težkih življenjskih stiskah rešilo preživetje in obstoj številnih družin na našem velikolaškem območju in širše. Našim prednikom, ki so začeli tovrstno dejavnost že leta 1850, smo dolžni izkazati neko priznanje in zahvalo, da so zmogli in se znali organizirati skozi zobotrebčarstvo, ko je bilo najhuje. Zapustili so izjemno dediščino v obliki številnih kmetij, kjer se je obdržal današnji rod, bogato izročilo kulturne dediščine, delovne navade, odnos do narave, omiko, razgledanost, bivalno kulturo, zanimivo kulinariko, običaje in navade ... Če drugega ne, da bi pomnili na razvejane čase zobotrebčarstva, bi na Velikem Ločniku postavili spominsko obeležje prvemu zobotrebčarju na tleh velikolaške občine, PRI JAKCU in PRI CESARJU na Malem Ločniku. Že večkrat smo predlagali, da bi obeležili še eno izmed številnih pohodnih poti, poimenovano po zobotrebčarstvu. Pot bi povezovala kraje v občini, ki so dali pečat zobotrebčarstvu od Velikega Ločnika preko Ahca na Mali Ločni k, skozi Turjak (tu so bili pomembni trgovci, ki so odkupovali zobotrebce, in kovač, ki je izdeloval najboljše krivčke za siljenje zobotrebcev) do vasi Laporje (imenovana »klincfabrika«) proti Brinju pri Rašici (prve zobotrebce so izdelovali iz brinovega lesa, na Rašici so bili prav tako daleč na okrog znani odkupoval-ci zobotrebcev). S potjo bi nadaljevali proti Malim Laščam (znane dokumentirane zgodbe v sliki in besedi o izdelovanju zobotrebcev) do Velikih Lašč. Če se povrnem k naši jubilejni prireditvi o zobotrebčarstvu, lahko rečem, da je imenitno uspela. V dopoldanskem času je bilo vrsta delavnic (izdelovanje zobotrebcev pod mentor- skim vodenjem gospe Marije Zlobko, izdelovanje lesenih igrač pod vodstvom mentorja Alojza Severja, izdelava figuric iz ličkanja pod mentorskim vodstvom Marije Zlobko, peka najrazličnejših vrst kruha pod vodstvom gospoda Marjana Čampa iz gostilne Kukelj). Sodelovali so tudi učenci iz osnovne šole Stara Cerkev. Ko smo zaključili delavnice, je bil na vrsti kviz o poznavanju zobotrebčarstva in zanimivosti naravne ter kulturne dediščine občin Loški Potok, Brezovica in Velike Lašče. Otroci, ki so sodelovali iz osnovnih šol Loški Potok, Preser-je in Velike Lašče, so pokazali veliko znanja, vsi učenci, ki so v mejah ustreznega navdušenja navijali za svoje ekipe, so se veliko naučili. Tucli to je ena izmed oblik medsebojnega sodelovanja in spoznavanja mecl sosednjimi šolami in občinami. Popoldne smo pričeli ob 16. uri. Izjemno zanimive prispevke so dali naši zobotrebčarji, Društvo upokojencev Velike Lašče, predstavnice krožka ročnih clel pri Društvu upokojencev, Društvo podeželskih žena, čebelar Borštnik s člani društva, Društvo ko nje rej cev Velike Lašče, predstavniki Furmanov (Alojz Cimperman, Jože Cimper-man, Jožef Zakrajšek, Janez Adamič), predstavnik Sušilnice sadja z Gracleža, Milan Tekavec je prikazal izdelovanje žlic, Marija Košir izdelovanje predpražnikov iz ličkanja, imeli smo clve p reci i c i na kolovratu iz Loškega Potoka. Posebej smo bili veseli vzpodbudnih besecl in darila s strani Občine Velike Lašče, ki jo je predstavljala podžupanja clr. Tatjana Devjak. Vsa dogajanja smo popestrili z bogatim kulturnim programom, ki sta ga izjemno povezovali naši učiteljici Andreja Svetičič in Renata Lesar Hržič. V kulturnem programu so nastopali: prvič velikolaške mažoretke, harmonikarski kvintet, mladinski in otroški pevski zbor pod vodstvom Majde Kokoši nek, piko na i sta dodala zakonca Anzeljc (Petračeva) s Hudega Vrha na Blokah, ki sta zapela nekaj nepozabnih pesmi. Na koncu smo podelili ZLATE ZOBOTREBCE za desetletno zvestobo v prisotnosti izjemnega para Ivančevih v narodni noši, ki sta v stilu zobotrebčarske prireditve polepšala sceno. O učiteljih, ki so sodelovali od predpriprav do izvedbe, lahko zapišem vse v superlativih. Takšnih sodelavcev si resnično samo želiš. Bili so izjemni, zato je prireditev uspela. Uspela pa ne bi v celoti, če ne bi bilo naših stalnih in zvestih sponzorjev. Zahvaljujemo se v prvi vrsti Občini Velike Lašče za desetletno finančno in moralno podporo, Kmetij- ski zadrugi, zlasti direktorju Ivanu Levstiku, Trgoupu, Gostilni Kukelj, Pekarni Blatnik, Cvetličarni Rožca Velike Lašče, Pekarni Pečjak, KOO-u Velike Lašče, Poniju Velike Lašče, Mercatorju Velike Lašče, podjetjem Vi 11 a Cereja d.o.o., Opoj sokovi, Don Don,Tuš Kočevje, Peritus, KZ Krka, BOSCH, OS Primoža Trubarja Velike Lašče. Ravnatelj Edi Zgonc Slike z 10. zobotrebčarske prireditve si lahko ogledate na domači spletni strani osnovne šole Primoža Trubarja: http://www2.arnes.si/~osljptvl1s/10_klincarijada/ TRETJESOLCI NA SREČANJU S STARŠI V ponedeljek, 29. 1. 2007, ob 16.30 je bilo v šolski telovadnici srečanje tretješolcev in njihovih staršev. Ker so bila dosedanja srečanja vedno nekoliko kulturno obarvana, je bilo to srečanje obarvano športno. Tako so se učenci svojim staršem predstavili s kratko predstavitvijo ure športne vzgoje. V uvodnem delu so se ogreli in samostojno vodili gimnastične vaje, v glavnem delu pa so staršem prikazali, kako znajo skočiti na skrinjo in voditi žogo. V nadaljevanju so postali aktivni tudi starši. Vsak učenec je v skupino pripeljal mamo ali očeta in nato sta delala v paru. Izvedli smo različne zabavne štafetne igre. Pri vsaki nalogi sta morala otrok in starš sodelovati, da sta čim bolje opravila nalogo. Na obrazih otrok in staršev se je kazalo zadovoljstvo in zavzetost, da bi bili čim bolj uspešni. Po končanem srečanju so se starši udeležili še roditeljskega sestanka, učenci pa so skupaj z učiteljico OPB Ljubico Galun nanje počakali v računalniški učilnici. Elizabeta Klun DRUŽENJE S PRIJATELJI IZ STARE CERKVE NA TEHNIŠKEM DNEVU Veliko nam pomeni, da nas pri srečanju in sodelovanju podpirata tudi oba ravnatelja. Vsako leto se delavnic udeleži tudi ravnateljica iz Stare Cerkve in obišče našo šolo. Obema se otroci in učiteljice lepo zahvaljujemo. Delavnice ne bi bile tako pestre, če nam ne bi pomagala ga. Zlobko in vedno se na našo prošnjo odzove tudi ga. Milka in druge članice iz Društva podeželskih žena in nas razvajajo z dobrotami in nam pomagajo z nasveti. Tako sta nam že v decembru ga. Jožica in ga. Majda pomagali pri peki parkeljčkov na Veliki Slevici pri ga. Miheli, ki nas vedno prijazno sprejme. Vsem, ki so nam pomagali, se prav lepo zahvaljujemo. Naši drugošolci pa so z igrico in plesom nastopili tudi v soboto na občnem zboru upokojencev. Vedno smo veseli povabila in smo ponosni, da lahko pokažemo kaj znamo. Drugošolci in učiteljica Branka Levstik Poprtnik v našem razredu - slasten in dišeč. Življenje brez prijateljstva je prazno. Prijateljstvo se ne zmanjša z razdaljo ali časom. (Pam Brovvn) V petek, 23. 2. 2007, smo drugošolci gostili na naši šoli prijatelje vrstnike iz Stare Cerkve. Težko smo jih pričakali. Vsi smo se zbrali v učilnici 2.a razreda in se pogovorili o aktivnostih, ki se bodo odvijale dopoldne. Že zjutraj nas je obiskala ga. Marija, članica Društva podeželskih žena, in prinesla svež in še topel kruh - poprtnik. Otroci so si ga ogledali in poleg tega je prinesla za vsakega otroka posebej še manjši kruhek v obliki ptička, katerega so otroci dobili po končanih delavnicah. Nato pa se nam je že pridružila ga. Marija Zlobko, ki je prinesla material za izdelavo rožic iz ličkanja. Vsak razred je gostil eno skupino otrok iz Stare Cerkve. Ena skupina je začela z izdelavo rožic pod vodstvom ga. Marije, druga pa je slikala na les - panjske končnice. Les nam je pripravil g. Jože Zakrajšek. Nato so skupine zamenjale delo. Po končanih dveh delavnicah in krajšemu skupnemu igranju smo se spet zbrali skupaj. Obiskali sta nas dve predici iz Retij v Loškem Potoku, ga. Cimprič in ga. Bučko. S seboj sta prinesli »taprave« kolovrate. Pokazali sta nam, kako se prede. Tudi otroci so preizkušali delo na kolovratu. Ob pol enih so se naši gostje poslovili. Skupaj se dobimo spet junija v Stari Cerkvi. Pri delu s kolovratom smo se preizkusili tudi otroci. Ustvarjanje panjskih končnic. Pri lepljenju nam je pomagala ga. Marija. PODRUŽNIČNA ŠOLA TURJAK Na podružnični šoli Turjak smo novo leto pričeli še z večjim zanosom kot doslej. V zadnjih dneh prejšnjega leta smo na novo opremili šolsko kuhinjo. Dobili smo nov hladilnik in štedilnik ter uredili in prepleskali shrambo. Tako smo ponovno pričeli s pripravo zajtrka. Kulturno-turistični zavod nam je podaril televizijo in DVD predvajalnik ter nam tako popestril pouk in druge obšolske dejavnosti. Hvala za darilo vsem, ki ste kakorkoli prispevali za posodobitev naše šole. Delavni pa smo bili tudi mi. Ob kulturnem prazniku smo 7. februarja 2007 pripravili proslavo ob spominu na dr. Franceta Prešerna, kjer smo sodelovali vsi razredi in zbor podružnične šole. Se posebej se je potrudil 5. razred. V sliki in besedi nam je prikazal življenje in delo Franceta Prešerna. Na pustni torek smo tudi mi prišli v šolo oblečeni v pustne šeme. Najprej smo se naučili pustno pesem, se do konca uredili v šeme. Nato smo se pokazali tudi ostalim krajanom na Turjaku. Na koncu pa smo se še posladkali z dobrotami in pustnimi darili. V teh dneh pa se že pripravljamo na proslavo ob dnevu mamic, kamor ste vabljeni prav vsi. Kolektiv in učenci PŠ Turjak OHOJ! LEPO POZDRAVLJENI LJUBITELJI ČISTE NARAVE! V prejšnji številki časopisa sva se dogovorila, da bomo storili vse, kar je v naši moči, da ohranimo čisto naravo. Za radijski projekt: »EKO FERDO GRE NA POTEP Z LUMPIIEM« si že slišal, o njem se pogovarjajo, v ptičjem jeziku seveda, že vse srake na vejah dreves. Mimogrede, srakam je všeč vse, kar se sveti, zato pobirajo tudi koščke stekla, ki se lesketajo v soncu. Steči in vprašaj koga od odraslih, v kateri zabojnik sodi steklo. Če ti ne znajo odgovoriti na vprašanje, se obleci, primi očeta, mami, dedka, babico in jih odpelji na izlet do ekološkega otoka. Tam si dobro oglejte, katere odpadke ločujemo. Saj veš, če ločuješ, OHRANJAŠ NARAVO! Od sedaj naprej boš moj pomočnik. Sploh ne veš, kako je to zabavno. Morda pa veš? Ti že ločuješ odpadke? Ju hej! Vse pohvale! Tudi ti tečeš proti ekološkemu otoku s kar tremi zabojniki? Jaz imam enega za steklo. Vanj vsi - očka, mamica in vsi, ki delajo na radiu - mečemo vse, kar je steklenega. Steklenice od sokov, razbite kozarce. Zadnjič se nam je razbilo okensko steklo. Bi ga ti dal v zabojnik za steklo? Marsikdo od odraslih bi to naredil, ti pa ne, kajne? Ti veš, da bi zabojnik močno zajokal, če bi se nekdo zmotil in mu dal jesti okensko steklo. Se smejiš, da zabojnik za steklo je steklo? Ha,ha. Prav nič smešno, razen če ti je smešno, da ješ kruh in marmelado. Ooo, kam damo pa prazen kozarec od marmelade? Prav imaš, v zabojnik za steklo. Ti moram povedati še, da je zadnjič nekdo vrgel v zabojnik za steklo ogledalo in žarnice. Saj vem, da tudi to ne sodi vanj, a vsi niso tako pametni kot ti. Ponoviva še enkrat za odrasle: »ZABOJNIKZA STEKLO IMA RAD KOZARCE IN STEKLENICE!« Ko poje kos res dobrega kozarca, zaprede kot kakšen mucek. Poslušaj in boš slišal. Poslušaj tudi srake, ko te bodo hvalile: «Kra, kra, kra, ta otrok pa zna. Poglej, kra, kako ločuje odpadke, kra, kra, kra.« Sedaj pa domača naloga. Si mislil, da bom pozabil, kaj? Saj ne bo težka. Vzemi manjšo škatlo in njen pokrov pobarvaj z barvo, ki v tvojem kraju označuje zabojnik, v katerem se zbira steklo. Si? Pri robu še malo popravi. Tako ja. Sedaj pa na karton nariši in pobarvaj steklenice živil, pijač, drugo stekleno embalažo. Kar si narisal, SODI v zabojnik. Ko boš vrgel narisano v tvoj zabojnik, reci: »Mmm, dobra hrana. Se bi jedel.« Nariši še ogledalo, izdelke iz porcelana in keramike, računalniški ekran, vse vrste žarnic, okensko steklo. Kar si narisal sedaj, NE SODI v zabojnik. Ko boš vrgel narisano v tvoj zabojnik, reci: »Fuj, tega ne maram, slabo mi je, trebušček me boli.« Predstavo zaigraj še odraslim, tako jih boš lažje naučil, kaj sodi in kaj ne sodi v zabojnik za steklo. Do prihodnjič se lepo imej in čuvaj našo naravo! Tvoj zmajček Ferdo! Petra Bor (Radio Zeleni val) GENERALNI POKROVITELJ: SPONZORJI: ercator Tekoma (froiuplje MI car Utas TRUM K EL J ,Mc* it „v M . j» iicr«.rn KO Fl L Fl www.kaata.si S ■m) W ciciban EKO PRETOK d.a.D. (f<) Mladinska knjiga H§ lsklB " Hiii dobrih zgodb trialav ZIMSKA ŠOLA,V NARAVI, CERKNO 2007 Letošnja zimska šola v naravi za učence 6. razreda OS Primoža Trubarja je potekala v poznejšem terminu kot ponavadi, saj smo jo morali zaradi slabih vremenskih in snežnih razmer prestaviti. Tako smo na pot namesto 20. I. 2007, odšli v soboto, 1 7. 