Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani 108086 - . * hiftiSniti Nabral, in z napevi previdil »TOM mSL 7 dovoljenjem v i s oko c a s t i t /j iti g a Ljubljanskima Škofij s tv a. V Eijubljanl 1851. Natisnil in založil Jožef Blaznik. /oh m> 108086 Sveta maša. Začetih. JjH^ristjani, pokleknimo l J red večniga Boga, Očeta počastimo,» Ki nas za ljubo ’ma. Hvaležno ponoviti, Kar storil božji Sin, Zapoved dopolniti: „To strite , v’ moj spomin" Kakor na gor Kalvarji Za vse uiner’1 je, Se Jezus na altarji Za nas daruje vse. Zato se njim sklenimo, Serce naj zbrano bo, Očetu se zročimo, V’ ponižnosti lepo. Glorija. Čast hvala tebi bodi Neskončno večni Bog! Po v tvoji volj’ narodi Žive naj vsi okrog. 1 * Ljubezen , mir ohrani, Med nami o Gospod. U tvojo voljo vdani Čmo bit na zemlji tod. Evangelji. Na gori v’ rajsk’ svetlosti Se Jezus premeni, In Oče z’ visokosti Na zemljo govori: Le njega poslušajte, Moj ljubi Sin je to; Po njemu se ravnajte, Vam vselej dobro bo. Kredo. Spoznam in terdno verjem vse Kar Bog nam razodeva, Naj bo zapisano al’ ne, Ker Jezus to veleva. Poslušat svete cerkve glas So moje serčne želje; Po materno skerbi za' nas, To moje je veselje. Darovanje. O kaj b’ se tebi dalo Od nas k’ smo prah pepel De bi u čast in hvalo Ti o Gospod dovzel. Glej kruha ino vina Se tebi Dog zroči: Kar naj se v’ tvoj’ga Sina Telo, kri spremeni. Očetu dar opravlja Za nas zdej Jezus sam, Daritev on ponavlja, Kakor na križi tam. Vse svoje premoženje Postav’mo na altar, Veselje in terpljenje Bogu zročimo v’ dar. Sankt us. Bog sveto , sveto, sveto je „lme, ki znani Te“: Nam petje z’ angel želja, ”Nebo in zemlja polna sta Časti in hvale Večniga“ : Pojemo T’ poln veselja! Mi hvaPmo te Bog Sabaot, Bod’ večna slava teb’ Gospod Pozdravljen serčno bodi! Očeta te in Jezusa, In z’ vama Buha svetiga Naj livaPjo vsi narodi. Povzdigovanje. Oh poglejte kak preliva Jezus kri, na križ perbit; Iz ljubezni zdej prebiva Pa v’ podobi kruha skrit. Nja ljubezni prevelike Konca glej in kraja ni; On je terta, ini mladike, Gnade svoje nam deli. Ljubeznjivo nas on kliče, De bi hotli k’ njemu prit’; Kakor svoje otročiče, Nas želi on poživit’. Vse težave mu zročimo Milostljiv je on naš Bog. Z’ čistim sercam pristopimo , Vse ga moli krog in krog. Obhajilo. Poglejte, kak daruje Nedolžno jagnje se! Naš dolg Bogu plačuje, On naša sprava je. Nam se daje zavžiti V’ telesi rešnimu, Z’ nam hoče združen biti K’ življenju večnimu. Oh Jezus, k’ tebi priti, Mi serce hrepeni Pa tebe zdej zavžiti Zadosti vredno ni. Dopolni moje želje, Naj v’ duhu prejmem te; Ti moje si veselje In vse zaupanje! Konec. Daritev svete maše O Bog storjena je ; Molitev vsliši naše, Dobrotno vsmili se! Ohrani v’ svoj’ dobroti Nas večni ljubi Bog! Požegnaj naše poti In reši nas nadlog. * e g e n. { Perci .) Perpognimo se kristjani Rešuje vidimo Telo, Združeni zapojmo zbrani De nas Jezus vslišal bo: Sveto, sveto, čes vse sveto, Rešnje Jezusa Telo, Ki nas k’ sebi vab’ v’ nebo. Žegna tvoj’ga prosmo Tebe: Žegnaj nas, in celi svet; De ohran’mo čiste sebe In zamormo k’ pridu pet’: Sveto, sveto, čes vse sveto, Rešnje Jezusa Telo, , Ki nas k’ 'sebi vab’ v’ nebo. ( Poslednji .) Kailar bomo mogli vmreti, Jezus ne zapusti nas! Daj de b’ mogli mi prijeti Vredno tisto zadnji čas: Sveto, sveto, čes vse sveto, Tvoje o Gospod Telo Nam v’ popotnico v’ nebo. O Marija čisla d’vica! K’ teb’ obernemo se zdaj; Bodi naša pomočnica, V’ vSih nadlogah trošt nam daj. V’ smertni uri nam pomagaj, Spremljal v’ večnost nas takrat, Mila božja naša Mat! 9 Adventna. (Iz latinskiga.) Glej svitel glas močno, svari, V’ temnotah skoz in skoz dani: Beži naj daleč spanje vse, Od neba Jezus bliža se! Naj vzdigne duh se oterpnjen, Na v zemlji ne leži naj len; Ze nova zvezda sveti nam, De zleg odvzame grešnikam. Glej Jagnje k’ nam se pošlje že, Ki zlajša nam zastonj dolge ; Vsi skupej ta čas s solzami Prosimo božje milosti. De kadar drugo pride spet, In s straham pa objame svet, Po zasluženj’ ne sodi nas, Temuč obrani tisti čas. Naj moč in čast in hvala bo Očetu s’ Sinam vred zvesto, In svetfmu Duhu tako zdaj Ko vsaki čas in vekomaj. 1 « 10 Božična I. Prečudna je necojšna noč, Na neb’ se nam ko dan napoč, In angel sladko pridši k’ nam Pergodbo oznanuje sam: Zato necoj Bod človek moj Vesel, ker rojen Jezus je. Prelepo petje sliši se Veseli glas nebes ki je: V’ višavah angeli lepo, Ker Jezus rojen je , pojo. Zato necoj Bod človek moj Vesel, ker rojen Jezus je. Zapoj tud ti, zapojmo vsi In ga častimo združeni, On naš Zveličar je in bo Sveto odklenil nam nebo. Zato necoj Bod človek moj Vesel, ker rojen Jezus je. 11 Božična II. Pastirci poglejte, kaj tam se godi: U Betlehem v’ štalci se Jezus rodi, Tam bote vi našli, povem v’ resnic’ Marijo ko mater kraljico devic. Svet Jožef deviški je družej per nji Živinca nedolžna se znajde tud tii, In dete u jaslicah tiho leži Ljubezen ’z njegov’ga serca mu gori. Veliko veselje, gotovo za nas, De slišmo nebeški o polnoči glas, De slišmo prečudo, ko tam se godi Le pojd’mo le bliže, de vidmo sami: Rojeno u Betlehem’ dete sveto U mraz’ položeno na suho seno, V” pelnice povito u jaselcah tam Al’ v’ srečo neskončno tak, meni ko vam. Poglejte, perkazen je angela tam Svetloba se rajska bliši proti nam, Le pojd’mo, poglejmo de vid’mo sami Kaj tam se na polji u šlalci godi. Veselo zapojmo u deteta čast In dajmo se njemu popolnama v’ last, Tje k’ njemu hitimo, in misli želje, Mu dela darujmo in čisto serce. 12 Pastirčik! nedolžen golobeik ko tvoj, Ki neseš u štalco ga tukej saboj, Naj hodi, naj dela, nedolžno živi, Nas sledni k’ nebesa veselo želi. Zatorej ljub’ Jezus, usmil’ se ti nas, Marija prečista, ti pros pa za nas, De Jezus^/rojstvo in njega namen Od nas iž spomina ne bode spušen. V 13 Božična III. Kaj noviga, kaj čudniga Še glej necoj zgodilo je, Hvalite vsi, rodov Boga, Došlo je nas zveličanje. Devica je rodila nam Necojšno noč zveličarja; U Betlehemi v stalci tam B’ te vidli dete Jezusa. U jaslicah na slame leži v Pastirc hite častiti ga, Časte ga kori angelski, Rojen’ga nam Zveličarja. Tud mi u stal’co pojdmo tje, Častiti ljub’ga Jezusa, S ? pastirci, angel’ združ’mo se U hvalo Sina božjiga. 14 Božična IV. Veselje obhaja Dans sveto nebo, Čast hvala mu daja Prepeva lepo. Sliš pesem vesela Se z’ rajskih višav, Glasiti se jela Po zemlje planav. Zatorej na kviško Zdaj dalje ni spat, Ker dete deviško Rodila je mat. Na noge zdej dragi Pastirici vi, De z’ vami preblagi Tud pojdemo mi: U Betlehem tjekaj U štal’co na polj’, De vid’li b’mo njekaj Kar ni b’lo nikol. Od d’vice rojeno Nam dete sveto, Na slame’ položeno Smehljat’ se lepo. In naglo stečejo Priprosti možje, Za ofer nesejo Nedolžno serce. U štalco stopivši So vsi pokleknil’, Ponižno moli vsi Zdej dete častil’. Častimo mi tudi To dete sveto, Noben ne zamudi Ga ljubit’ serčno'. U jaslih ležjoče Sveti post, (Iz latinskima.) Poslušaj, Stvarnik milostvi, Molitve naše s solzami, Ki točimo jih post ta svet, Ki se derži dni štirdeset. Visoki presodnik serca Ki veš slabost našga duha, Ker vernemo spet k’ tebi se, Odpusti nam dolgove vse. Veliko res grešili smo, Zanes! ker se obtožimo; Na čast imena svojiga Nam daj zdravila inočniga. Dodeli, de ukroti se nam Meso željno s priterganjam, De greha pašo zapusti Serce in hud’ga se zderži. To daj v peršonah trojni Bog, To daj v natur’ edini Bog, Sadu naj dajo dobriga Darovi posta svetiga. 17 Od pokore. Zbud’ se duša, brez odloga. Slišiš mili glas Boga? Kdor ga sluša in uboga, Se nikoli ne kesa. Oh! ne reci: malo glej Čem še bit’ k’ sim bla dozdej, Ne govor’ ne reci: jutro — Hočem toljko vstat’ liitrej. Kolko spi jih v černim grobi K’ so odlašal’ se zbudit, Spe de angel jim zatrobi In jih kliče k’ sodbi prit’. Prebujenje bo strašno Milost prazna , vstaja bo, Torej , ne govori: jutro Čem perčet’, iskat nebo. Jutro upaš ti še vstati, v Kaj bo jutro sam Bog ve, Ž’veti misliš, se rad’vati, Pa na parah znaš bit že. Slišiš mili glas zvonov ? — Stekli raznim zdej so dnov’ — Ne odlašaj torej — jutro Bi znal družej bit duhov. Kakor sonce iz pod neba Zveseluje vse stvari, Nam deli, kar je potreba, Boka božja milosti. 