2. Kot že nekaj predhodnih let smo tudi letos odšli v znan slovenski smučarski center -Cerkno. Bivali smo v hotelu Cerkno, v istoimenskem kraju, smučali pa na smučišču Črni Vrh. Prvi član smo izvedli preverjanje znanja smučanja in na podlagi tega učence razdelili v pet smučarskih skupin. Vreme nam je bilo naklonjeno, kar smo tudi izkoristili in dnevno smučali ocl 9.00 clo 16.00, ustavili smo se le ob II.00 na čaju in prigrizku, ter ob 13.00 na kosilu. Po zaključku smučanja smo se z avtobusom odpravili v hotel, si privoščili nekaj počitka in nadaljevali z aktivnostmi, izmed katerih je potrebno omeniti predvsem oglecl cerkljanske Laufarije na pustni torek in oglecl kraja Cerkno z vsemi njegovimi značilnostmi. Po večerji smo imeli vse dni, razen zadnjega, tudi plavanje v hotelskem bazenu. Zadnji večer smo preživeli v sproščenem in prijetnem vzdušju clisco cluba, kjer so učenci zaplesali. Izvedli smo tudi tradicionalno izbiranje najlepših frizur in najboljših plesalcev. Najlepši frizuri sta imela Žiga Kete in Zala Žužek, za najbolj očarljiva plesalca pa smo skupaj izbrali Katarino Sernel in Blaža Bavclka. Zadnji dan se je vreme poslabšalo, vendar ni moglo preprečiti veleslalomske tekme, ki smo jo letos prvič izvedli z elektronskim merjenjem časa. Učenci so pokazali obilo smučarskega znanja, najboljši trije iz vsake skupine pa so dobili tudi medaljo. Najhitrejši po skupinah so bili: Miha Žužek, Žiga Kete, Nejc Bokal, Anja Pirman in Sara Znidaršič. Veseli smo bili, cla ni bilo bolezni in poškodb učencev in cla so tako vsi prišli domov nepoškodovani. Seveda pa so bili močno utrujeni, ko smo se v sredo odpravili domov. Ob prihodu v Velike Lašče smo se za nekaj minut ustavili še v šoli, kjer smo učencem podelili zaslužena priznanja in potrdila, cla so postali smučarji. Vsak učenec je letos dobil tudi clve spominski sliki s smučanja. Učitelji spremljevalci (g. ravnatelj Ecli Zgonc, Nataša Turšič, Bojan Novak, Andraž in Dren Kolar) ocenjujemo šolo v naravi kot zelo uspešno in želimo tudi javno pohvaliti učence za nadvse prijetno sodelovanje. Zahvala gre tudi staršem, ki ste omogočili, cla so vaši otroci lahko doživeli pet dni v netipičnem šolskem okolju. Bojan Novak 20. 1. 07 naj bi odpotovali v zimsko šolo v naravi v Cerkno. Na ta dan sem komaj čakala. Bila sem razočarana, ko so zaradi pomanjkanja snega prestavili odhod na 17. 2. 07. Zadnji večer smo imeli pravi disco ples. Med plesom so potekala tudi tekmovanja za najlepšo frizuro, najboljšega plesalca/plesalko ter za najbolj urejeno sobo. Dobila sem nagrado za najlepšo frizuro. V šoli v naravi sem usvojil pravilno tehniko smučanja. Že prej sem kar nekajkrat stal na smučeh, a tu, v Cerknem, sem ugotovil, kako smučati po robnikih, v kakšnem položaju morajo biti kolena in kako uporabiti palice. Z raznimi aktivnostmi so nam učitelji zelo popestrili program. Veliko smo plavali, hodili in tekmovali. Najbolj mi je bilo všeč tekmovanje v plesu, saj sem v njem zelo užival, se trudil in uspel. Moram pa priznati, da sem bil vsak večer zelo utrujen, a zelo zadovoljen. Se nekaj dni po prihodu domov sem si želel počitek, počitek, počitek... Blaž Bavdek Končno je napočilo jutro odhoda. Ko se je avtobus odpeljal, mi je bilo malo hudo, ker dolgo ne bom videla domačih. Žalost sem kmalu pogoltnila, saj sem bila polna pričakovanj. Ko smo prispeli, smo takoj odšli na smučanje. Tam smo se razvrstili v 5 skupin. Jaz sem bila v 3. skupini, katero je vodil naš ravnatelj. Po smučanju smo odšli v svoje sobe, kjer smo se udobno namestili. Po okusni večerji smo odšli na krajši sprehod in že je bilo na vrsti plavanje. V bazenu smo se odlično zabavali. Vsi utrujeni od napornega dne smo kmalu zaspali. V naslednjih dneh smo imeli podoben urnik, ki smo ga v torek popestrili z ogledom laufarjev ter drugih pustnih sem. Bile so zelo zanimive. Vse dni smo imeli sonce, samo zadnji dan je bilo megleno. Vseeno smo dobro izpeljali tekmo. Po kosilu smo odšli domov. V Velike Lašče smo prišli okoli 18. ure. Skupaj s starši smo počakali na podelitev priznanj in medalj. V svoji skupini sem zasedla 3. mesto. Bila sem zelo vesela. Po podelitvi smo se razšli. V Cerknem je prijetno in zabavno. Ce mi ne verjamete, pa se prepričajte sami. Zala Žužek Na pustno soboto so se otroci 1. a in 1. b razreda udeležili 10. pustnega karnevala na Igu. Ljudem smo želeli predstaviti kulturno dediščino našega kraja. Otroci so bili našemljeni v furmane in ki i neke, učiteljice pa smo predstavljale krivčke. S seboj smo imeli tudi harmonikaša. Kostume smo izdelali sami, v pomoč pa nam je bila tudi Petra Leščanec, za kar se ji iskreno zahvaljujemo. Na pustni torek pa smo se pridružili pustnemu rajanju v vrtcu, kjer so nas zelo lepo sprejeli. Z zanimivim programom so nam popestrili dan. Kasneje smo se odpravili še v sprevodu po Velikih Laščah in ob harmoniki v središču Lašč tudi zarajali. Z bonboni, ki smo jih dobili, smo se veselo posladkali pred šolo. Učiteljice 1. a in 1. b razreda Trobla 2/2007 PUST STARETSI UCENCI (letnik 1992 in mlajši) OŠ PRIMOŽA TRUBARJA OSVOJILI 2. MESTO NA PODROČNEM PRVENSTVU V MALEM NOGOMETU Tekmovanje v malem nogometu za starejše učence se je letos začelo 23. novembra 2006 na Igu, kjer je devet ekip sodelovalo na medobčinskem prvenstvu. Razporejeni smo bili v skupino s šolama iz Brezovice in Škofljice. Osvojili smo prvo mesto (rezultati 1:1, 5:2) in se v finalu dan kasneje pomerili z ekipama OS Dobrova in OS Polhov Gradec. Z rezultatoma 2:2 in 2:1 smo osvojili 1. mesto na medobčinskem prvenstvu in se uvrstili na področno tekmovanje. To je bilo v sredo, 1 7. januarja 2007, v Kočevju. Pomerili smo se z domačo ekipo (OS Ob Rinži) in po trdem in izenačenem boju izgubili z 0:2 ter tako osvojili 2. mesto. Za ta uspeh smo prejeli zaslužen pokal. Pohvaliti velja prav vse fante, ki so prikazali poleg nogometnega znanja tudi veliko pripadnost ekipi in zvrhano mero borbenosti. V ekipi so sodelovali Nejc Podobnik (kapetan), Alen Kavčič, Mark Pintarič, Silvester Jakša, Luka Koren, Jan Mohorič, Tadej Bavdek in Jan Žužek. Bojan Novak ZAHVALA OBČINI VELIKE LAŠČE za finančno podporo projekta JUMICAR V prejšnji številki Troble je pri poročilu o izvedbi projekta Jumicar (v decembru 2006) pomotoma izpadla ZAHVALA Občini Velike Lašče, ki je projekt omogočila. Bojan Novak POSREDOVANJE PODATKOV O MALIH ČISTILNIH NAPRAVAH ZARADI OKOLJSKE DAJATVE Za izračun okoljske dajatve, ki se bo pobrala v letu 2007, je zelo pomemben podatek, ali ima posamezno gospodinjstvo malo čistilno napravo. Zato pozivamo vse, ki imajo male čistilne naprave, da to sporočijo na občino, saj je v tem primeru okoljska dajatev za odpadno vodo mnogo manjša. Roman Struna USTANOVITEV MLADINSKEGA DRUŠTVA VRT Mladinsko društvo VRT smo ustanovili 27. 10. 2006, po nekaj zapletih ter obilici birokracije pa sedaj tudi uradno obstajamo. Zaenkrat imamo okoli 40 članov, stremimo pa k temu, da bi povezali vse mlade naše občine. Trudimo se, da bi organizirali kar največ prireditev, namenjenih mladim, tako smo priredili že dva plesa ter »lan party«, trenutno pa ob finančni pomoči občine Velike Lašče opremljamo mladinsko sobo v Levstikovem domu. Le-to bi radi spremenili v prostor, v katerem se bomo lahko zbirali, družili, ter razpravljali, na voljo pa bo tudi članom za realizacijo lastnih idej. V veliko pomoč pri našem delovanju pa nam bo tudi izkupiček dražbe umetnin na županovem plesu, katerega nam je velikodušno poklonil župan Anton Zakrajšek. Gospodu županu gre zahvala tudi za vso podporo, spodbudo in nasvete, ki nam jih izkazuje tekom graditve našega društva. Zahvaljujemo se tudi Urši Vesel iz društva KTSD Krpan, ki nam je s koristnimi nasveti pomagala pri premagovanju birokratskih ovir ob ustanavljanju društva. Ob tej priložnosti pa k sodelovanju vabimo vse, ki še niste naši člani. Pridružite se nam, kajti le tako bomo lahko skupaj udejanjili tudi vaše ideje. Vaše pobude, vprašanja ali ideje lahko pošljete na naslov: anze.staric@gmail.com. |c •( 1 ■I*! ■ ™ ■H ■m£w M ¡¡d J.: O i ' ur* H H «i« I •1 PRVI SPOZNAVNI ŽUR Društvo je kmalu po ustanovnem sestanku stopilo v akcijo. Najprej nas je seveda zanimalo, kdo sploh so tisti mladi, ki si želijo sodelovati z nami, zato smo kot prvi projekt določili organiziranje spoznavnega žura za vse mlade z naše občine. V soboto, 2. decembra 2006, smo ga v Robu tudi izpeljali. Glavna nit zabave je bila obilo dobre glasbe, plesa in druženja, s tem pa je bil naš glavni cilj tudi dosežen. Na tem mestu velja pohvaliti udeležence, saj so s svojim primernim obnašanjem izkazali podporo delovanju društva in nas dodatno motivirali. Ker pa dober glas seže v deveto vas, so se našim mladincem pridruži I i tudi mladi iz sosed njih občin, kar je nadvse spodbudno za spletanje prijateljskih vezi in za naše nadaljnje sodelovanje z njimi. Na njihovo podporo upamo tudi v prihodnje. Kljub temu, da naše društvo takrat še ni bilo poznano širšemu krogu, lahko rečemo, daje bila udeležba presenetljivo velika. Upamo le, da vsa ta začetniška navdušenost mladih ne bo popustila, ko bodo v igri tudi bolj resni projekti. PUSTNI PLES V petek, 16.2.2007, smo »vrtovci« organizirali pustovanje, za kar smo si ponovno sposodili dvorano kulturnega doma v Robu. Čeprav zime ni bilo treba preganjati, se je povabilu odzvalo kar nekaj maškar in »civilistov«, ki so jih samo občudovali. Za dobro glasbo sta poskrbela DJ Tomaž in DJ Aleš, za animacijo pa prelestna dolgonoga Zamorka iz Zanzibarja. Ob polnoči smo razglasili rezultate izbora za najboljšo masko večera: 3. mesto so zasedle simpatične pume, 2. mesto Kmetje d.o.o., ki so poudarili, da kmetijstvo stoji na mladih. Komisijo in publiko pa so najbolj navdušili slovenski estradniki, ki so se predstavili s posebno točko - utrinki z Eme 3000. Nagrajenci si bodo v piceriji Adam lahko napolnili želodčke z njihovimi picami. Za slastne nagrade se piceriji Adam ob tej priložnosti prav prisrčno zahvaljujemo. Tudi za vse ostale maske se je našla tolaži I na nagrada, vsaka si je namreč prislužila slasten krof gostilne Čot. Pustne norčije smo nato uganjali še vse tja do druge ure zjutraj. Upamo, da bomo naslednje leto pustovanje ponovili in privabili še mlade iz sosednjih društev. Seveda pa bo vmes gotovo še kakšen »vrtovski« ples! Za MD VRT zapisali Anže, Darja in Nina Smešni džungelski prebivalci še v izdelavi ... loviti. Med lovom smo reševali različne naloge. Ko smo se vrnili do brloga, smo imeli težave z izgubljenim copatom, ki je kar izginil. Copat smo našli, vendar nismo ugotovili, kdo ga je skril. Nato smo imeli slastno večerjo, palačinke. Ker nam je bil Jungle speed tako všeč, smo ga igrali tudi po večerji. Po nekaj igrah smo si po gručah odšli umit zobe in se preobleč v pižame. Nato smo nadaljevali z igro. Mlajši so odhajali spat, starejši pa smo se še kar naprej igrali. Nato smo vsi odšli spat. Zjutraj nas je zbudila glasba iz radia. Morali smo vstati. Opravili smo vse, kar mora zjutraj narediti vsak volčič, nakar smo odšli k sv. maši. Po maši smo pospravili svoje stvari ter znotraj in zunaj brloga. Tudi po pospravljanju se nismo mogli upreti že prej omenjeni igri zimo-vanja. Po kosilu je prišel je čas, ko so po nas prišli starši. Poslovili smo se in odšli domov. Tako smo preživeli zimovanje. Bilo je super. Saša Koren Misli še nekai w o zimovaniu Zajtrki, kosila in večerje so bili zelo dobri, pripravljali pa so jih starejši skavti in skavti nje. Veliko smo se zabavali in igrali. Najbolj všeč pa mi je bil lov za Tabakijem, ki nam je ukradel palačinke. Tega zimovanja gotovo ne bom nikoli pozabil. Aljoša Spindler NAJMLAJŠI SKAVTI NA ZIMOVANJU V petek, 9. februarja 2007, smo se ob 1 7. uri pri Novi Štifti zbrali skoraj vsi volčiči našega krdela. Na začetku smo se igrali skrivalnice. Nato smo po gručah odšli v brlog. Ko smo se preobuli, smo odšli do našega manjšega brloga. Tam si je vsak uredil svojo posteljo in se preoblekel v trenirko. Nato smo odšli na tradicionalno večerjo, mlečni zdrob. Bil je zelo okusen. Po večerji smo odšli v veliko sobo. Po gručah smo se dogovorili za ime in klic gruče. Nato smo na plakat za vsakega člana zapisali njegove dobre lastnosti. Plakate smo predstavili Akeli. Nato smo si umili zobe in odšli spat. Ko se je luč ugasnila, je morala biti tišina. Naslednje jutro smo najprej imeli jutranjo telovadbo, si umili zobe in odšli na zajtrk. Po zajtrku smo odšli ven, kjer smo se igrali različne igre. Po končanih igrah smo volčiči sveta starejših volčičev in volkuljic (SSVV) odšli v veliko sobo, kjer smo pisali zgodbo in scenarij za našo igro. Prišel je čas za kosilo. Po kosilu smo nadaljevali naše delo. Kmalu za tem so se nam pridružili še ostali. Njihova naloga je bila risanje džungelskih živali. To smo kasneje naredili tudi mi. Nato pa smo se igrali zelo dobro igrico s kartami, Jungle speed. Sivi brat nam je sporočil, da nam je Tabaki odnesel večerjo. Hitro smo se obuli in ga po gručah pričeli ... in že v "svoji džungli". Ko smo prišli na zimovanje, smo se najprej malo razgledali po okolici. Akela nas je vsako jutro prišla zbudit. Po zajtrku smo včasih odšli ven ali pa smo bili notri v svojih brlogih. Nek večer smo se razdelili po gručah in odšli tudi zataba-kijevimi sledmi, ki so vodile v gozd, kjer smo našli piškote. Všeč mi je bilo to, da smo bili skoraj vsi na zimovanju. Ana Bencina DARJA ŠKRLJ BRONASTA NA DRŽAVNEM PRVENSTVU Na zimovanju smo se imeli super. Delali smo vse mogoče stvari; delali smo pajkovo mrežo, odtise rok, se igrali igre zaupanja ...V svetu starejših volčičev smo delali vse potrebne stvari za igro, ki smo jo sami sestavili. Ko smo to naredili, smo se pridružili ostalim VV pri risanju smešnega načina džungelskih živali. Imeli smo tudi skritega prijatelja, kateremu smo morali pokazati dobro prijateljstvo. Akela je vsako jutro in večer zahtevala umivanje zob, zato smo jo pridno ubogali. To zimovanje mi bo zagotovo ostalo v spominu, pa čeprav ni bilo snega. Maša Ahec Po lovu za Tabakijem gruča Sivi volkovi ... ...in gruča Modri bratje. Umetnostna drsalka Darja Škrlj je na zadnjem državnem prvenstvu 6. in 7. januarja 2007 v Ljubljani dosegla svojo drugo zaporedno bronasto medaljo med članicami, potem ko je bila leta 2005 državna prvakinja. Sedaj članica Drsalno kotalkarskega kluba Olimpija je v svojem kratkem programu celo dosegla nov osebni rekord kljub pomanjkanju časa za treninge ob ostalih obveznostih. Umetnostno drsanje je v zadnjih nekaj letih prišlo do točkovnega ocenjevanja nastopov in osebnih rekordov, kar je kar malo težko za drsalce, ki so trenirali v preteklosti pod drugačnimi zahtevami. Tako je bil celoten nastop na letošnjem državnem prvenstvu pravi podvig in avantura, zahteval je ogromno napora, pa prinesel tako zaželeno medaljo. Pri treningih in koreografiji programovji je bil v pomoč Luka Klasinc, udeleženec olimpijskih iger v umetnostnem drsanju Albertvilie 1992, Francija, trikratni članski državni prvak z 18-letnim udejstvovanjem in redni vadbi vrhunskega športa. To njuno prvo sodelovanje na tekmovanju je bilo izredno uspešno in lahko samo upamo, da se bo nadaljevalo tudi v prihodnje. Svoje obsežno športno znanje in izkušnje Darja že drugo leto posreduje drugim otrokom in odra-■ slim v Soli drsanja in rolanja Lucky Luka v Ljubljani in v drugih slovenskih mestih. Medtem ko se Drsalno kotalkarska kluba Olimpija in Stanko Bloudek v Ljubljani bolj posvečata vrhunskemu športu, pa šola Lucky Luka poskrbi tudi za šolarje ter mlajše in starejše tečajnike rekreativce - med katerimi sem se na svojo dolgoletno željo v zadnjem času znašla tudi sama! Želim si, da bi tudi pri nas organizirali tekmovanja v umetnostnem drsanju za odrasle, kar je v tujini utečena praksa. Kaj je lepšega, kot zaplesati na ledu s svojim dragim. V letošnji sezoni je Darja svoje znanje in sposobnost nastopanja uveljavila v številnih revijah na drsališčih širom po Sloveniji - poleg Ljubljane še v Novi Gorici, Bohinju in Celju. V Celju je nastopila na plastiki, ki je kar uporabna za drsanje, če je dovolj povoskana, drugače pa nemogoča. Uspešno se je predstavila na revijah v paru z Lukom Klasincem. Z Lukom je na rolerji h nastopila tudi na prestižni Janini prireditvi izbire Slovenke leta v Operni hiši v Ljubljani. Jelka Škrlj Miha Indihar- uspešen organizator Na pridnost in delavnost naših mladih občanov smo bili seznanjeni s strani predsednika športnega društva in vzgojitelja v Dijaškem domu Ivana Cankarja iz Ljubljane Aljoše Murna. V pismu, ki smo ga prejeli na uredništvo, opisuje, kako predvsem na športnem področju veliko prispeva s svojimi idejami in organizacijo študent MIHA INDIHAR. Miha je član Dijaškega doma Ivana Cankarja že od prvega razreda srednje šole dalje. Pri prireditvi ALL STAR (tekma Ljubljanskih dijaških domov v košarki), ki je potekala 22. januarja, je po Murnovih besedah Miha imel glavni in levji delež pri organizaciji. Bil je idejni vodja, organizator in avtor plakatov, ki so vabili na prireditev. Mihu čestitamo za zavzetost in udejstvovanje tudi na področjih, ki na svojevrsten način obogatijo študijske dni. Uredništvo Troble DESETA OTROŠKA PEVSKA REVIJA NA RAKOVNIKU V nedeljo, 4. februarja, se je v cerkvi Marije Pomočnice na Rakovniku odvijalo otroško pevsko srečanje. Letošnje srečanje je bilo že deseto in je bilo posvečeno sv. Janezu Bosku, vzgojitelju mladih. Srečanja se je udeležilo nad 1000 otrok iz vseh šestih slovenskih škofij in kar iz 54-ih župnij. Tega srečanja so se udeležili tudi otroci cerkvenega otroškega pevskega zbora iz naše župnije pod vodstvom ga. Lidije Čop. Njej in g. župniku gre zahvala, da so se otroci udeležili te pevske revije in tako s svojimi glasovi in prisrčnostjo prispevali k praznovanju. Geslo letošnje prireditve je bilo: »Ti najsvetlejša si Luč v temi«, ki je le delček ene izmed otroških pesmic. Vsi otroci so peli hvalnico Bogu ob spremljavi 52-članskega mladinskega orkestra Glasbene šole Rakovnik. Sv. Janez Bosko je zapisal: Glasbe mladih ne poslušamo z ušesi, ampak s srcem. S to mislijo se strinjamo tudi starši, ki smo se pridružili temu slavju na Rakovniku. V imenu staršev zapisali Branka in Simona Foto: Jože Marolt Ena gasilska pred cerkvijo OBISK PRI SLOVENCIH V ARGENTINI buenos alres, castelar november 2006 Ob obisku argentinske prestolnice Buenos Airesa sem imel priliko, da se srečam tudi s tam živečimi Slovenci. Moj namen je bil predstaviti pobudo slovenskih študentov in dijakov z Notranjske in Dolenjske, katere ideja je vzpostaviti prijateljske stike in povezave med mladimi, katerih skupna točka je slovenski jezik, slovenska kultura. S tem namenom sem obiskal studio slovenskega radia v Buenos Airesu, ki oddaja svoj program Okence v Slovenijo vsako soboto po eno uro. Urednik oddaje Mirko Vasle me je pričakal pred vhodom v stavbo, v kateri se nahaja studio. Po kratkem klepetu sva se odpravila v studio, kjer je bila zbrana celotna ekipa. Vzdušje tam je bilo zelo prijetno, kljub zelo natrpanemu urniku oddaje. V enourno oddajo je ekipa z veliko vložene energije in truda spravila veliko količino informacij, glasbe, dva intervjuja, novice iz Slovenije, čestitke in pozdrave, obvestila in podobno. V intervjuju sem se predstavil, kdo in kaj sem, kaj počnem v Argentini ter kaj je moj namen, poleg potovanja in spoznavanja novih dežel, ljudi in običajev. Širokemu občinstvu, ki redno spremlja oddajo, sem predstavil pobudo slovenskih dijakov in študentov, ki smo jo poimenovali MUST. Po obisku in intervjuju na radiu sva se skupaj h z gospodom Mir- H kom odpravila v predmestje Buenos Airesa, in sicer v mestece Castelar, kjer sem bil prijazno povabljen k družini Kenda. Monika in njen sin Luka sta me pričakala na želeniški postaji. Po kratkem sprehodu skozi Castelar smo prečkali tudi Slovensko ulico ter se odpravili proti domu družine Kenda. Tam sem bil deležen tipične slovenske gostoljubnosti. Karolina, Lukova mlajša sestra, mi je prijazno odstopila svojo sobo. Razgovor je potekal o slovenski skupnosti v Argentini, o delovanju in aktivnostih Slovencev tukaj, o mladih, o načinu študija, o težavah mladih, o ekonomskih in družbenih razmerah, itd. Naj kot zanimivost povem, da se celotna družina vseskozi sporazumeva v slovenskem jeziku in celo njihov mali kuža razume samo slovenska navodila. Zvečer smo se vsi skupaj odpravili na Pristavo. Pristava je dom, v katerem se srečujejo Slovenci, ki živijo v Castelarju. V Buenos Airesu je kar pet takih domov. Pristava je zelo lepo urejen dom, ki ima veliko dvorano za druženje spodaj, veliko dvorano za gledališče in sveto mašo zgoraj, ima učilnico za pouk slovenskega jezika in druge priložnosti, seveda tu ne manjka velik žar, brez katerega pač v Argentini ne gre. Ima tudi veliko notranje dvorišče z igriščema za nogomet in odbojko ter oder, na katerem prirejajo različne igre na prostem. Ena izmed takih se je odvijala oktobra, katero sem si imel priložnost tudi ogledati na videoprojekciji. Na Pristavi dobi človek poseben občutek, saj se nahajaš sredi Južne Amerike, a kljub temu prav vsi govorijo slovensko, s teboj so vsi zelo prijazni in se iskreno zanimajo za tvoje početje. Lepo urejen vrt Kenclovih s čudovitim bazenom, kije zatočišče vse družine pred poletno vročino. Sobota je bila ob mojem obisku na Pristavi rezervirana za mladino. Mladi so pripravili projekcijo zelo zabavne igre. Vsako leto mladina iz enega izmed prej omenjenih petih domov v Buenos Airesu pripravi igro. Tokrat je bila na vrsti Pristava. Mladi so pokazali izjemno veliko mero zagnanosti, saj so v igro vložili veliko prostega časa in energije, predvsem pa veliko dobrih idej, igralskega talenta ter navdiha za humor. Vse je potekalo v brezhibnem slovenskem jeziku. Vsi smo se neskončno zabavali ob gledanju. Po končani projekciji je sledila zabava, kot se za mlade spodobi. Spili smo nekaj piva, pojedli nekaj kosov pizze, se med seboj pogovarjali in spoznavali. Ponovno sem srečal nekaj znanih obrazov, ki so letos obiskali Slovenijo, Velike Lašče, Retje in seveda veselico v Dvorski vasi. Nato pa sta se nenadoma pojavili dve kitari in nemudoma se je večer spremenil v pravi žur. Prepevali smo predvsem slovenske pesmi. Na trenutke mi je postalo celo malce nerodno, saj so vsi znali cel kup pesmi, katerih besedila sam nisem znal na pamet. Predvsem stare pesmi od Andreja Šifrerja, ki so kot nalašč za tako druženje, so bile prava uspešnica. Vzdušje je bilo izjemno sproščeno in zabavno, vsi so med seboj pravi prijatelj, med nekaterimi pa so se spletle tudi tesnejše vezi. Noč se je zavlekla v jutro, kitaro je zamenjal MP3, tako da smo se zabavali ob glasbi, plesu in pogovoru. Z Luko sva prišla domov okrog treh zjutraj. Po precej kratki noči, vstali smo namreč ob devetih, pa smo se v nedeljo zjutraj po zajtrku ponovno odpravili na Pristavo. Tokrat k sveti maši. Cerkev ima pomembno vlogo v izseljenski skupnosti povsod po svetu, saj s svojim delovanjem ohranja jezik ter vsaj enkrat tedensko poveže med seboj veliko število ljudi. Po nedeljskem kosilu, ki ga je pripravila vedno nasmejana Monika, smo se odpravili na ogled lepot Buenos Airesa. Seveda ni manjkal niti obisk slovitega nogometnega stadiona Bocejuniors, kjer je vse posvečeno velikemu Maradoni. Slovenska skupnost v Castelarju, tako mladi kot starejši, so se predstavili kot izjemno dejavni, kreativni in delavni na vseh področjih. Skupaj delujejo kot prava mala Slovenija. So zelo povezana skupnost, kjer prevladujejo prijaznost, gostoljubnost in veselje do druženja. Bariloche, december 2006 Bilo je ravno v času miklavževanja, ko sem obiskal tudi slovensko skupnost v Barilochah. Povabljen sem bil med njih, da jih spoznam, obiščem ter da mladim predstavim projekt povezovanja slovenske mladine pod imenom MUST. Slovenci so namreč v tem argentinskem mestecu, obda-nem z gorami in jezeri, blizu meje s Chilom, pustili velik in zelo spoštovan pečat. V času prihoda v ta kraj, predvsem v 50-ih in 60-ih letih 20. stoletja, tu ni bilo razvitega alpinizma in smučanja. Ravno po zaslugi Slovencev se je tu razvilo pohodništvo, alpinizem, smučarski teki in alpsko smučanje. Danes ima kar nekaj vrhov v okolici slovenska imena, sem ter tja pa se v hribih najde tudi kakšna slovenska koča. Ravno zaradi tega je slovenska skupnost v Barilocah zelo spoštovana in čeprav je relativno majhna, saj šteje nekako 60 družin, je pristona praktično povsod. Tudi ko te v mestu kdo povpraša po tem, od kod prihajaš, lahko s ponosom odvrneš, da si iz Slovenije in ob tem ti ni potrebno razlagati, kje Slovenija leži, saj jo tu domačini, ravno po zaslugi naših rojakov, dobro poznajo. Sveti Miklavž je obiskal lepo urejen dom slovenske skupnosti v Barilochah, v katerem poteka večina aktivnosti tu živeče skupnosti. Miklavž je prispel v slovesnem sprevodu, v spremstvu angelov in hudičev. Zbrana skupnost, še posebej otroci, so bili navdušeni. Po nagovoru zbranim je Miklavž podaril darilca otrokom. Za vsakega posebej si je vzel čas in vsak od njih se je moral potruditi za svoje darilo. Nekateri so morali zmoliti kakšno slovensko molitev, drugi so morali zapeti seveda slovensko pesem, najmlajši pa so morali povedati slovensko abecedo. Tudi mene so vsi prijazno pozdravili. Povedali so mi nekaj o delovanju tu živeče skupnosti, ter mi izkazali tipično gostoljubnost slovenskih izseljencev. Tako se je Milan, tu živeči podjetni Slovenec, oče šestih otrok, ponudil, da mi razkaže lepote Bariloch in okolice. Njegova žena pa me je prijazno povabila na kosilo. Z Milanom sva si ogledala čudovtio okolico, ki v vsakem pogledu spominja na našo Gorenjsko. Ravno zato se je tu naselilo toliko Slovencev, Avstijcev in drugih Evropejcev, ki so tako ali drugače povezani z gorami. Po čudovitem izletu sva z Milanom odšla v njegovo hišo, kjer smo se vsi zbrali za kosilo. Celotna družina ves čas govori v slovenskem jeziku in ne uide jim nobene španska beseda. Podobna slika je tudi v ostalih slovenskih družinah, ki živijo tu. Družina in cerkev sta namreč tista, ki ohranjata slovenski jezik in slovensko kulturo v izseljenstvu, tisoče kilometrov daleč od Slovenije. Zvečer pa me je čakalo še druženje z mladimi. Zbrali smo se v slovenskem domu, kjer smo led prebili z igranjem namiznega tenisa ter s kitaro. Skoraj vsak izmed zbranih namreč zna igrati na kakšen instrument. Predstavil sem jim pobudo mladine iz Slovenije, da se slovenske mladinske skupnosti po svetu med seboj povežejo, si med seboj pomagajo, si izmenjujejo informacije ter da se vsi skupaj med seboj spoznamo in postanemo prijatelji. Po moji predstavitvi projekta so sledili odzivi in predlogi tukajšnje mladine, kako se vidijo sami znotraj predstavljene ideje ter kaj vse bi lahko skupaj postorili. Odzivi so bili