18 U nebesa vzeti vse Bog usmiljen zdej nas če. Ne odlašaj torej — jutro — Zna prepozno bit za t’be. Glej kak Jezus milo prosi, Da bi Bog serdit ne bil. Angel božji ’z križa nosi Kri k’ jo je Gospod prelil; Deva tjejo pred Boga De b’ nas milost vse došla, Ne odlašaj torej — jutro — Serd zadet’ te božja zna. Glej na križi on umira Nas nebes zagotovit’, V’ britki smert’ oči zapera, Vrata v’ raj nam odklenit’. Preč oberne se serce, Od brilkosti kam ne ve; Ne odlašaj torej — jutro — Morde tebi že gorje. Zbud’ se duša, duša draga, Kliče Bog usmiljen te, Pravga ksanja svitla sraga Naj ti teče, kar začne. Gor’ na kviško gledaj zdaj Jezus gre u sveti raj, Ne odlašaj torej — jutro — B’ znal zgubijen bit, vekomaj. Dans je čas, je čas rešila, Jutro zna prepozno bit; Dans te roka božja mila Hoče greha oprostit’. Torej ’z cel’ga dans serca Se okleni Jezusa, Ne odlašaj, ne rec jutro — Dans naj Bog mi gnado da. Bog Gospod dobrotljiv mili! Luč spoznanja vnami v’ nas, Serce v’ ksanji pravim, sili Greh čerliti vsaki čas. Daj de v’ tebi vedno vdan’ Smo brez greha vsaki dan, De ne čut’mo dans ne jutro Ne nikol’ več grešni stan. 20 O tcrpljenjl Jezusovim. (Poleg s. Alfonza Ligorijana.) O gajžlje nemile! ki silno hudo Tepete Gospoda, dobroto samo: Ne mučite ne Ljubezni moje; Ni zanj za preljub’ga terpljenje leto, Tepite le dušo pregrešno samo. O terni prestrašni! ki silno hudo Bodete ga v’ čelo, dobroto samo ; Ne .mučite ne Ljubezni moje; Ni zanj za preljub’ga terpljenje leto, Bodite le dušo pregrešno samo. O žeblji pregrozni! ki silno hudo Ga ranite v’ roke, dobroto samo; Ne mučite ne Ljubezni moje Ni zanj za preljub’ga terpljenje leto, Ranite le dušo pregrešno samo. O sulca tiranska! ki silno hudo Ga v’ serce presuneš, dobroto samo; Oberni se preč , Prestal je preveč; Ni več za preljub’ga terpljenje leto, Presuni le dušo pregrešno samo. 21 Duša najde Jezusa v’ terpljenjl. (S. Alfonza Ligorijana.) Ah, kako te vidim Jezus mili? Kdo te zvezal je tako po sili? Ah, moj greh je tega kriv, Bod’ Zveličar, milostljiv! Kdo, moj Jezus, bil ti je kervavo, Kakor tolovaj , presveto glavo? Ah, moj greh i. t. d. Kdo ti je pljuval v’ obraz častiti, Jezus de lepote ni slediti ? Ah, moj greh i. t. d. Kdo, o Jezus, ti veselje moje! Z’ gajžljami je ranil truplo tvoje ? Ah, moj greh i. t. d. Kdo je, Jezus, kralj časti, oblasti! Čelo s’ ternjen kronal ti k’ nečasti ? Ah , moj greh i. t. d. Kdo, o Jezus, vir vse gnade zame! Je naložil križ na tvoje rame ? Ah, moj greh i. t. d. Kdo je v’ usta, polne vse sladkosti, Žele, moj Jezus, da! ti, poln grenkosti. Ah, moj greh i. t. d. \ 22 Kdo z’ žeblji prederl je tvoje roke, Jezus rane storil ti globoke ? Ah, moj greh i. t. d. Kdo na križ perbil, ko izkal si mene, Jezus, ti je noge oslabljene? Ah, moj greh i. t. d. Kdo, o Jezus, sulico zapodil, Ljubeznjivo serce ti prehodil? Ah, moj greh i. t. d; Kdo Marija! v’ smert je izdal ti Sina, De izreč’ ni tvoja bolečina? Ah, moj greh je storil to, Mat’ odpusti milostvo. 23 Od Kristusovima terpljeiija. (Iz pazjoua.) V’ vertu tam na Oljski gori ■ Izveličar naš kleči; Bleda luna milo sveti, On kervavi pot poli. Ga nahajajo težave, Gleda strašno Golgato; Ko učencov trudnih glave Mirno s*pe, počivajo. Že sovražna truma hruje, Iškarjot jo sam pelja, Judež Jezusa kušuje In sovražnikain izda. Kaj, prav, išete? Gorica Množco ta na tla podre. Vstane, zveže ga krivica, Ko se sam pusti, še le. Iz ljubezni do Očeta V’ sredi med trinogi je, Vmret za grehe vsiga sveta Kakor jagnje spravlja se. Penjo se prevzetno glavci, Ves pohleven on molči; Ljudstvo šuntajo hinavci, De le : „Križaj ga“ ! kriči. Ptuj sordnik na sodnim stoli Ga neijolžniga spozna; Truma pa v’ dvoriši doli Se vtolažiti ne da. Jest ne najdem Poncij vpije, „De bi smerti vreden bil“! Le čes nas naj se razlije, Kliče ljudstvo, njega kri. Roke si Pilat zdej vmije Križat Jezusa pusti, Grozno bruno hudobije Njemu ljudstvo, navali. Gora , sterma ino britka , Težek križ in pot je terd; Jezus nese brez počitka Za plačilo svojo smert. Ves oslabljen Jezus dojde Glav mertvaških strašni kraj , De v’ nebesa človek pojde, Vmira on na križi zdaj : Kri preliva in plačuje, Kar pregrešil Adam je, Za sovražnike zdihuje, De b’ jim Bog zameril ne. Ves nedolžen on umira, Ljudstvo njemu se‘smeje ; Le k’ Očetu se ozira, In mu dušo izroči. Pokat’ jele zdej so skale, Trest se zemlja in nebo, Grešne trume so spoznale : Kdo terpel je smert strašno. r 25 Tam pod križem vidiš stati Jezusa prijatele; Z’ njim začni tud’ ti žaPvati, Milo z’ njem razjokaj se ! Magdalena solze toči, Janez v’ žalost se topi, Križ z’ solzami mati