zelo pozitivni, kar kaže na željo mladih tudi v Barilochah, da spoznajo nove prijatelje v Sloveniji ter da preko njih skušajo pridobiti različne informacije, ki bi utegnile zanimati mladega človeka, iz prve roke. Celotna slovenska skupnost v Barilochah se mi je predstavila kot izjemno odprta, vesela ter med seboj tesno povezana. Trdno so odločeni še naprej ohranjati slovenski jezik, kulturo in običaje ter jih prenašati na svoje otroke. Slovenstvo je v Argentini preživelo že 50 in več let in ni se bati za njegovo prihodnost. Rok Borštnik. POGOVORZ MILANOM JESIHOM če ne bi bilo šole, bi imeli otroci poezijo radi Gost 23. večera Na Trubarjevim v čast domovini je bil pesnik, dramatik in prevajalec Milan Jesih. Njegov literarni opus je obsežen in ni čudno, da je na internetu predstavljen kot eden najplodovitejših piscev zadnjih 30 let Milan Jesih nam je podaril uro svojih pesmi, brez velikih besed o domovini in politiki. Z nami je delil čisto poezijo. Veljate za enega najbolj plodnih piscev našega časa. Kot ste nam pokazali ta večer, so vaše pesmi slogovno različne. Kako se pesnik odloči, v kakšnem slogu bo pisal? To s plodovitostjo pač ne more držati. Veliko mojih kolegov je objavilo več knjig kot jaz. Zadnja leta izdajam knjige na pet do sedem let. Da se vam je zdela moja poezija raznolika, pa je zame kompliment. Zdi se mi, da so zadnje tri knjige in tudi ta, ki sedaj nastaja, iz enega zbira, iz enega koša. Res pa je, da to delam (piše pesmi, op. p.) že 40 let. Brez patosa, vendar - samo to počnem na tem svetu. Eden od gostov, ki je bil na Trubarjevini pred vami, je rekel, da moraš biti za pisanje romanov pri delu discipliniran. Kaj pa pisanje pesmi? Ali kar vrejo iz vaše duše? Nič ne vrejo. Vsaj meni ne. Veste, obstaja literatura o tem, kako smo ljudje med sabo različni. To je zelo individualno. Ko sem bil mlajši, je res kakšna pesem privrela iz mene, pa sem jo zapisal in je bila napisana. Zadnje čase pa ujamem kak začetek, potem pa jo izdelam. Pesem pri meni lahko nastaja tedne in mesece. Ne rečem, da stalno delam samo to. Če pa delam samo pesmi, jih napišem nekaj na mesec. Štiri, pet, nič več. To je zamudno pisanje. Zato tega ne dela veliko ljudi. To delamo danes samo norci. Ste morda sedaj večji perfekcionist, kot ste bili v mladosti? To pa moraš biti. Ne moreš kar nečesa zlepiti skupaj, to nima smisla. Človek mora spoštovati sebe in bralce, da jim ne krade časa. Vaš prevajalski opus je obširen. Ob prevodih vedno pomislim, da gre dejansko za avtorsko delo: prevajalec mora ujeti duh in slog, ki je lasten avtorju, in to mora napisati tako, da lepo zveni v slovenskem jeziku. To je dar. Tega se ne da naučiti in jaz ne znam nikomur povedati, zakaj so moji prevodi dobri. Poznam dobre prozne prevajalce, ki pa jim gledališko prevajanje ne gre, nekaj manjka, nekaj ni v redu. Zal. Tekst mora teči? Ne samo to. Misel mora biti ... Da mora biti vse gladko, iz-govorljivo, je farna. Za prevod so pomembni natančnost, ritem v jeziku, tako kot mi res govorimo. Samo to je prepričljivo. Razumeti morate, kaj je avtor hotel povedati ... Ja, ja. Ampak jaz večji del prevajam klasiko. Pri klasiki je vse jasno. Klasika ne pozna skrivalnic. Pri moderni literaturi so kode, štosi, aluzije. Pri klasiki imamo vse pojasnjeno: če je aluzija, vemo da je - spodaj piše. Recimo pri Shakespearu vedno vemo, za kaj gre. Literati imate vzgojno vlogo: po eni strani vas vabijo na šole, kjer mladim na literarnih nastopih berete svoje pesmi in jih navdušujete za slovenski jezik, po drugi pa s svojim delom promo-virate slovenski jezik in kažete, kako lepo se da v njem izražati. Veste, jaz se s tem ne obremenjujem. Ne čutim nobenega vzgojnega poslanstva in meto ne briga. Tudi če bi naredil kakšno korist za - po moje - absolutno vznemirljivo možnost igranja z jezikom, sem pri tem nemočen, ker to zaj... že učiteljice. Z vprašanji v stilu: kaj je pesnik s svojo poezijo hotel povedati? Ne vem, kaj vprašajo. Ampak če ne bi bilo šole, bi imeli otroci poezijo radi! Vprašanje, kaj je avtor hotel povedati in česa ni povedal, je znamenito. Se vam zdi, da šola svoje vloge ne opravlja primerno? Od poezije otroke odvrača. Poezijo jim priskuti. Naj jih začnejo učiti ročk, pa ga bodo takoj zasovražili. Naj jih začnejo spraševati življenjepise znanih pevcev zabavne glasbe, pa jih ne bo nihče več maral (smeh). Povedali ste (v literarnem večeru, op. p.), da ste včasih provocirali z grdimi besedami ... No, provocirali smo tudi z grdimi besedami. Na vse načine smo provocirali. Če hočeš provocirati, boš že našel tisto, kar bo provociralo. S tem in s politično nagajivostjo smo provocirali. Tudi v gledališču smo pokazali kakšno zadnjico ... Včasih smo bili »žleht«. Pa še premalo smo bili! Hudo je, ker sedaj niso. Ampak pravijo, da so. Niso »žleht«, sedaj so pridni. Sedaj se zelo trudijo služiti denar. Pišete tudi dramska besedila, ki jih uprizarjajo tudi amaterski igralci. Se vam zdi, da ima amatersko gledališče kakšno vlogo v naši kulturi? Najbrž ima. Te stvari so vse piramidalne. Kultura mora stati na širokih temeljih. Mislim, da ima vlogo. To je zmeraj bilo in to je pravica ljudi, da se zbirajo in počnejo, kar hočejo. To je pred vprašanjem, kaj je koristno. Koristno je pa najbrž tudi, vendar jaz tega ne vem. Jaz nisem kulturni politik. Po nekaj večerih ste prvi gost, ki se ne ukvarja s politiko. Zadnjih 35 let se s politiko ne ukvarjam. Večina pa se jih s politiko ukvarja ravno zadnjih 15 let... Mi smo vpili kot študentje na demonstracijah ... Tam smo bili mi amaterji. To je bilo in je še potrebno. Gospod Jesih, zahvaljujem se vam za pogovor in vam želim, da bi tudi pesmi, ki še niso objavljene, čim prej dobile svojo knjigo. Menda bodo izšle letos. Pogovarjal se je Jože Starič. LITERARNO SREČANJE NA IGU, 9. 2. 2007 Približno mesec in pol pred dogodkom je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Ljubljana okolica, poslal po vseh sedmih občinah, ki jih pokriva izpostava, na različna frekventna mesta sto štirideset flajerjev z naslednjo vsebino: »Iščejo se literarni/e ustvarjalci/ke, ki imajo v predalih pisalnih miz shranjene lastne zapise v različnih oblikah in obsegu ...« Rezultat: dvanajst prijavljenih, skupaj s priloženo poezijo. Ta je v veliki večini v letošnjem razpisu prevladovala. Poleg tega je bil razpis poslan vsem osemintridesetim kulturnim društvom, ki spadajo pod območno izpostavo JSKD-ja. Gostoljuben soorganizator srečanja je bilo društvo Fran Govekar Ig. Organizatorka srečanja je pripravila za začetek poetično in filozofsko ogrevanje z naslovom Literatura in življenje; krajši esej, ki je skušal utemeljiti in opravičiti tovrstna branja literature z navezavo na istoimensko razpravo Lojzeta Kovačiča, ki je bila objavljena v Novi reviji. Osnovni namen literarnega srečanja je bil dosežen: branje in izmenjava poezije, nemara pa celo več od tega. Svojo poezijo so brali oziroma interpretirali: Ana Porenta, Anja Fischer, Zdenka Vinšek, Marija Steblaj, Sonja Pirman, Nina Petrovec, Alenka Jeraj, Tomaž Simetinger, Andrej Grilc, Irena Trček in Janez Usenik. Luči smo ugasnili, nekaj minimalne svetlobe je bilo spredaj, pesniki in pesnice, ki so sedeli kar med publiko, pa so si pomagali pri branju z baterijami. Po odzivih sodeč nam je uspelo ustvariti neformalno in intimno branje lastne poezije. Svojevrstno vrednost tega dogodka ocenjujem tudi z vidika prisotnosti različnih generacij, pa tudi v zastopanosti obeh spolov. Temu je sledil t.i. uradni del literarnega rituala, podelitev skladovih priznanj. Čeravno bi želela poleg vsakega priznanja priložiti še dobro knjigo, te možnosti nisem imela. Sva se pa zato s Petrom Palom, strokovnim spremljevalcem srečanja, skoraj soglasno odločila za dva izbranca in dve izbranki: Ana Porenta, Zdenka Vinšek, Tomaž Simetinger in Janez Usenik, ki je bil glede na skladov sistem predlagan za regijski nivo, na katerem je bil nominiran za državnega. Peter Pal je o njegovi poeziji med drugim zapisal, da je njegovih štirideset sonetov "spoštovanja vreden pesniški podvig." Lojze Kovačič je^v istem eseju, ki sem ga navajala zgoraj, zapisal tudi tole: »Človek, ki pripoveduje ljudem, zbranim okoli ognja, zgodbe in parabole, bozmerom ostal nepogrešljiv družilec večje ali manjše enklave. Literatura bo ostala, ker predstavlja tako praktično kot duhovno najpriročnejšo prtljago.« V to sem prepričana tudi sama. Katarina Istenič Rudolf, vodja območne izpostave Ljubljana oklica V marcu ste v organizaciji JSKD lepo vabljeni na Srečanje otroških folklornih skupin, 22. 3. 200, ob 17. uri (občina Škofljica) in na Srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov, 29. 3. 2007, ob 17. uri (občina Brezovica). knjižna čajanka, 18. januar NA POMOČ! V čajanki s tem naslovom smo posegli po knjigah, ki opozarjajo na pomen medsebojnega razumevanja in sožitja, ter po različnih priročnikih, ki so nam lahko v (samo)pomoč. Od slikanice o krokodilu, ki mu iz luknje, v katero je padel, pomagajo zlesti njegovi živalski prijatelji (Jutta Langreuter: Na pomoč!, založba Kres) preko knjig, ki pomagajo pri reševanju težav pri odraščanju (Elisabeth Schoberl: Moja starša se ločujeta, Didakta ter Jana Frey: Prividi sreče: z drogo zasvojeno dekle, Mladinska knjiga) do knjig, ki so nam v pomoč pri doseganju uspeha v šoli in življenju (Karin Kampwerth: Najboljši v razredu v štirih tednih, Mladinska knjiga). Knjige lahko pomagajo otrokom in najstnikom, pa tudi odraslim, ki za premagovanje vsakdanjih skrbi potrebujemo zavedanje in pozitivno razmišljanje, kot lahko preberemo v novi knjigi dr. Janeza Drnovška z naslovom Bistvo sveta (Mladinska knjiga). Poleg te smo odraslim v branje priporočili še Martina Kojca Učbenik življenja (Domus), knjigo, ki je prvič izšla že leta 1935. Po vsem svetu je doslej izšlo kar 55 izdaj te znamenite knjige o moči pozitivnega odnosa do sveta. Avtorje bil ob prvi izdaji prepričan, da ga bodo zares brali in razumeli šele v novem tisočletju - to se je tudi zgodilo. Več kot 70 let po izidu je Kojčeva optimistična drža še kako dobrodošla. Gost januarske knjižne čajanke je bil gospod Anton Fabjan, Tone. Ko sem prebirala knjigo dr. Janeza Drnovška Bistvo sveta, se mi je zazdelo, kot da poslušam eno od številnih predavanj, ki jih je imel gospod Tone v Velikih Laščah v okviru Tretje življenjske univerze iz Kočevja. Prišlo mi je na misel, da bi nam omenjeno knjigo najbolje predstavil prav on. Vabilu se je prijazno odzval. Pogovor se je raztegnil pozno v noč. Ob slovesu smo ga poprosili, če ga lahko na pomlad obiščemo na njegovi ekološki kmetiji v Suhi krajini, v Seču, v osrčju kočevskih gozdov. Prijazno nas je povabil. Tako ga bomo čajankarji obiskali v maju, ko je tudi v Seču najlepše. V imenu vseh čajankarjev se mu iskreno zahvaljujem, da si je vzel čas in nas razveselil s svojim obiskom. Prijazno vabljeni na skodelico čaja in pogovor o knjigah! Mihaela Andromako Rihar knjižna čajanka, 22. februar PREGOVORI ODGOVORI V februarski čajanki pa smo posegli po ljudskem slovstvu in nekaterih avtorskih besedilih, s katerimi smo spoznavali kulturno dediščino. Izkušnje mnogih ljudi o človeški naravi, pameti, lepoti in pravici so s prehajanjem iz roda v rod postale Pregovori - odgovori (DZS, 2006).Pogledali smo še drugo zvrst - uganke, ki prav tako »v nekaj besedah povedo skoraj toliko modrosti o življenju, kot debele učene knjige« (Uganke, DZS, 2005). Vedenja in izkušnje iz davne preteklosti pa nam prinašajo tudi miti in legende. Spraševali smo se, ali tudi moč za sodobni čas še lahko črpamo iz slovenskih pripovedi o naših junakih in zgodovinskih osebnostih (Moč ti je dana, Didakta,2005). S pripovedkami o slovenskih hribih in dolinah smo se podali Čez planine in doline, s pripovedkami pod skupnim naslovom Potopimo se v globine pa k jezerom ter podzemnim jamam. Obe knjigi sta iz zbirke Ali veš? (Karantanija, 2006). Iz te zbirke so tudi Utrinki iz slovenske zgodovine (Karantanija, 2005), v štirih knjigah, ki prinašajo »zgodbice za branje in odgovore za učenje«. O vseh dogodkih in ljudeh, pomembnih za slovensko zgodovino, so najprej zgodbe, nato pa so z vprašanji in odgovori zapisana zanimiva dejstva. Spomnili smo se tudi na Bobre, obsežni zgodovinski roman Janeza Jal-na (Mohorjeva družba, 2006). Pogled v preteklost bi morali zaokrožiti s spomini iz otroštva, kakor sta jih zapisala Kajetan Kovic v Zgodnjih zgodbah (DZS,2006) in Marko Kravos v knjigi z naslovom Trst v žepu (DZS, 2006), pa nam je zmanjkalo časa. Na tokratnem srečanju nas je s pripovedovanjem o Stritarju in Levstiku očarala gospa Slava Petrič. Tudi zapele smo : Žabe svadbo so imele..., pa Lipa zelenela je... Februarsko čajanko je pomagala oblikovati tudi naša redna čajankarica pisateljica Viktorija Zmaga Glogovec, ki je sodelovala pri izidu knjige Zuborenje Slovenije. Prebrala nam je svoj prispevek iz te knjige. Cerkev na Kureščku v prvi osebi pripoveduje kaj vse je doživela in na koncu zaželi mir vsem ljudem na Zemlji. Prisrčna hvala obema sogovornicama in vabljeni na naša srečanja. Mihaela Andromako Rihar FRAGMAT izolirka AKCIJA Gradbeni material: Bogerier strešniki Schiedel dimniki Oblak commerce tlakovci Strešna okna Fakro FRAGMAT Izolirka d.o.o. Cesta Majde Šile 1 Sodražlca tel ! 