moči Z’ njimi druži Sina kri. Duh njegov pa obiskuje Vernih duš počiven kraj, Pred p e klani on oznanuje Zdej očakam sveti raj. Truplo v’ skalo pokopali So prijatli žalostni, Grob za stražo so obdali Jezusa sovražniki. Jezus scer je mogel umreti, Dal življenje de je nam; Vender v’ zemlji ne strohneti, Se od smert je vzdignil sam. Hudobija tega sveta, Zdaj premagana leži; V’ časti svojiga Očeta Izveličar nas živi. 2 26 Velikonočna. (Iz latinskima.) Rudeče se nebo žari, Višava hvale vsa dom, Se svet odrešen veseli, In strašni brežin zarenči. Alleluja, alleluja. Ker premogočni kralj sveta Iz brezna snierti spodnjiga Očakov zbor sprosten pelja, Gor do življenja svetliga. Alleluja, alleluja. Ker z’ variti grob zavarjajo In s kamnam ga zaznamvajo, On vstane s častjo veliko, V’ svoj grob zapre smert zmagano. Alleluja, alleluja. Zadost’ je z’ jokam, solzami, Zadost’ je dano žalosti; Končavec smerti se zbudi, V svetlobi angel se glasi: Alleluja, alleluja. De boš veselje ti za nas O Jezus! VeVkanočni čas : Od snierti greha reši nas In daj nam spet življenja kras, Alleluja, alleluja. 27 Očetu glasi hvala se In Sinu, kteri vstal res je In svetfmu Duhu tudi še Tak zdaj, ko večne čase vse. Alleluja, alleluja. 2 * Sveto rešnje Telo I. (Vaba.) Pertecite sem kristjani Od ljubezni božje vžgani, Prid’te Jezusa častit K’ jjp v’ podobi kruha skrit. On je nam presveta mana Iz nebes na svet poslana, Nas popotnike živi Prot’ dežel’ obljubljeni. De se pot v’ nebesa najde Dog med nami v’ jed’ se znajde, Duša se ne pogubi, Ki od tiga kruha ž’vi. Torej nam odžen’ skušnjave V’ sredi posvetne zmotnjave , Jezus Izveličar naš, K’ nam skrivnostno vžit’ se daš Svet’ga daj nam moč življenja Britke solze spokorjenja, Živo vero, upanje U ljubezni združene. Ko pa treba bo umreti, Daj se vredno nam sprejeti, Vzemi v’ sveto nas nebo V’ rajsko množco zvoljeno. 29 Sveto rešuje Telo II. Klečijoči mi molimo V’ zakramenti Jezusa, S’ svetim petjem počastimo Prav’ga živiga Boga. Kter’ga zdej v’ podobi kruha Na altarji vidimo, S’ čistim sercam brez napuha V’ svoji pesmi zdihnimo : Ljubi Jezus kralj nebeški! Kak’ neskončno ljubiš nas! De b’ zveličal rod človeški Iz nebes se k’ nam podaš. Rojen od Marije D’vice Si prišel na revni svet, Trudil se za nas srotice Tri in trideset si let. Predinj se nazaj k’ Očetu U nebesa spet podaš , Si pokazal vsimu svetu, Kolkšno skerb za nas imaš. Ker pred smertjo v’ zadnji noči Si nam zročil testament, In postavil nam k’ pomoči, Nar svetejši zakrament. V’ zakramenti zdej prebivaš, Svoje gnade nam deliš, V’ svoj kervi nam grehe zmivaš, Z’ mešam svojim nas živiš. Kaj jest hočem poverniti, Ljubi Jezus teb’ zato? Druzga pač ne morem striti Ljubit’ te želim zvesto. Vedno hočem prepevati, In zvik’švati tvojo čast, Tebi vse za ofer dati, Kar imam u svoj oblast’. Tud goreče imam želje Tebe nikdar več žalit’, Moje glej bo le veselje Tebe večkrat vredno vžit’. Al prestrašim se ker mislim Kolkokrat sim že grešil, Oh! spoznam de vreden nisim De bi tebe Jezus vžil. Vender lej , kako goreče Z’ tabo sklenjen bit’ želim, Štor’ me vredniga te sreče De se v’ tebi zveselim. Sveto rešnje Telo III. Prepevaj hvalo moj kristjani In bodi ves u duhu zbran, Oči oberni na altar Zate se Jezus daje v’ dar. Podobe scer so pred očmi, Pa vera naša nas uči De kruh, telo je Jezusa In vino kri Zveličarja. Prečudna ta je res skrivnost, Al vervat vender je dolžnost; Ker, kar se nam pretamno zdi, Nas Jezus sam zagotovi. Sej djal je per večerji tam, K’'je kruh delil aposteljnam: To je zares moje telo In vino kri, k’ prelita bo. Kar blo je prej se spremeni V’ telo in drago sveto kri, U kri, k’ je Jezus jo prelil, K’ je nas na križ odrešil bil. Kdor vživa to meso al kri Življenje večno vsak dobi, To Jezus sam nam govori, Al vreden moj kristjan ga vži. O Jezus! kdo b’ te rad ne vžil, In kdo ne hvalil, ne častil, Ker v’ revah gnade nam deliš, K’ pokori serca nam budiš. Čas smerti, k’ se perbližal bo, Že zdej te pros’mo vsi zato, Popotnica nam bodi ti De duša raja ne zgreši. 