01 836 67 77 ali 031 248 875 Delovni čas: 7.30 do 19. sobota: 7.30 do 12. bogener"* DACHZIEGEL e oblak «_7fakro Termoizolacije: Gradbeni in fasadni stiropori dodatno -20% Hidrolzolacije dodatno -15% Na zalogi tudi vsi ostali gradbeni materiali, armaturne mreže, rebrasto železo, betonski bloki, modularni bloki, cement... Ugodno lahko v mesecu juliju kupite hladilnike in zamrzovalnike proizvajalca Gorenje. Ves Lesninin program Kuhinje SVEA Blago lahko dobite na ugoden kredit do 24 obrokov. SVEA Po dogovoru vam nudimo dostavo s tovornim vozilom z dvigalom ter dostavnim kombljem Trgovina Cerknica, Cesta d. maja ".. 1380 Cerknica tel.: 01 709 38 01 ali 051 378 042 Delovni čas: 8.30 do 12. in 15.00 do 19, sobota: 8.00 do 12.00 gorenje lesnina Vabimo vas na glasbeno pesniški večer ob rojstvu projekta www.pesem.si Sto prašičkov poje Vokalna skupina Mavrica Simon Bergcint Davorin Bole Nataša Cvišič Davorina Cebohin Andrej Debeljak Marija Gor še Darinka Grmek Štrukelj Vida Her ga Duška Hočevar Mihelič Alenka Jeraj Franci Novak Ana Porenta Marjan Seljak Miha Seljak Saška Strnad Tomaž Simetinger Alenka Zabukovec. sreda, 21.3. 2007, ob 18.00 knjižnica Prežihov Vorane Ljubljana petek, 23. 3. 2007, ob 19.30 Trubarjeva domačija Rašica In vse leto na spletu! www.pesem.s' D Knjižnica Prežihov V orane Občina Velike Lašče Občina Dobrepolje Druga roka Logatec podkoutrom.si u RENAULT klancar, d.o.o. Groznikova11 1000 Ljubljana (Rudnik-ob Dolenjski cesti) Telefon: 01/42 72 001 E-mail: klancar@dealer.renault.si POOBLAŠČEN SERVIS ZA VOZILA RENAULT MENJAVA IN SHRANJEVANJE PNEVMATIK PNEVMATIKE SAVA, MlCHELIN, KLEBER, KORMORAN .... LIČARSKO KLEPARSKA DELA NOVA IN RABLJENA VOZILA BALKANSKI POLOTOK ZANIMIVOST NAŠE NEPOSREDNJE SOSEŠČINE Mnogo je bilo pisanja in govorjenja, še več pa »čvekanja« o našem vstopu v evropske povezave. Naša domovina se nahaja v neposredni bližini zanimivega, vedno »vročega«, negotovega in nepredvidljivega dela Stare celine, ki ga imenujemo Balkanski polotok. Prostor jugovzhodne Evrope med Črnim, Marmornim, Egejskim, Jonskim in Jadranskim morjem in z nedoločeno severno celinsko mejo, je Balkanski polotok ali na kratko pogovorno Balkan. Severna meja je največkrat »določena« z rekami Donava - Sava - Kolpa, s povezavo do Reškega oziroma Tržaškega zaliva. Nekateri strokovnjaki severno celinsko mejo premaknejo nekoliko navzgor, in sicer naj bi po njihovem meja potekala po reki Savi in Ljubljanici skozi Postojnska vrata, čez Vipavsko dolino in ob robu Krasa in po reki Soči v Tržaški zaliv. To ozemlje meri 490.000 km2. Ime Balkanski polotok je zelo ponesrečeno. Zakaj? Poleg imena tudi zaradi nedoločljive severne meje. Nemški geograf Zeune je v letu 1809 prvi v strokovno literaturo zapisal ime Balkanski polotok. Ime je povzel po francoskem pisatelju A. Boueju, ki je v svojem literarnem delu poimenoval gorovje v Bolgariji Staro planino kot Balkan. Geograf Zaune se je prenaglil z imenovanjem, kajti poizkušal je slediti takrat že ustaljeni geografski logiki, da dobi polotok ime po glavnem gorovju, oziroma po glavni morfološki strukturi, ki se na polotoku nahaja -tako kot so nastala imena Apeninski in Pirenejski polotok - ki sta dobila ime po gorovju Apenini in Pireneji, ki pa sta resnično osrednji in glavni gorovji na teh polotokih. Stara planina ali Balkan, gorovje v Bolgariji, pa ni niti glavno niti osrednje ležeče gorovje na tem delu jugovzhodne Evrope. Geograf Zaune je pač zmotno sledil literatu Baueju, ki je v svojem literarnem delu pesniško preimenoval del bolgarskega gorovja Stare Planine v Balkan. Za takratne čase takšne »zmote« niso nič nenavadnega. Tudi vprašanje severne meje je ostalo odprto. Res je, da reke krajevno delijo prebivalce ob porečju na dva bregova, vendar reki Sava in Donava naravno in gospodarsko bolj združujejo, kot pa razdvajajo to območje jugovzhodne Evrope, zato jih ne moremo in ne smemo smatrati za izrazite meje. Balkanski polotok si je mogoče bolj nazorno geometrijsko predstavljati. Razdelimo ga na dva geometrijska lika, na trapezoid (štiri kotni k z nevzporednimi stranicami) in enako krak trikotnik. Severni geografski oglišči trapezoida sta v vodah; Tržaškem zalivu in ustju Donave, južni oglišči pa v obmorskih pristaniških mestih; albanskem Valone in turškem Carigradu. V tem delu polotoka prevladujejo kontinentalni pogoji. Južni del polotoka v obliki enakokrakega trikotnika ima geografski oglišči v že zgoraj omenjeni mestih, tretje najjužnejše pa je na grškem otoku Andikithira. V tem delu polotoka pa prevladuje morsko okolje. Seveda te meje ne smemo jemati matematično natančno, dajo pa nam dobro predstavo o obliki in legi polotoka. Mnogo bolj primerno ime bi bilo Dinarski polotok, tako geografsko, še bolj pa geološko, kajti Dinarsko gorovje ali Dinaridi je osrednje in največje razprostirajoče se gorovje na polotoku. Iz lege Dinarskega gorovja je nastal tudi strokovni izraz dinarska smer, kar pomeni, da se gorske strukture sle-menijo v smeri jugovzhod - severozahod ali dinarski smeri. Veliki zgodovinski dogodki so se dogajali v tem delu Evrope, ki so spreminjali zgodovino celotne Evrope. Medtem ko so severni del polotoka osvajale različne civilizacije, je ostal južni del polotoka vedno grški, kjer se je rodila antična civilizacija in kultura. Se danes niso strokovne službe povsem osvojile ime Balkanski polotok Manfred Deterding LETOS MINEVA 65 LET OD BOJA NA KUCLJU Iskreni rodoljubi so že poleti 1941 organizirali širši sestanek v gozdu blizu Roba, kjer so ustanovili Rejonski odbor OF za Rob, ki ga je vodil predsednik Jože Oven, člani pa so bili Avgust Fleger, Evstahij Puh, Jože Centa z Velikega Osolnika, Alojzij Intihar iz Bukovca, Karol Cimperman iz Tomažinov, Janez Tomšič iz Stop, Amalija Marolt iz Roba, Slavko Zgonc s Podhojnega Hriba, Jože Zgonc, Štefan Peterim, Ludvik Peterim ml. iz Dolščakov, Alojz Purkat iz Centov in Karol Hiti z Velikega Osolnika. Po vaseh so se organizirali vaški odbori OF, v Robu ga je vodil Jože Oven, na Velikem Osolniku Jože Centa, za Dolščake-Gradišče je odbor OF vodil Ludvik Peterlin ml., za Tomažine-Marinčke Karol Cimperman, za Osredek-Cente Franc Purkat, v Kneju-Podlogu je bil predsednik Stane Adamič, v Rutah Franc Nared, v Krvavi Peči-Bukovec Jože Rupar, v Mačkih-Strletih-Pečkih-Uzmanih pa je bil predsednik Anton Jančar. Spomladi 1942 je vodstvo Narodnoosvobodilnega gibanja pripravilo množično vstajo. Naloga odborov OF je bila zbirati rezervno hrano, orožje, strelivo in kar je glavno, organizirati Narodno zaščito. Rob (gre za vse bližnje vasi, ki so bile povezane v nekdanjo občino Rob) je oblikoval dobro izurjeno in vojaško organizirano (razdeljene v vode in čete) enoto Narodne zaščite, ki sta jo vodila Jože Centa in Anton Ponikvar, oba z Velikega Osolnika. Enota se je znala dobro zavarovati tako, da je na najbolj strateških točkah, zlasti na cesti Rašica-Veliki Osolnik, izkopala jarke, napravila iz debel in hlodov zaseke in porušila nekatere mostove. Izvajala je stalno nočno in dnevno stražo, razpošiljala ogledne patrulje in organizirala široko in uspešno obveščevalno službo. Pred borbo na Kuclju je enota Narodne zaščite Rob štela 91 borcev. Območje Roba je ščitilo hrbet celotnemu mokrškemu območju in je odigralo s svojo enoto Narodne zaščite in borbo na Kuclju pomembno obrambno vlogo pri poizkusu vdora Italijanov na to območje. Italijani so z vlaki pripeljali v Velike Lašče okrepitve in želeli preko Velikega Osolnika, Zapotoka in Kureščka vdreti v partizansko zaledje. Neposredno v borbi na Kuclju je sedelovalo 26 domačinov in vod Proletarske čete. V boju sta padla dva partizana. Italijanske izgube niso bile uradno potrjene, obveščevalci iz Velikih Lašč pa so poročali o 17 mrtvih in 30 ranjencih. Narodna zaščita se je skupaj z vodom partizanov postavila v bran večkrat močnejši in seveda bolje oboroženi redni italijanski vojski (4. bataljon črnih srajc). Z njo je bojevala šesturen brutalen boj in ga kljub žrtvam, ki jih je imela v svoji vrstah, vzdržala. Ta pa tega boja ne bi zdržala, če ne bi imela najširše ljudske podpore. Žene in dekleta so skuhale borcem hrano in jo nosile celo na položaje. Kurirji-mladinci so prihajali s poročili in novicami in tako so bili ljudje sproti na tekočem, kaj se dogaja na bojišču. V poznih popoldanskih urah so črnosrajčniki odnehali in se umaknili, poraženi in brez plena v Velike Lašče. Zavladalo je nepopisno veselje in navdušenje. Na Šteblajevem vrtu na Velikem Osolniku se je zbralo veliko ljudi, zbranim pa sta spregovorila Vida Ganzoni-Videtova iz Zapotoka in komandir Proletarske čete Stane Semič-Daki. Vodstvo zaščite pa je ostalo trezno, postavilo je straže, razposlalo patrulje, potrebno pa je bilo poskrbeti tudi za padle in ranjene borce. Večji del zaščitnikov se je naslednje dni priključil partizanom in nastala je druga Robska (Robarska) četa. Vir: povzetki iz brošure »ROB in okolica v NOB 19411942« Zarja spominov Velike Lašče DVORSKA VAS FEBRUARJA 2007 S hribi hribčki je obkrožena, v dolinici je naseljena. To se imenuje Dvorska vas, o kateri se sliši dober glas. V vasi lepe velike hiše stojijo, po oknih gospodinje lepe rože gojijo. Tam, kjer rože goje in lepo cvete, tam živijo dobri pošteni ljudje. Na sredi vasi kapelica stoji, Sveti Janez Krstnik nad vasjo bedi. Lepo je urejena, znotraj in zunaj, le cesta okoli nje preozka je. Na koncu vasi, na severni strani, Kapelica svetega Donata stoji. On vse vidi in vse ve,kaj na vasi se godi. Le na sebe pozabil je. Na drugi strani vasi,na Jevševju, stoji skakalnica in čaka na sneg. Snega pa letos še za vzorec ni, kaj šele za skakanje s smučmi. Na vzhodu vasi široka voda sameva in spi, saj živine, da bi jo pila, v vasi skoraj ni. Kožni k in bič, kot da jih ni, ali mladi sploh vedo, zakaj so bili. Stezice čez vrtove, do šole, ali na postajo, ni jih več. Saj tudi šola in postaja so preč. Kdo pa še hodi peš,saj se mladi in stari po cestah z avtomobili pode. Med tednom je vas kot izumrla, mladina je v šoli, otroci v vrtcu, starši v službah, doma so samo še tastari, ki čakajo, da jim kombi kruh dostavi. Edino gasilski dom še živi, saj mlado in staro pokale dobi. Prav je tako, saj so edini, ki povezujejo skupaj dve vasi. Moje oči tako vidijo, če komu prav ni, naj se ne jezi. S prvim snegom, se lahko marsikaj spremeni. Franc Ivane EKSKURZIJA STROJNEGA KROŽKA URBAN Obnovljivi viri energije V soboto, 24 .februarja, smo se člani strojnega krožka odpravili na strokovno ekskurzijo v Zgornjo Savinjsko in Logarsko dolino. Pri Bidrovih: tako se je začelo - svinjski kotel na lesne sekance. Prvi postanek smo opravili v Letušah na kmetiji Antona Flereta. Kmetija je usmerjena v mlečno prirejo, obdelujejo 35 ha zemlje, od tega je 5 ha njiv, ostalo so travniki. Čeprav so površine na ravnini, so le-te precej razdrobljene. Redijo okoli 90 glav živine, pretežno črno-bele pasme, letno pa proizvedejo 350 tisoč litrov mleka. Kot nam je povedal gospodar, so se v preteklosti srečevali z velikim problemom ob razvažanju gnojevke, saj ta povzroča smrad. Rešitev so našli v tem, da sedaj gnojevka fermentira, ob čemer izkoriščajo bioplin za električno energijo. Izkoriščanje bioplina je precej zahteven postopek. Gnojevki dodajajo termično obdelane in mlete gospodinjske odpadke, po potrebi vse skupaj redčijo z vodo. Jame, v katerih poteka fermentacija, so toplotno izolirane in ogrevane na 36 stopinj. Plin, ki izhaja ob tem procesu, poganja dva generatorja z močjo 60 kilovatnih ur. Elektriko nato spustijo v omrežje. V bodoče razmišljajo, da bi gnojevki dodajali koruzo, saj bi ta povečala izkoristek same elektrarne. Kljub visoki investiciji (150 milijonov SIT), se je projekt izplačal vsaj v smislu reduciranja smradu. Inovator in člani krožka. Kotlovnica na lesne sekance, ki ogreva naselje Luče ob Savinji. Obisk smo nadaljevali pri inovatorju in izdelovalcu kmetijske mehanizacije Bider v Rečici ob Savinji. Predstavili so nam proizvodnjo in delovanje sekalnikov za bioma-so ter peči na sekance. Izdelujejo več tipov sekalnikov - od manjših, ki so primerni za drobnejši les, do zmogljivejših, namenjenih drobljenju lesa do 40 cm. Cene sekalnikov so med ugodnejšimi (od 7.500 evrov naprej). Na sami kmetiji smo opazili veliko zanimivih stvari - dvigalo v hlevu, prikolica za lažje lovljenje živali na paši, zgrabljalnik na samonakladal-ni prikolici ... Poleg izdelave kmetijskih strojev se ukvarjajo tudi s kmetijstvom. Po opustitvi mlečne prireje imajo le še nekaj lastnih telic, sicer pa preko poletja pasejo 40-50 telic drugih rejcev. Kot zanimivost naj omenim, da je v lanskem letu znašala cena za pašni dan za telico 1 60 tolarjev. Pot smo nadaljevali proti Logarski dolini, natančneje v Luče. Tam nam je Rok Suhadolnik iz podjetja Biomasa, d.o.o., predstavil kotlovnico, daljinsko ogrevanje v Lučah ter Rok Suhadolnik in njegova mehanizacija za pripravo lesnih sekancev. ostalo opremo za ogrevanje z biomaso, za kar je tudi uvoznik. Sistem daljinskega ogrevanja s kurjenjem sekancev so v tem kraju, pa tudi v Solčavi in Mozirju, vzpostavili v lanski jeseni. V sistem je vključena šola, vrtec, pa tudi nekaj individualnih hiš. Po ogledu kotlovnice smo odšli na deponijo lesa in si ogledali pripravo sekancev. Sekalnik visoke zmogljivosti je nameščen na tovornjak (480 KS), v dobrih desetih minutah pa zdrobi kar 7 m3 lesa (20 m3 sekancev). Naslednji postanek je bil v kraju Juvanje ob Savinji (Športno rekreacijski center Prodnik). Po kosilu nam je gospodar razkazal še eno kotlovnico na sekance, s katerimi ogreva kar tri stavbe: gostilno s športnim centrom, penzion in starejšo hišo. Glede na veliko porabo toplote je ta sistem cenejši od ogrevanja s kurilnim oljem, čeprav je začetna investicija dokaj visoka. Ukvarjajo se tudi s kmetijstvom - redijo 20 te-lic. Za konec smo izvedeli, da je letni zaslužek kmetije enak zaslužku, ki ga doprinese reklamni pano ob cesti. In tako se je zaključila naša zanimiva ekskurzija. Izvedeli smo veliko novega, marsikatero idejo pa bi lahko uporabili tudi sami doma. Tako bi se lahko kateri od naših krajev ogreval na biomaso, saj je ta obnovljivi vir energije pri nas še dokaj neizkoriščen, čeprav država namenja sredstva za tovrstne investicije. Borut Vasic Foto P. Indihar Priprava lesnih sekancev. KAJ DELAJO ČLANI DRUŠTVA ZA OHRANJANJE DEDIŠČINE ? Najaktivnejši člani društva za ohranjanje dediščine so na pustno soboto odganjali zimo v sušilnici sadja na Gradežu. Okrepčani s pustnimi dobrotami, kot so prekaje-ne svinjske krače, pečene v krušni peči z zabeljenim kislim zeljem in žganci, krvavice, domači kruh, ocvirkova potica, krod in druge slaščice, so v maskah tudi zaplesali ob glasbi treh prostovoljcev-članov ansambla Odmev. Glasbenikom so se večkrat pridružile tudi »Suhe češplje«, zato je bilo še bolj zabavno. Čeprav na običaj odganjanja zime torej nismo pozabili, smo v letošnjem koledarskem zimskem času zelo obžalovali, da prave zime ni bilo. Skrbijo nas posledice. V sušilnici sadja Gradež pa je sicer tako ali tako živahno skoraj vsak dan. Ob ponedeljkih imajo redne vaje »Suhe češplje«, v torek in četrtek je tečaj pogovornega nemškega jezika, petek je rezerviran za skavte, sobotni večeri pa so namenjeni taroku in kartanju. Vmes pa se zgodi še marsikaj, saj nobenemu obiskovalcu ne odrečemo sprejema in ogleda sušilnice, Gradeža ali zanimivosti na turjaški turistični poti (TTP). Zakaj tako vztrajno vadijo »Suhe češplje« na svojih ljudskih in domačih instrumentih? Govori se, da so program ljudskih in zabavnih pesmi razširile ter da imajo že tudi svojo himno! Videli in slišali bomo po nastopu za člane društva v Domu krajanov Turjak, na občnem zboru Društva za ohranjanje dediščine v petek, 9. 3. 2007; na javnem nastopu pred deset do petnajst tisoč obiskovalci na rekreativnem praznovanju dneva žena in materinskega dneva »Po nagelj na Limbarsko goro« v nedeljo, 18. 3. 2007 na Limbarski gori; na dvoranskem praznovanju v petek, 23. 3. 2007 v Robu; morda tudi na sejmu Turizem in prosti čas v Ljubljani v petek, 31. 3. 2007 (še vedno imajo rezerviran termin za morebitni nastop); nastopile bodo v Cankarjevem domu v Ljubljani ob 60-letnici vrtca Franceta Prešerna 12. 4. 2007, in najbrž do konca pomladi še kje. Na večini teh prireditev bomo tudi celovito predstavili dejavnost društva, razvojno ohranjanje dediščine, sušilnico sadja Gradež in druge zanimivosti na krošnjarski poti, TTP itd. Mnogi so presenečeni, da vztrajamo na tečaju pogovornega nemškega jezika (kot nadaljevanju osnovnega tečaja nemškega jezika v pretekli zimi). Dvakrat tedensko v večnamenskem prostoru ob sušilnici sadja skušamo pridobiti znanje pod vodstvom Alenke Serbec vsaj za osnovno zgodovinsko in turistično predstavitev Gradeža, sušenja sadja in drugih tradicionalnih opravil in običajev, sprejemanje gostov in vsakodnevne klepete, ki so običajni pri pogovoru z nemško govorečimi turisti. Predstavitev Trubarjevih krajev v nemščini je zaenkrat pretežek zalogaj. Morda bo Šlo naslednjo zimo. Študentska raziskovalna obdelava sušilnice sadja Gradež že poteka. Pet študentov arhitekture na ljubljanski univerzi jo je premerilo, skiciralo in fotogradralo na vse možne načine. Študentka arhitekture Blanka Defar je pri predmetu Elementi arhitekture, pod vodstvom mentorja prof. dr. Juvanca, že pričela z raziskovalno nalogo z naslovom SUŠILNICA SADJA NA GRADEŽU. Skupini smo v društvu obljubili vso pomoč in podporo, ravno tako tudi občina Velike Lašče. Po zaključku bodo svoje delo tudi predstavili in razstavili v primerni obliki na območju občine Velike Lašče. Kje in kdaj boste pravočasno izvedeli. Sicer pa sta bila prva dva letošnja meseca namenjena pregledu rezultatov dosedanjega dela in načrtovanju za leto 2007. Poleg tradicionalnih prireditev, različnih delavnic, naravoslovnih in gospodinjskih dni, sušenja sadja, izobraževanja, pohodov in ogledov že obnovljenih ter še obnavljalnih zanimivosti, bo društvo namenilo leto 2007 predvsem razvojnemu ohranjanju dediščine in običajev. V okviru dolgoročnega projekta Gradež, katerega smo uspeli vključiti v dokument Razvojni program podeželja po poteh dediščine od Idrijce do Kolpe 2007-2013 (Gradež je konkretno opredeljen v preglednici 3), nas čaka ogromno dela. Prvo leto obdobja bo namenjeno predvsem pripravljanju temeljev za uresničitev celotnega projekta. Kakšen del projekta, ki ga lahko uresniči društvo, pa bomo skušali tudi dokončati, kot smo začrtali v letošnjem programu. Boris Zore 10. PODKRIMSKI PUSTNI KARNEVAL Na pustno soboto je Društvo Fran Govekar Ig s skupinami in društvi iz Občine Ig in drugih krajev pripravilo že deseti Podkrimski pustni karneval. Pustna povorka, ki so je s komentarji na pot pospremili Alenka Jeraj, Jani Sive in Vili Resnik, se je pričela ob 14. uri. 38 prizorov oz. 700 mask se je v sprevodu od KIG-a do OS Ig predstavilo obiskovalcem. Sodelovala so društva in skupine iz občine Ig ter gostujoče skupine od blizu in daleč: kurenti s Podvincev, otroške maske iz Velikih Lašč (krivček, zobotrebček in furman), skupine različnih tradicionalnih in aktualnih mask iz Žužemberka, Vira pri Domžalah, Ilirske Bistrice, Grosuplja ... Še posebej veseli smo bili skupine iz Velikih Lašč, ki je predstavila ohranjanje kulturne dediščine v Velikih Laščah. Na predpustni večer, ko so izdelovali zobotrebce, so fantje dekletom peli: "Če hočeš se še ta predpust možiti, moraš dobro krivček sukati, moraš največ butare zvezati, rezin največ pod mizo stresati. Le sukaj, sukaj s krivcem, ej, deklic, le glej, kak gleda te fantič." V krajih okoli Velikih Lašč so ljudje, posebej v zimskih časih, izdelovali zobotrebce ali klinčke, kot so jih tudi imenovali. To izdelovanje je ljudem pomagalo k dodatnemu viru zaslužka. Ročno izdelovanje zobotrebcev tone v pozabo, zato v osnovni šoli vsako leto s praznovanjem, ki ga imenujejo "Klinčariada", poskrbijo za ohranjanje te tradicije. Druga značilnost velikolaškega okolja so furmani. Preko Velikih Lašč je vodila furmanska pot v smeri proti Trstu in proti Ljubljani. Na šoli so v lanskem letu poskrbeli za otvoritev furmanske poti in mlade maškare so predstavljale tudi ta običaj. Na čelu karnevala je bila pihalna godba iz Dobrepolja in Ljubljanske mažoretke, sprevod pa je že tradicionalno zaključil krimski mož. Po zaključku povorke je ansambel ŠkoDjica nadaljeval v veselem vzdušju v šotoru v centru Iga, kjer je bil program za najmlajše maškare in izbor najboljših odraslih in otroških mask. Ob 1 7. uri je bil razglašen NAJ PRIZOR 10. podkrimskega pustnega karnevala. Zmagal je prizor Slovenci - ogrožena vrsta iz Iške vasi. Izbrana skupina je od lanskoletnih zmagovalcev, Motokluba Ižanc, za eno leto prevzela prehodni pokal. Več o karnevalu in fotogradje si oglejte na http://www. drustvo-frangovekar.si. Pa nasvidenje do naslednjega pusta! Mateja Jere Grmek Župnija Velike Poljane prireja v soboto, 24. 3. 2007, ob 19. uri v župnijski cerkvi dobrodelni Jožefov koncert. Nastopajo vokalne in instrumentalne skupine. Prijazno vabljeni. ZPS in župnik Anton Masnik OPRAVIČILO V prejšnji številki Troble je bilo na koncu članku Harmonikarji na Turjaku pri avtorjevem imenu napačno zapisano ime društva. Gre za KUD Marij Kogoj in ne KUD Marij Pregelj. Avtorju članka se za napako opravičujemo. uredništvo Troble Pustne maske so po Turjaku preganjale zimo. Ali jih poznate ? - Foto: Jože Jeršin OBČNI ZBORPGD VELIKE LAŠČE V soboto, 3. januarja 2007, smo se na 111. občnem zboru zbrali vel i kol aški gasilci. Zbora se je udeležilo preko štirideset članov društva vseh starosti, ocl pionirjev clo veteranov. Kot gost je zboru prisostvoval predsednik GZ Velike Lašče g. Bogomir Samsa. Lani so glavne aktivnosti potekale vzporedno z obletnico praznovanja 110-letnice društva (slavnostni občni zbor, nakup vozila GVM in novega prapora društva). Društvo je v preteklem letu glavno pozornost namenjalo naslednjim aktivnostim: - pet članov je uspešno opravilo tečaj za dihalne aparate, - udeležba na tekmovanju v Vrbljenah (6 ekip); pionirji - 4. mesto, mladinci -1. mesto, članice A - 2. mesto, člani A1 - 3. mesto, člani A1 - 2. mesto, člani B - 2. mesto, - udeležba na Florjanovi maši v Robu, - urejeno skladišče za zaščitno in reševalno opremo gasilcev, - urejen prostor za shranjevanje pionirskih in mladinskih oblek, - organizirali smo redarsko službo za občinski praznik; pohod v Velikih Laščah, - organizirali smo letni preventivni pregled gasilskih aparatov, ki so v individualni lasti občanov, - priprava in izvedba tradicionalne veselice (22. julij. 2006 - ansambel Krjavelj), s proslavo ob naši 110-letnici in prevzemom novega vozila GVM-1 in prapora, - udeležba na občinski vaji v Robu, - vaja za ocenjevanje društva, - uspel nam je vpis v zemljiško knjigo obeh (od treh) parcel, katerih smo bili do sedaj samo neuradni lastniki, - z vozilom GVC smo se udeležili gas. rally-ja, ki ga je organizirala GZ Velike Lašče (1 .mesto), - redna vzdrževalna dela in manjša popravila v gasilskem domu, - servisi in registracija vseh treh vozil. Poveljnik g. Janez Ivane je predstavil delo operative. Društvo je sodelovalo na štirih intervencijah. Pozivniki so se prvič v letu 2006 oglasili 15. 4. 2006 ob 12.46 in naznanili travniški požar na odcepu ceste Rašica - Veliki Osolnik. Ko so fantje prispeli na kraj požara, so najprej malce začudeno pogledali, kajti tam so že bili gasilci iz PGD Velike poljane. (GZ Ribnica). Takoj je stekla akcija. Preprečili so, cla se travniški požar ni razširil na bližnji gozel, in ga uspešno pogasili clo konca. Iz PGD Velike Lašče je sodelovalo šest gasilcev in vozilo GVC 24/50. 5. 8. 2006 ob 23.20 se je na relaciji Velike Lašče-Rašica v naselju Male Lašče zgodila prometna nesreča, pri tem se je eno vozilo vnelo. Sodeloval i sta clve naši vozili: GVC 24/50 in GVM -1. Ob prihodu na kraj dogodka smo videli, cla oba avtomobila že močno gorita, in smo takoj pričel i z gašenjem. Ena oseba je žal podlegla poškodbam, ena je bila lažje poškodovana. Po opravljenem elelu policije in preiskovalnega sodnika smo z delavci Cestnega podjetja še počistili vozišče. Sodelovalo je seclem gasilcev PGD Velike Lašče. V clom smo se vrnili ob 2. 30. 20.10.2006 ob 20.52 se je zgodi I a huela prometna nesreča pri tabli konec naselja Velike Lašče, v smeri proti Ribnici. Nudili smo pomoč policistom in poklicnim gasilcem iz gasilske brigade Ljubljana pri usmerjanju prometa in osvetljevanju kraja prometne nesreče. Izvozili smo z GVM-1 in GVC 24/50. Prisotnih je bilo 11 gasilcev PGD Vel ike Lašče. V gasilski clom smo se vrnili ob 23.14. V soboto, dne 4.11. 2006, ob 1 7.40, so bili ponovno »glasni« pozivniki z napisom »velik ogenj ob mlekarni«. Izvozili smo z GVC 24/50 in GVM-1. Ob prihodu na kraj dogodka ob 17. 