33 K’ povzdigvanju. Zdej bomo vidili Boga resničniga, V’ podobi kruhovi Jezusa praviga. Kruh je on angelov, Hrana popotnikov; In živi Studenc nam rešnja kri. O Jezus vsmiljeni, Ti Izveličar naš! Skoz’ svojo rešnjo kri Nam odpušenje daš. Kakor obljubil si Tako tudi spremeni, Kruh, vino se u meso in kri. Vid’li smo Jezusa, Boga resničniga, Človeka in Boga V’ podobi skritiga. Dvigni serce kristjan, In moli vsaki dan Presveto in rešnje to Telo! 2 « 34 Priprava k’ svetima Obhajilu, Povzdigni se serce, Duša, pripravi se ! Glej , kliče te Gospod, Oh teci mu naprot! On kter’mu angeli Preljub’ svetniki vsi Goreče služijo, Se z’ tabo sklenil bo. i On k’ svetle zvezdice In lepe rožice Je vstvaril, in živi, Zdej k’ tebi perhiti. Preljubi moj Gospod-! Jest prej ne grem od tod, De se mi daš sprejet’, Iji serčno te objet’. Oh bodi hvaljen Bog Od ljudstev vsih okrog, Ker se nam daš zavžit’, In hočeš z’ nami bit’! Nebeški angelci, In vi svetniki vsi Molite hval’te ga, Preljub’ga Jezusa! Blagor svetlga Obhajila Oj srečna (luša blagor ti, Ki Jezusa zavžila si! Ker zapustila boš telo, Teb’ Jezus proti prišel bo. Presrečni vsaki pač kristjan, K’ ga vžije v’ duše čistim stan’ Na sodni dan obdal ga bo Nebeški Kralj z’ vso častjo. Otroci srečni, božji tempel smo Boga le vredno vživajmo; ■' Ohran’mo truplo le skerbno, De greh ognjusil ga ne bo. Naj jezik naš le govori Od božje hvale in časti; Vse želje našiga serca, Naj bojo k’ časti Jezusa. Brez greha duša in telo, Vse naše žive dni naj bo: Vse, kar je kol’ naj ga časti Gospoda večne milosti. Duša po sv. Obhajilu (Poleg s. Alfonza Ligorijana.) Tak , Jezus! si per meni ti, O daj se mi objeti; Ostani, dragi, blizo mi, Ne beži preč presveti. Ostani tukej , ženin moj , Glej, tebi vdam se cela; O bodi, duš pastir, z menoj, Le tebi bom živela. Preljubi , li brez tebe kaj Me more veseliti ? Če zapustiš me, Jezus, zdaj, Kaj hoče iz mene biti ? De serce moje tron bo tvoj, v Kralj čistih duš, daj srečno Želim o božji Sin, s teboj Se zaročiti v’ večno. Prelepi, teb’ obljubim se Naj tvoja bom, le tvoja, Premili ne zaverzi me , Ker sim nevesta tvoja. Naj tvoje serce moje bo, Leto 'so prošnje moje, Živim naj čisto in sveto V’ dopadajenje tvoje. 37 Če moje prošnje kaj store, Ne hodi več od mene, Brez tebe vse britkost je le , Sladkosti ni nobene. Kot bi brez tebe bil, Gospod, Nič dom nebes visokih, Tam sim jest nič, če greš od tod; V tem kraji rev globokih. In hočeš, de v samoti bo Brez tebe duša moja, Če ti v ljubezni všeč je to, Se zgodi volja tvoja. De prideš spet, serce zvesto Ti hočem ohraniti, Ljubezin mi, naj bo težko , Ne sme se v’ tem zgubiti. Dodeli mi, Zveličar moj , V’ ljubezni tvoji vmreti; Glas, Jezus, bodi zadnji moj, Daj kdaj me k’ sebi vzeti. Na presveto Devico. (Pesem Sicilijanskih mornarjov.) O častitljiva , Neprehvaljena, Vselej cista Devica! Vsa si ijubeznjiva, Bogu dopadljiva, O pros’ za nas Marija! O izvoljena In povišana Božja Mati Marija! Jezusa nosila, Ti si, in rodila , O pros’ za nas Marija! O ti sveta vsa, Milosti polna, Draga Mati ljubezni! Ti tolaž’ v’ britkosti, Čisti vir sladkosti, O pros’ za nas Marija! O za vse voljna, Bogu vdana vsa, V’ teh temotah življenja De brez zuperstave Nosimo težave, O pros’ za nas Marija! 39 O dobrotljiva, O usmiljena Mati Odrešenika! Bodi nam na strani V zadnjim vojskovanji, 0 pros’ za nas Marija! 40 Počešenje Marije. ^jMarija bod češena Danica jutrenja! Prelepo razsvetlena, O mat Zveličarja. Brez vsiga madeža Nam Sina božjiga Ti bodeš porodila. *—Poslan od vse modrosti Bil angel z’ rajskih šel Je k’ tebi z’ visokosti, K’ se zove Gabrijel. Le to ti govori: Vse gnade polna si! Češ ena ti Marija. U strahi perčakuješ Kaj dalje z tega bo; Ponižna pazno čuješ, Ko angel prav na to: Ne boj Marija se Svet duh tvoj ženin je. Presrečna med ženami! Spočela in rodila Boš Sina božjiga, Ime mu podelila Ga Jezus klicala. Sin bo nar Višiga; Očeta Davida, KraljVal k 1 na večno bode. Kak bo se to zgodilo Ker ne spoznam moža? Vse bo se dopolnilo Odgovor angel da. Svet Duh obsenčil bo Z’ nar Viš’ga te močjo, In Sina boš rodila. Tud stara tvoja teta Spočela sina je, Sveta Elizabeta Na sivo starost še; Ker nemogoče ni Nobena vsih reči Bogu, k’ jo če spolniti. Jest dekla sim Gospoda Marija praviš zdej , K’ si mati naš’ga roda, Vse čase vekomaj. Zato naj se zgodi, Po tvoj besedi mi, In angel spe prot nebu. Tako si mat postala Zveličarja sveta, K’ danica zasijala U sred tame sveta. Začelo je sveto U tebi se telo Sin božji imenVano. Z ato naj, porodnica S’nu Vsemogočnosti Naj tebi d’vic devica Ta pesem v’ čast doni. Le pros’mo te lepo : Pomagaj nam v’ nebo, K’ se večnost nam odgerne. 