44 smo ugotovili, cla je lastnik že sam pogasil izolacijo, ki se je vnela. Po krajšem pogovoru z lastnikom stavbe smo se ob 1 7.50 vrnili v gasilski clom. Prisotnih je bilo 12 gasilcev PGD Velike Lašče. Letos pa smo si zadali naslednje cilje: - nakup zemljišča za gasilskim domom in vpis v zemljiško knjigo, - nakup dveh polnilcev za GVM in GC, - ureditev prostora za gasilskim domom, - postavitev nadstreška pri vhodnih vratih, - obnova vhoda, zamenjava ploščic, - preureditev dvorane, - ponoviti preventivni pregled gasilskih aparatov, ki so v individualni lasti občanov, - ureditev asfaltnega plesišča pred brunarico, - udeležiti se vaj in tekmovanj v sklopu gasilske zveze Velike Lašče, - izobraževanja v letošnjem letu (strojnik, IDA, radijske postaje, motorna žaga ...), - redna vzdrževalna dela in manjša popravila v gasilskem domu (beljenje, barvanje ...), - servisi in registracija vseh treh vozil, - na ravni društva gojiti preventivno dejavnost (pregledi in popis hidrantov, postavitev hidrantnih omaric, pregledi gasilnih aparatov). Občni zbor smo zaključili ob prijetnem klepetu in pogostitvi. Franc Debeljak Slovenska ljudska stranka OBČINSKI ODBOR VELIKE LAŠČE V sredo, 31. januarja, smo se prvič letos sestali člani OO SLS Velike Lašče. Na sestanek so bili povabljeni tudi zunanji člani občinskih odborov iz naših vrst ter še nekateri drugi člani. Podrobno smo pregledali predlog proračuna občine Velike Lašče 2007. Razprava je navrgla kar nekaj pripomb, ki smo jih posredovali županu kot predlagatelju proračuna. V nadaljnjih usklajevanjih proračuna so bile naše pripombe v veliki meri upoštevane. V drugem delu sestanka smo se dogovorili o delovanju OO v prihodnje. Razširjeni sestanki so se izkazali za uspešne in tudi v prihodnje bomo z njimi nadaljevali. Saj še slovenski pregovor pravi, da več glav, več ve. Določili smo tudi novo članarino, ki znaša 8,35 EUR in vključuje tudi naročnino na SLS ODMEV. V teh dneh ste že prejeli položnice, vabimo vas, da članarino poravnate in morda nagovorite še koga, da se nam pridruži. OO SLS Velike Lašče OBISK NA GRMU PRI KASTE LČ EVI H Zadnji obisk naših jubilantov v minulem letu je bil namenjen dvojčicama Ivanki in Mariji, ki sta slavili 95. rojstni dan. Nimamo navade, da obisk vnaprej napovemo, tu smo napravili izjemo in ga napovedali predvsem zato, da smo ju počastili skupaj, saj Marija živi v Velikih Laščah, Ivanka pa na Grmu. Pred 95 leti prav na božični dan sta se mlinarju Podlogarju pri Praznikih rodili dvojčici Ivanka in Marija in se pridružili svojim petim bratcem. Od vseh sta živi le onidve. Se vedno sta pri močeh, čeprav ju leta sem in tja opominjajo. Ivanka si je kljub zlomu kolka ob skrbni domači negi lepo opomogla. Presenetilo nas je, ko je Marija brala brez očal - tudi drobni tisk. Kar zasedel i smo se. Komu bi se pa mudilo od tako bogato obložene mize. Vsi člani družine so kot eden vedno dodajali dobrote, da ja nebi česa zmanjkalo. Trije rodovi bivajo pod eno streho. Urejenost doma in okolice kaže na pridne, sposobne in složne ljudi. Mama Ivanka je lahko ponosna in srečna, ker prebiva med svojimi. Mnogi starostniki iz različnih vzrokov nimajo te možnosti. Domovi za starejše so vedno bolj urejeni z vso oskrbo, žal pa ne morejo dati tiste čustvene domačnosti, ki jo starejši človek potrebuje. Gospa Marija je pred par leti zapustila svojo hišico pri Turjaku in se preselila v Velike Lašče k sorodnikom, kjer zanjo lepo skrbi gospa Minka Ivane. Gospa Ivanka in Marija, Društvo upokojencev Velike Lašče Vama iskreno čestita in želi zdravja in dobre volje v izobilju. Napisala Danijela Vrh PRIROČNIK ZA SREČNE UPOKOJENCE Upokojenci v Sloveniji in EU Organiziranost, statistika, politika, preživeti ali še kaj doživeti s pokojnino, prihodnost ... Pokojnine Dokup dobe, pokojnine, dodatki Socialna pomoč Kakovostno staranje, CSD-ji, domovi starejših, humanitarne organizacije, pomoč in oskrba na domu, medgeneracijsko sodelovanje, brezplačna pravna pomoč, dedovanje ... Zdravje Zdravstvena varnost upokojencev, zdrava starost, bolezni življenjskega stila, nega in oskrba v domačem okolju, zdravila, oskrba ob koncu življenja ... Varna in pravilna raba zdravil (Mihaela Tršinar, mag. farm. spec.) Izobraževanje Izobraževanje v tretjem življenjskem obdobju, računalniško izobraževanje Prosti čas in hobiji Kultura, prireditve in srečanja, turizem, zdravilišča, pohodništvo, rekreacije, vrtičkarstvo Partnerstvo, novi odnosi Odhod v pokoj - nov začetek Nikoli ni prepozno za nov začetek Satira Pregled turističnih destinacij za seniorje po občinah CENA PRIROČNIKA: 19,00 € (4.553,16 sit) UPOKOIENCI - 25%: 14,25 € ( 3.414,87 sit) Zbirka strokovnih in koristnih informacij za upokojence in delavce, ki se na upokojitev pripravljajo: 38 avtorjev v 64 poglavijh na 350 straneh na poljuden način o strokovnih temah Založba Maks Viktor, Prešernova cesta 3, 1000 Ljubljana, tel.: (01) 244 42 80 MODRA ŠTEVILKA (((•08015 17 ) OBČNI ZBOR UPOKOJENCEV Vsako leto se člani DU z veseljem udeležimo našega občnega zbora, zakaj ta ni skupek suhoparnih poročil, temveč je prijetno druženje s petjem, anekdotami, nastopi učencev, izčrpnimi in razumljivimi poročili, podelitvijo priznanj po članstvu najstarejšim in prizadevnim odbornikom, poverjenikom, in z veseljem ob dobri pogostitvi. Kar 1 75 članov društva (skupaj 431) dobre volje, lepo urejenih in z veliko energije, je v soboto, 24. februarja, napolnilo dvorano velikolaške šole, ki nam jo vsako leto prijazno nudijo v uporabo. Gospa Franja Sedej je prisrčno povezovala točke dnevnega reda, gospod Alojz Rigler, delovni predsednik, je preudarno vodil občni zbor. Ljubki drugošolčki so na začetku prikazali igrico o snežaku, zapeli in zaplesali so in ustvarili prijetno razpoloženje. Izčrpno poročilo o delu društva je podal predsednik g. Franc Ivane s posebnim poudarkom na: - socialni skrbi za stare in bolne člane in tudi nečlane. Na njihovih domovih ali v domovih za starejše občane jih člani upravnega odbora obiščejo dvakrat na leto. Pogovori o njihovem počutju, novicah in dogodkih v domačem kraju jim veliko pomenijo, veseli so jih, jih sproščajo in dajejo moči. Tudi občinsko glasilo Trobla prejemajo, če to želijo; - športnih dejavnostih, kjer člani dosegajo dobre rezultate tako v streljanju kot v balinanju; - izdelovanju prelepih ročnih del, vezenin, pletenin, prtov v krožku, ki ga požrtvovalno vodi gospa Vrhova. Dela so na ogled tudi v času občnega zbora, občinskega praznika in v prostorih društva; - prijetnih druženjih ob novem letu, dnevu žena -materinskem dnevu, Martinovem in odločno organiziranih izletih (v letošnjem letu so bili kar štirje). So nepozabni in nudijo veliko kulturnih, naravnih, turističnih užitkov; - obiskovanju predavanj tretje življenjske univerze, ki so zanimiva in koristna za mnoge upokojence; - dejavnostih upravnega odbora, poverjenikov, ki požrtvovalno opravljajo svoje delo in zaslužijo pohvalo. Posebno zaslužni so prejeli priznanja in nagrade. Blagajniško in poročilo nadzornega odbora sta tudi prikazala in potrdila uspešnost delovanja društva. Kvartet Zvon pod vodstvom g. Boža Zalarja je vseskozi z ubranim petjem poživljal naš občni zbor. Volitve za novi upravni odbor so bile javne. Izvoljenih je bilo kar nekaj novih, mlajših članov, ki imajo veliko volje za društveno delo. Gospa Danica Vrh, tajnica društva in gospod Janko Žužek, blagajnik, ki sta mnogo let vestno in uspešno opravljala delo, sta svoji funkciji prepustila mlajšima izvoljenima članicama. Z veseljem pa bosta še pomagala, če bo potrebno. Hvala. Zaključek občnega zbora je bil vesel, sproščen, postregli so nas z dobro jedačo, kranjsko klobaso z zeljem, pijačo in kavo. Odšli smo domov s prijetnimi občutki, da smo upokojenci še vedno uspešni pri mnogih stvareh, za rabo in ne za v staro šaro. Marija Šolar- Merjasec kultu rno-turistično f ) in športno društvo KRPAN PRIREJA V SOBOTO, 24. MARCA 2007, OB 18. URI V GOSTILNI kropeč NA MALI SLEVICI 7. občinski turnir v taroku, prijave se sprejemajo pol ure pred pričetkom turnirja v omenjeni gostilni. VSI občani, KI STE LJUBITELJI TAROKA, VLJUDNO VABLJENI! Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o. PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA VAM NUDIMO: - izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta (lokacijska dokumentacija po starih predpisih, vodilna mapa po novih predpisih) - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja - izdelavo geodetskega posnetka in parcelacijo zemljišča Najdete nas na Taborski c. 3 v Grosuplju in po telefonu (01) 7810-320 ali (01) 7810-329 7. CENETOV MEMORIAL Mednarodni odprti turnir v namiznem tenisu za rekreativne igralke in igralce Tradicionalni vsakoletni turnir v namiznem tenisu, ki ga organizira društvo TVD Partizan Velike Lašče, je prerasel meje naše države. Izmed 76 udeležencev tekmovanja se ga je udeležilo tudi 10 tekmovalcev iz Hrvaške (Karlovac, Zagreb). Tekmovanje je potekalo v šestih posamičnih kategorijah in dveh kategorijah dvojic. Odlične izvedbe tekmovanja v preteklih letih so privabile rekordno število tekmovalcev, kar je dokaz, da sodi tovrstno tekmovanje med najbolje organizirana in najbolj obiskovana tekmovanja v Sloveniji in da se ime širi tudi preko meja naše države. Zato lahko s ponosom rečemo, da je tekmovanje dobilo tudi mednarodno veljavo. Tekmovanja se udeležuje vsa starostna struktura od najmlajših (12 let) pa do najstarejših (77 let). Zal je za izvedbo takšnega tekmovanja telovadnica skoraj premajhna in ne omogoča normalnih pogojev tekmovanja (sanitarije, tuši, dostop za invalide, tribune za gledalce ...), zato ob še večjem številu nastopajočih, kar je po napovedih udeležencev tekmovanja pričakovati, se tekmovanja v takih pogojih žal ne bo dalo izpeljati. Izgradnja nove športne dvorane je torej nujno potrebna. REZULTATI PO KATEGORIJAH: Ženske - enotna kategorija 1. Alenka Nišavič (Ljubljana) 2. Polona Letnar (Preserje) 3. Mateja Cerdina (Borovnica) Moški do 30 let 1. Luka Mlakar (Višnja gora) 2. Benjamin Rogelj (Preserje) 3. Matevž Zgank (Velenje) Moški 30 do 40 let 1. Lojze Zore (Komenda) 2. Bojan Maselj (Domžale) 3. Marko Smolič (Ljubljana) Moški 40 do 50 let 1. Branko Forte (Trbovlje) 2. Corazd Štor (Petrovče) 3. Franc Strnišnik (Domžale) Moški 50 do 60 let 1. Ilija Tomič (Zagreb) 2. Bojan Supanič (Ljubljana) 3. Boris Skoberne (Celje) Moški nad 60 let 1. Dragutin Stankovič (Ljubljana) 2. Jože Pogačar (Kranj) 3. Jože Hafner (Ljubljana) Ženske dvojice - enotna kategorija 1. Nataša Vehar, Alenka Nišavič 2. Ajda Centa, Saša Sever 3. Tjaša Cimperman, Katarina Gačnik Moške dvojice - enotna kategorija 1. Branko Forte, Dragutin Stankovič 2. IgorZgur, Lojze Zore 3. Rok Kadak, Marko Smolčič Posamezni dvoboji. Dvojice. Donatorji, ki so pripomogli k izvedbi tekmovanja: Trgoup d.o.o - Velike Lašče, Frizerski salon Centa Ana s.p. - Mala Slevica, Shiroll d.o.o. - Velike Lašče, Gostilna Murn-Turjak, Puštab d.o.o. - Velike Lašče, Picerija pri Roku - Velike Lašče, Gostilna Kropeč - Mala Slevica, Trgovina Poni - Velike Lašče, Centralno ogrevanje Šile Anton s.p. - Poznikovo, Izdelava lesenih sodčkov Indihar Stane s.p. -Retje, Kmetijska zadruga Velike Lašče, Gostilna pri Kuklju -Velike Lašče, Formales d.o.o. - Rob, Trgojan d.o.o. - Videm Dobrepolje, Pekarna Blatnik - Videm Dobrepolje, Eurotour avtobusni prevozi - Zabukovec Vinko s.p. - Ljubljana, Akustika Pirman Jože s.p. - Turjak, Elektroiinštalacije Strnad Domača bodočnost. Marjan s.p,-Videm Dobrepolje, Trgovina Ostržek- Ponikve, Gostilna pri Brlogarju - Male Lašče, Zagorc d.o.o. - Male Lašče, Frizerski salon Koderček-Sernel Bogdana s.p.-Rašica, Picerija Rozamunda - Turjak, Strojna obdelava lesa Centa Zvone s.p.-Turjak, Slavčekd.o.o. - Male Lašče, Oblikovanje in aranžerstvo Škrlj Miro s.p. - Turjak, Vodovodne inštalacije Belaj Marko s.p. - Zimarice, Avtohiša Zalar d.o.o. - Male Lašče in glavni pokrovitelj tekmovanja Občina Velike Lašče. Foto: Jože Starič Igor Sever Najlepše je na koncu. Najstarejši igralec. porazih ni uspelo uvrstiti v nadaljevanje tekmovanja. Res pa je, da je naša ekipa v tej starostni skupini mlajša od ostalih, tako da bodo v isti starostni skupini lahko nastopili tudi v naslednjem letu. Tradicionalen je tudi turnir Mladi upi Dolenjske, ki ga vsako leto 8. februarja organizira NK Kočevje. Letos smo se ga v treh starostnih skupinah (U-8, U-10 in U-12) udeležili s štirimi ekipami. V vsaki od skupin smo osvojili tudi pokale za eno izmed prvih treh mest. Rezultati: CICIBANI U-8 1. mesto: NK VELIKE LAŠČE 1 2. mesto: NK KOČEVJE 1 3. mesto: NK BELA KRAJINA 1 CICIBANI U-10 1. mesto: NK KOLPA 2. mesto: NK KOČEVJE 1 3. mesto: NK VELIKE LAŠČE MLAJŠI DEČKI U-12 1. mesto: NK KOČEVJE 1 2. mesto: NK VELIKE LAŠČE 3. mesto: N K KOČEVJE 2 Marko Žužek Turnirji zimske nogometne sezone 2006/2007 za ekipe nk Velike Lašče Ekipe mladih nogometašev N K Velike Lašče so se v letošnji zimski sezoni udeležile kar nekaj močnih turnirjev in drugih tekmovanj. N ogomet n a z veza j e kot vsa ko I eto orga n i z i ra I a te kmo va n j e Rad igram nogomet v različnih starostnih kategorijah. Naši nogometaši v starostnih skupinah 8 in 10 let so se pod imenom osnovne šole udeležili turnirjev v Ljubljani. Tako starejši kot mlajši so v borbenih tekmah zapustili dober vtis, dosegli nekaj zmag, vendar se iz svojih skupin niso uvrstili v nadaljnje tekmovanje. Drugo leto zapored smo se udeležili tradicionalnih turnirjev v malem nogometu v športni dvorani v Kamniku. V skupini U-10 so se naši nogometaši po prvem mestu v predtekmovalni skupini, ob dveh zmagah in neodločenem izidu, uvrstili v četrtdnale, kjer pa so jih premagali poznejši dnalisti turnirja. To je bil lep uspeh za našo ekipo, saj je sodelovalo 16 ekip iz cele Slovenije. V skupini U-12 je sodelovalo 24 ekip iz cele Slovenije, ki so bile razdeljene v 6 skupin. Našim se ob eni zmagi in dveh trobla 2/2007 35 SLOVENSKI POKAL 2007 V NAMIZNEM TENISU V organizaciji Namiznoteniške zveze Slovenije je letos že drugič potekal Slovenski pokal 2007 v namiznem tenisu. V tem tekmovanju nastopajo vsi registrirani igralci in rekreativni igralci oziroma igralci z B-registracijo. Prvi del je potekal v skupinah (3-4 ekipe) po sistemu vsak z vsakim, prvi dve uvrščeni ekipi sta se uvrstili v osmino dnala. Naprej pa se igra na izpadanje, prve štiri ekipe pa se uvrstijo na zaključni turnir, ki bo v Novem mestu, 21. aprila 2007. Sama organizacija pokalnega tekmovanja je bolj zahtevna kot rekreativna liga, saj zahteva od domačega organizatorja, da ima sodnike, da se igra samo na dveh enakih mizah in obvezne so pregrade okoli miz. Žreb nam je določil zelo močne ekipe, in sicer ekipo NTK KEMA II. iz Puconcev, ki je v bistvu rezervna postava državnih prvakov iz prve slovenske lige, ekipo NTK KAJUH - SLOVAN iz Ljubljane, ki igra v 2. slovenski ligi in je se- stavljena iz zelo dobrih in perspektivnih mladincev. Fantje v obeh ekipah dvakrat dnevno trenirajo in glede na to, je naša ekipa »rekreativcev« dobro igrala in se upirala, ter dosegla nekaj posamičnih dvobojev, nekaj dvobojev pa tesno izgubila na razliko. Pomembna je bila tudi taktična postavitev igralcev v ekipi, saj zmaga ekipa, ki prva osvoji 5 zmag. V tekmi z ekipo Kajuh - Slovan je bil rezultat izenačen na 4:4, zato je odločala deveta igra med tretje postavljenima igralcema ( zelo pomembno, kateri igralec igra na položaju 1, 2 ali 3 v ekipi). Zal je spodaj podpisani igralec tekmo izgubil in je uvrstitev v nadaljevanje tekmovanja splavala po vodi. Vseeno pa smo lahko z rezultati zadovoljni, saj nas nobena ekipa ni nadigrala. TVD Partizan Velike Lašče Igor Sever EKIPA 1. 