43 Marija! (S. Lig vara.) Marija v’ tebe upam O sladko tolažilo! U’ tebi ohladilo, Serce se moje bo. Če v’ te Marija, mislim, Te hočem zgovoriti, Mi če serce stopiti Čutilo presladko 1 Britkost alj kalna žalost Obleže serce moje, Ime presladko tvoje Zaziblje ga k’ pokoj. O svitla morska Zvezda! Ko val visoko vstaja, Ko grom neviht razgraja-, Ti kermiš čolnič moj. Pod tvojo brambo zvesto, Gospa preljubeznjiva! Dni mojih tek izliva Naj v rajski se zaton. Zaupam o Marija! Ak’ se v’ ljubezni tvoji Stečejo dnevi moji: Bom šel pred božji tron. 44 Zakuj serce mi moje V’ svoje spone zlate: Gorelo v’ njih bo za-te, Gorelo vekomaj. Serce, serce Marija! Moje za-me ne bije; — Na ga — le k’ tebi (lije, Ga Sinu, Sinu daj. 45 Marija zgodnja Danica. Marija, o zgodnja Danica! Prisveti, vsili milost Kraljica! Nam Jezusa , milosti Solnce znanuj: Nam grešnim, v’ tamnicah hudobe, Prižgi luč nebeške svetlobe, Luč vere katolške nad nami razsuj. f Vihar po valovih nas meče, Z’ oblakov nam strele blišeče Razbiti čolnič, nas končati prete; De b’ skoraj nam ti zasvetila! Prikaži obupnim se, mila! Nam z’ upanjem svetim umiri serce. Tak blizo se Solnca sprehajaš, Se v’ morji radosti napajaš, Ter v’ ognji Njegove ljubezni goriš; Ti merzle nam serca ogrevaj, In prošnjo na prošnjo pridevaj, De dar nam goreče ljubezni dobiš. Nas grehi, krivice težijo, Pravične nam kazni pretijo, In cerkve katolške je žalosten stan; Dobrotljiva Mati se skaži, Serd Večniga ti potolaži, ( De milost in spravo doseže kristjan. Zdrava morska zvezda (Iz latinskiga.) ■ ; ; ' .r v '■'V Zdrava morska zvezda, Božja Mati zlata, In Devica vedna, Neba srečne vrata. V’ ustih Gabriela Klicana si zdrava; Mir nam daj, za Evo Ti si mati prava. Krive zvez odreši, Slepim daj svetlobo, Dobro vse nam prosi, Ženi preč hudobo. Zvoljena Devica, Zmed vsih nar bolj mila; Nas nedolžne, čiste, Mile boš storila. Skaži se nam mater, Prošnje skoz te jemlji On, ki zastran nas je Bil tvoj Sin na zemlji. 47 Daj življenje -sveto, Varno pot dodeli, Jezusa naj večno Gledamo veseli. Hvala bod’ Očetu, Kristusu čast taka, In pa svefrnu Duhu, Vsim trem čast enaka. i Cešena si Marija. Marijo angel počasti: Marija bod’ češena! Med vsimi gnade polna si, Tak’ srečna ni nobena. Gospod je z’ tabo, žegnana Si med vsimi ženami j O mati, Sina božjiga , Marija, bodi z’ nami! Presrečno tvoje je telo , K’ si Jezusa rodila; On tebe vselej vslišal bo, Kar kol’ ga boš prosila. Marija pros’ zato za nas De pravo bo življenje, In kadar pride zadnji čas, Veselo tam vstajenje. 49 Češena si Marija, Kka/.i milost mi. Bodi tavžentkrat češena O Marija rožni cvet, Teb’ enaka ni nobena, Take nima celi svet. Kar se v’ sveti rožic znajde Tak’ nobena žlahtna ni, V’ tebi se vsa milost najde O Marija skaž’ jo mi ! Vsi jeziki so preslabi Tebe roža hvaliti, Žlahtna roža ne pozabi, Na-me o Marija ti! K’dar obraz tvoj pregledujem, Ki pred njim 'le tu klečim , Ves pohleven k teb’ zdihujem , . Milost, mati si želim. Vem, ne boš me zapustila Mati prave milosti! Vem, de bodeš mi sprosila Gnado božje milosti. Pusti milost mi dobiti K’dar me vse že zapusti, Blagovolj mi mati biti, O Marij a roža ti! 3 Saj si polna vse dobrote O devica zvoljena, Spomni se na nas sirote Mati ti prevsmiljena! Z’ milostjo si vsa obdana, Angel to že govori, Od Očeta nam si zbrana, Vsa svetloba z’ t’be gori Angelc’ v’ nebesih hodijo, Rozo Marijo kronajo: Kronaj jo y kronaj večni Bog, Oče, Sin in sveti Dnh! Angelc’ v’ nebesih pojejo B’vico Marijo kinčijo : Kinči jo, kinči večni Bog, Oče, Sin in sveti Buh! Kerubin’ ji lepo pojo , Zerafin jo lepo častd : Čast’te jo kori angelski, Pojte Bvici Marii!’ Svetniki se sprehajajo, Kraljici se perklanjajo ; Roži Marii zvoljeni ^ Boci češena 0’vica ti. Ptičice v’ zraki letajo , Hvalo Marij’ prepevajo; Zavoljo serca čistiga, K’ je rodila Jezusa. Ribice v’ morji plavajo , Čast Mariji ponavljajo; Zavoljo hjen’ga Jezusa, Našiga Zveličarja. 3 52 Marijo naj le vse časti, Karkol’ na svetu le živi, Kje si pa grešnik, kje si ti Al daj eš Ji kaj časti ? Marijo glej tu vse časti, Tudi o grešnik ti zavpi: Hodi češena vekomaj , Spros’ Marija sveti raj. 53 Im6 Mariino. (Poleg s. Alfonza.) Zakličem Marijo, in polno žeje ' Miru in veselja per meni tu vse; Per glasu imena se vzdigne serce, " Vsa žalost preč gre; O srečin, kdor ljubi Marijo zvesto ! Zakličem Marijo, občutki sladki PresiTjo zaljubljene duše moči; Svetloba iepote , ki izreči ni je , Vse v’ meni užge. O srečin, kdor služi Marii skerbno! Zakličem Marijo, in duh ves goreč / Veselja prenesti ne more že več; Ime ljubeznivo vse v’ meni konča, Živeti ne da. O srečin, kdor sklenil v’ ljubezni nje bo! 54 K’ svetejšimi! sercu Marije, Bodi tavžentkrat češčna Mati božje milosti, Tako mila ni nobena Kakor si Marija ti. Tvojmu sercu čast črno dati O Ma rij a milostna! K’ tvojmu sercu perbežati Božja mati vsmiljena. Čisto ti serce si dala Večnimu Bogu v’ dar, Neoskrunjena ostala D’vištna nar svitleji žar. K’ tvojmu sercu i. t. d. Tvoje serce nam delilo Jezusa, življenje, je B’lo je priča, k’ je godilo Včlovečenja čudo se. K’ tvojmu sercu i. t. d. Serce tvoje ga je grelo, Preden je še rojen bil, Zanjga le je vse plamelo, K’ jc na svet’ ljudi včil. K’ tvojmu sercu i* t. d. Žalost grozna je navdala , Tvoje serce božja Mat’, K’ si pod križem sveta stala, Vid’ia Sina smert prestat. K’ tvojim sercu i. t. d. Serce tvojo močno plava, V’ žalosti se kar topi, Kadar Jezusova glava S’ križa nagnjena visi. K’ tvojimu sercu i. t. d. O Marija serce tvoje Mene vedno gin’ zato, Vzemi me za dete svoje, V’ varstvo materno skerbno. K’ tvojimu sercu i. t. d. Zemlja je solza dolina Kjer otroci jokamo, 13od tolažba nam edina K’ tebi glej zdihujemo. K’ tvojimu sercu i. t. d. O Marija porodnica Sina vs’gamogočnosti, Naša bodi pomočnica, Reši nas z’ nevarnosti! K’ tvoj’mu sercu i. t. d. Zemlje in nebes Kraljica Na'š’ga mat Zveličarja! Bodi zvoljena Devica, Nam pred njim besednica. K’ tvojimu sercu i. t. d. Ljubeznjivmu tvoj’mu Sinu Zdaj k’ posebno zadnji čas, Nas izroči,V Njim z’ edini, Pros’ Marija, pros na nas. K’ tvoj’mu sercu i. t. d. Tvoje serce čisto sveto' Naj voditelj naš nam bo, Z’ njim naj naše vse 'ogreto K’ Bogu’ le puhti v’ nebo! K’ tvojhnu sercu i. t. d. Mladi stari v’ sercu tvojim Najdejo pomoč ves čas, Naj pa tudi te po svojim Pes’me moje hvali glas. Tvoj’mu sercu i. t. d. Od Angelov Varliov. Angelam hvala! so varili človeški, Ktere je na stran je dal Oče nebeški Slabi naturi, de ne omaguje, Satan ker jo zalazuje. Namreč ker padel je angel nezvesti, Zgubil je čast, ki je imel jo v’ posesti, Iše zavidno z’ nebes nas pregnati, K’ hoče Gospod nam jih dati, Torej o varil ti čuješ sem perhiti, Ker ti zročeni smo, preč odvernitij Greh in pa vse, kar pustiti nas noče, De bi nam mir bil mogoče. Sveti Trojici naj vedna bo hvala, Ktera ves svet je in bo že ravnala; Nje veličanstvo povsod se zglasuje, In na vso večnost kraljuje. Sveti Rožnlkranc. Poglejte duše! vertic zlati, Marijo v’ verti rožce brati, Brezštevilne rožce rastejo, Bolj ko jih gledaš lepši so. Med rožcami pa vsmi so tri, Ki jim enakih v’ verti ni, Sprelep in žlahten njih je cvet Še lepši nauk iz njih posnet. Glej perva rožca lepo bela, Je rojstva Jezusa vesela, Nam kaže kak se je rodil, K’ je od Marije rojen bil. Lepo rudeče pa cveti, Ko drugo rožca, kakor kri, Pomeni kak je martran bil, In rešnjo kri za nas prelil. Ta tretja rožca je rumena , Še bolj kot sonce razsvetljena; Pomen de je od smerti vstal, In u nebo k’ Očetu šel. Kar vere nas skrivnost uči, To nam pomen’jo rožce tri. Kar Bog je storil nam u prid Se v’ rožcah teh v’ nebeških vid’. Iz njih se zali venec spleta, In ven’c je ta molitev sveta, Svet Rožnikranc je imen’van, Kristjanam u pobožnost dan. . Po njem se vera ponovi, Jezus , Marija se časti; In kdor ga prav moliti zna, Življenje tud lepo ravna. Zato se kinči z’ njim mladost , De rasteš vedno bolj v’ krepost’ Postavna starost vsak kristjan Naj vencu temu bode vdan. Časten na zemlji bodi Bog, U lložnikranc’ po svet okrog, Od tod pa vzem’ nas v’ sveti raj, In nam nebeški venec daj. 60 Ob godu ccrkveniga posvečenja, O dan’s je prav veseli dan, Sam Bog ga je perpravil nam; Nas spomni vse usmiljenja Očeta gor nebeškiga. * Tii hiša božja glej stoji U kter’ se vedno Bog časti, S’ svetim oljem prečastna, ' Je posvečena