2. 3. Z : P točke mesto 1. KEMA II. - Puconci 5 : 1 5 : 1 10/1 4 1. 2. KAJUH SLOVAN - Ljubljana 1 : 5 5 : 4 6/9 2 2. 3. VELIKE LAŠČE 1 : 5 4:5 5/10 0 3. RAZPIS TEKMOVANJA RAZPIS TEKMOVANJA RAZPIS TEKMOVANJA Medobčinsko prvenstvo posameznikov v namiznem tenisu ORGANIZATOR: TVD Partizan Velike Lašče KDAJ: sobota, 7. april 2007, ob 9.00 uri (prijave 20 minut pred tekmovanjem) KJE: telovadnica OS Primoža Trubarja KDO: vsi občani, ki živijo v občinah Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje in Velike Lašče KATEGORIJE: dečki OŠ, deklice OŠ, moški do 45 let in moški nad 45 let INFORMACIJE: Igor Sever, 041 515 453 Medobčinsko šolsko prvenstvo v namiznem tenisu Datum: sobota, 17. marec 2007, ob 9. uri Kraj: telovadnica OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče Kategorije: Deklice do 6. razreda Dečki do 6. razreda Deklice od 6. do 9. razreda Dečki od 6. do 9. razreda Organizator: TVD Partizan Velike Lašče Informacije: Igor Sever, 041 515 453 Občinsko prvenstvo v namiznem tenisu Datum: četrtek, 26. april 2007, ob 18.00 uri Kraj: telovadnica OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče Kategorije: Deklice OŠ posamezno Dečki OŠ posamezno Ženske posamezno Moški posamezno Organizator: TVD Partizan Velike Lašče Informacije: Igor Sever, 041 515 453 Spoštovane občanke in občani, dve temi sta, ki mi v zadnjem času jemljeta kar veliko mišljenjskega časa. To sta: -proračun občine Velike Lašče za leto 2007 in -pobuda za ustanovitev ožjih delov občine Velike Lašče. PRORAČUN OBČINE ZA LETO 2007 Uvodoma moram izraziti ponosno radost ob sprejemu občinskega proračuna za leto 2007 in se zahvaliti županu za poteze, ki jih je naredil v smeri gospodarskega razvoja naše občine. Izvedba občinskega lokacijskega načrta za poslovno cono Ločica na Turjaku in priprave na odkup zemljišč so namreč temelj za gospodarsko rast in nova delovna mesta. V mislih imam tudi napredek centra Turjaka v turističnem pogledu, ko bo Cestno podjetje Ljubljana v novi coni zgradilo moderno vzdrževalno bazo. Sam direktor CPL, g. Alojz Kramljak pravi, da jim sedanja ni v ponos. Gradnja podjetniške cone je velika vzpodbuda tudi za domača podjetja, nas samostojne podjetnike in obrtnike, da bomo lahko investirali v lastni občini. POBUDA ZA USTANOVITEV OŽJIH DELOV OBČINE VELIKE LAŠČE Naša občina ima več področij, ki imajo različne kulturne, zgodovinske, geografske, pa lahko rečemo tudi politične posebnosti. Te posebnosti določajo specidčnost posameznih območij občine in ne kaže jih onemogočati, temveč ji h sprejemati in jih nadgrajevati, saj nam bogatijo življenje v svojem kraj u. Nasprotoval sem ukinitvi krajevnih skupnosti leta 1995. Danes lahko ugotovimo, da so bile KS v pogledu lokalne samouprave veliko bolj aktivne, kot so sedaj krajevni odbori. Menim, da bi npr. imeli prebivalci Rut veliko več moči v prizadevanjih za asfalt, če bi komunicirali z občino preko krajevne skupnosti. KS je bila veliko bolj resna »reč«, kot je sedaj krajevni odbor. Imamo primere v občini, ko krajevni odbori sploh ne delujejo in že mnogo let sploh ni bilo zbora krajanov. Tudi na primer imamo Turjačani bistveno drugačen pogled na določene zadeve v občini kot na primer Laščam. Še posebej pa bi ustanovitev ožjih delov občine rešila problem na Turjaku, ki je posebno pereč zadnja tri leta. Glede na dogajanje okrog Kulturno turističnega zavoda (KTZ) Turjak, vseh mogočih in nemogočih tožb na osnovi zgodovinskih dejstev, dajem županu, občinskemu svetu in občinski upravi pobudo, da se zadeva uredi sporazumno, v obojestransko korist. Poznam obe pogodbi o ustanovitvi KTZ Turjak (prva z dne 24. 11. 1994 in druga z dne 08. 07. 1999). Obe pogodbi že v uvodnih določbah govorita o aktiviranju kulturne in turistične dejavnosti na krajevnem področju; poznamo pa tudi širši vzrok ustanovitve KTZ Turjak: obvarovati in upravljati z imovino takratne KS Turjak. Za spoštljiv odnos do Doma krajanov, parcel okrog njega in ostalih nepremičnin se lahko zahvalimo vsem nekdanjim funkcionarjem nekdanjega krajevnega ljudskega odbora Turjak, bivše KS Turjak in sedanjega KTZ Turjak. Ciril Škrlj, Vinko Šuštaršič, Franc in Danica Purkat, Rafael Ščurk-Elče, Logar Lovro, Logar Bine, Jože Pečnik, Jože Podržaj, Marija in Lado Zgonec, Bruno Zgonc, Milan Zelnik, Anton Petrič, Anton Mohorič, Franc Gale, Anton Janežič, Tone Kline, Alojz in Vera Centa, Vojko Centa, Jaka in Lojzka Lukančič, Anica Blatnik, Drago Skantelj, Jože Pirman st. in še mnogi drugi naši krajani za svoje volontersko delo niso prejeli nobenega denarja. Povedati je treba, da je Dom krajanov, ki so ga zgradili Turjačani in okoličani udarniško in z lastnimi sredstvi v letih 1947-1953, menjal lastnika večkrat; nazadnje ga je KS Turjak s sredstvi dotacij takratne občine Ljubljana Vič-Rudnik drago plačala Ljubljanskim mlekarnam v osemdesetih letih. Bojazen za izgubo te imovine in zaščita interesov prebivalcev enajstih vasi takratne Krajevne skupnosti Turjak in krajevnih društev je bila tako poglaviten vzrok za ustanovitev KTZ Turjak leta 1994. Z nastankom nove občine Velike Lašče so bile krajevne skupnosti ukinjene, občina Velike Lašče pa zadnja tri leta sodno preganja KTZ Turjak prav zaradi te imovine. Predlagam županu, občinskemu svetu in občinski upravi, da prouči možnost ustanovitve ožjih delov občine Velike Lašče kot nove krajevne skupnosti, kjer krajani to želijo. 18. in 19. člen zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS 100/2005) z dne 10. 1 1. 2005 nam to omogoča. Nove KS po tem zakonu sicer nimajo takih pristojnosti, kot smo jih poznali nekoč, lahko pa bistveno pripomorejo pri reševanju krajevnih in občinskih problemov, k lažjemu in boljšemu delu občinskega sveta, k še boljšemu proračunu itd. Nove krajevne skupnosti bi občane in krajane bolje povezovale in ne razdvajale. S tem bi našim naslednikom zapustili trajno prijateljstvo v občini Velike Lašče. 19. b člen veljavnega zakona o lokalni samoupravi namreč pravi: »Ožji del občine, ki ima svet, opravlja naloge, ki se pretežno nanašajo na njegove prebivalce in ki so mu prenesene v izvajanje s statutom občine. Statut občine lahko prenese v izvajanje ožjemu delu občine zlasti naloge, ki se nanašajo na: - lokalne javne službe, -vzdrževanje krajevnih cest in drugih javnih površin, -upravljanje s premoženjem, namenjenim za potrebe krajevnega prebivalstva, -pospeševanje kulturne in drugih društvenih dejavnosti. Podrobneje se naloge, ki se prenesejo v izvajanje ožjim delom občine, določijo z odlokom.« Na ta način bi bil ta problem okrog KTZ Turjak rešen. Turjak, 1. 3. 2007 Svetnik občine Velike Lašče Jože Pirman vabilo Spoštovani občani, vabim vas na pogovor o problematiki vašega dela občine, ki bo v petek, 30. marca 2007, ob 19. uri v Domu krajanov v Robu v nedeljo, 1. aprila 2007, ob 11. uri v gostilni na Karlovici. Izmenjajmo poglede o prioritetah razvoja naše občine! Mag. Polona Cvelbar, svetnica MISLIM, TOREJ SEM - KJE PA MENE ČEVELJ ZULI? Ljudje se od drugih živih bitij ločimo po tem, da smo sposobni misliti, razmišljati, izmišljati in se včasih tudi zamisliti. In prav v zadnjih nekaj mesecih se pošteno in z zgroženostjo zamislim nad marsikaterim dogodkom, pripetljajem, zadevo, in ... da, težko je verjeti, tudi nad prejetim prispevkom za objavo v našem občinskem glasilu. Vsak časopis ali revija ima svoj uredniški odbor in urednika (takšnega ali drugačnega - ljudje smo pač različni). Na splošno so naloge, dolžnosti in tudi pravice uredniškega odbora in urednika znane, žal pa marsikateri pisec člankov za Troblo ne ve, kakšne pristojnosti uredniški odbor sploh ima. Kar smo člani uredniškega odbora in jaz kot odgovorna urednica doživljali zadnje mesece verjetno ne pozna veliko časopisov ali revij ali katerikoli drug medij. Apeliranje, zahtevanje, moledovanje in tudi grožnje, obiski na dom, pozivanje po telefonu, naj se določen članek vendarle objavi, sicer... Prejetje vabila na sodno obravnavo je menda le še vprašanje časa. Ne vem zakaj bi morala biti Trobla kot glasilo občine in seveda tudi občanov začinjena s tako nizkotnimi žalitvami in nekulturnimi izrazi. Vsaj meni bi bilo izjemno nerodno take besede izgovoriti, kaj šele zapisati in zahtevati (!!!), da se morajo objaviti. V isti sapi pa prav ti avtorji »trobijo«, kako bi moral biti uredniški odbor neodvisen in avtonomen pri svojem delu. Uredniški odbor do sedaj stoji za vsako svojo odločitvijo o tem, kaj ja in kaj ne objaviti, in tako bo deloval tudi do konca svojega mandata. Vam, ki me zmerjate z besedami: »Kakšna urednica pa si?« in »Ali se bojiš za uredniški stolček?« - škoda da ne slišite mojega smeha. Naj vas spomnim, da je prav v tej Trobi i objavljen razpis za odgovornega urednika. Zaslužki so ogromni, dela nič, ... Ali se ne vprašate, čemu sploh uredniški odbor in odgovorni urednik, če pa naj bi se po vašem prepričanju in skrivanju za imenom demokratičnost v izražanju mnenj, objavilo vsako pisanje, pa naj bo še tako neokusno in to samo zato, ker vi tako zahtevate?! Ali ne bi bilo potem veliko bolj ekonomično (tisti, ki ste boljši ekonomisti kot jaz), da bi se vsi članki zbirali recimo pri določeni osebi, ki bi jih nato »skopiral«, skupaj »sklanfala« in prinesla na pošto, da bi jih poštarji raznesli po gospodinjstvih? Dragi pisci pikantnih besednih zvez, v Sloveniji je kar nekaj časnikov, ki bi vaše zgodbice objavili z največjim veseljem in imeli od tega še ogromen zaslužek. Takšni in podobni časniki namreč živijo zgolj in samo od prav vašim podobnih prispevkov. Pa še ena prednost je: o vas in o tistih, po katerih pljuvate, bo brala vesoljna Slovenija, ne le par tisoč naših občanov. Če se to ne izplača!!! Saj ljudje raje berejo lahkotno, zbadljivo in rumeno čtivo, kot pa poročanje o tem, kaj, kje in kdaj se bo dogajalo ter kako je kje bilo. Namen Troble in njeno poslanstvo pa je obveščati in poročati o dogodkih, seznanjati občane s sprejetimi zakonskimi in podzakonskimi akti ter drugimi sklepi, skratka gre za nekakšno kroniško spremljanje in s tem arhiviranje informacij o dogajanju v naši občini. Trobla naj bi bila tudi dober pripomoček našim zanamcem za raziskovanje in spoznavanje življenja »nekoč in danes«, pa še bi lahko naštevala vloge Troble. Prav gotovo pa bosta uredniški odbor in odgovorni urednik dolžna reagirati takoj, ko določeni članki ne sodijo v okvir programske zasnove Troble. Tako pač je in prav je tako. Pravila so zato, da se jih držimo in pika! (oziroma klicaj) Boste rekli, da sem morala izbruhniti vse, kar me je žulilo. Prav imate. Naj bralci Troble vedo, da se trudimo ustvarjati kar se da zanimivo branje in menim, da so pohvale in dobronamerne kritike lahko vsem ustvarjalcem v spodbudo za naprej. Dragi občani in občanke, seveda lahko pišete o tem, kar vas žuli. Saj problemi so resna zadeva in so zato, da se rešujejo. Če menite, da je eden od korakov k reševanju vašega problema prav to, da o tem berejo VSI občani, potem Trobla vaše članke, seveda napisane v meji okusnega, resničnega in nežaljivega, z veseljem objavi. Glede na to, da sem se verjetno prvič in zadnjič tako na dolgo in v takšnem tonu razpisala za Troblo, izkoriščam priložnost tudi zato, da vam vsem, zvestim bralcem Troble, zaželim vesele velikonočne praznike. Lidija Čop, v.d. odgovorne urednice ®Elanda Elanda d.o.o. Plosovo 2 d.O.O. 1315 Velike Lašče Vrtnarija Kot že nekaj pomladi, vas tudi letos vabimo v našo vrtnarijo. V toploti rastlinjakov že lepo raste Dekle daj mi rož rdečih, dekle, rožmarina daj da bom sanjalo pomladi, da bo moj mladostni maj! (slovenska narodna) Na voljo bo tudi substrat za presajanje in gnojila. okensko enoletnice za zasa- dišavnice sadike in balkonsko cvetje ditev gredic in grobov in začimbe zelenjave D