Njemu bla. Studenc življenja večniga, Začetik tukej svoj ima, Ste željni raja svetiga, O duše’ tii išite ga ! Nebes tu govori Gospod Nam kaže vanje srečno pot. Odpri zato kristjan serce De sveti Duli u tebe gre. Če grešnik tebe greli teži In ’maš od solz mokre oči Tu čaka tebe glej pastir Ki da ti sladki dušni mir. Če križ, težave te more Veselo sonce t’ gor rie gre, Tu čaka Jezus večna luč K’ ima tolažbe zlati ključ. Bolnik doma reven ležiš V’ Gospoda cerkev prit želiš — Terpi voljno tud k’ tebi gre Iz božje 'hiše vsmiljenje. Če napčnost, spridenost ljudi Življenje tvoje ti greni, U cerkev pojd’, kjer Jezus je , K’ na križ terpel za nas je vse. Scer sedež Bog v’ nebesih ’ma Pa je na zemlji tud’ doma, Po dnev po noč tukej živi, In milos.t vsem stvarem deli. Zato z’ veseljem hod’ kristjan U cerkev semkaj vsaki dan, Povzdigni dušo in serce , De k’ Bog’ molitev tvoja gre. Z’ nebes prišla bo božja moč Pregnala bo pregrehe noč, In nam'svetila v’ sveti raj Ki nam usmiljen Bog ga daj. Od vsili Svetnikov. (Iz latinskima.) Usmili, Kriste, svojih se, Ki milosti Očetoye Per tronu tvojim presvitliin Deviška Mati prosi jim. In trume ve zveličane, V’ deset versta razločene! Kar zdanjih in prihodnjih več Je zlegov, odvzemite preč. S preroki vred aposteljni! Per ojstrimu sodniku vi Sprosite odpušenje nam Resnično stertim grešnikam. V’ rudeče vi oblečeni V’ plačilo tam marterniki! Vi spoznovavci v’ belo spet! Nas ptuje klič’te v’ boljši svet. In čisti kolobar devic! In kar pušava je dušic Poslala gor v’ svitlo nebo Prestavite nas v’ selo to. Odpravite neverni rod Vi preč od mej keršanskih tod De vodil bode en pastir Edino čedo v’ večni mir. / Bogu Očetu čast naj bo, * * In S’nu edinimu tako In svet’mu Duhu tako zdaj, Ko vsaki čas, in vekomej. Tilie misli na pokopališi god vsili Svetnikov zvečer. Ustavi človek se popotni, Ki mem’ neskerbin greš naprej, Ozri na kraj se ta tihotni, Kaj tukaj se godi poglej. Postopi noter in pomudi Se tukaj le nekoliko; Pomisli, — zjokaj in začudi Se nad sveta minljivostjo. Glej kaj vmerjočiga je roda Lepota, sreča, blagostan! -- Trohnoba njega je osoda In dom začasni grob strašan. Je bil mladenčik bistre glave Razkočin, čverst, omikan, živ, Ko rosa mlad , lepe postave Usimu svetu Jjubeznjiv; V’ mladosti blage pervim cvetu Je upal še veselih dni; — Pa s smertjo zrajtal je na svetu, Zdaj tukej zakopan leži,- Je bla nečimerna deklica Nališpana ko Rožni cvet, Veselje njeno, zale lica, Nje bog edini bil je svet; 65 Neskerbno je v’ en dan živela Na srnert kar mislila še ni; Pa prišla je, ji dni odštela, Zdaj tukej gnjije, červovi. — So b’li bogati, b’li veljaki, ' Se vtee jim je uklanjalo; Pa zdaj beračem so enaki, Jih červi z’ njimi bratijo. Nad revežem tukaj ne vpije Več bogatin, ga ne roti; Oba zdaj ena streha krije , Pa v’ miru rad pri njem leži. Pokojno tukaj vse počiva, Zadosti vsiga vsak ima , Tu mir pozemeljski prebiva. — Popotnik! (ukej si doma. Popotuvaj tedaj v’ pokoji Serčno Gospodov pot naprej , Dokler te spet po kratki hoji Sprejme ta sveti, tihi kraj. Tu bo prenočiliše tvoje, Terpelo bo le. majhin čas; — Glej ! tromba angelska zapoje , Ki večno bo zbudila nas. In prerojeni bomo vstali V’ domovje Jagnjeiovo šli, Mu večno pesem prepevali Nebeške slave in časti. 11 Priporoebe po mertvih. V.si svetniki in svetnice, Pridite na proti zdej , Angeli vi perhitite In spremite dušo v’ .raj! Srečni bratje ino sestre K’ se radujete že tam! Zdaj na proti pertecite In pustite dušo z’ vam. Vsi svetniki i. t. d. Pred obličje jo peljite Pred obličje Stvarnika, Sinu Njega jo zročite Milosti Zveličarja. Vsi svetniki i. t. d. Vrata naj presvefga raja Duši danes se odprd, Angeli pak sprenčte rajski •Jo skoz’ nje v’ nebo sveto. Vsi svetniki i. t. d. Marterniki prid’te proti Vene ji pernesite zlat, Z’ njim okincena de noti V 7 ’ raj se mogla bo podal’. Vsi svetniki i. t. d. Tamkaj jo med se dovzmite V’soIni kori angelski, Jo k’ tovaršico spremite Ljubi vi svetniki vsi. Vsi svetniki i. t. d. V’ vaš’ veseli družbi vživa, Duša naj nebeški mir; 'Dokler bode z’ vam nas združil, Ljubi Jezus, naš pastir. Vsi svetniki i. t. d. Jezusu perporočite Se, de on pripravi vam Večni mir in pokoj večni, U lepavali rajskih tam. . Pogrebenca. Oh kako pač hitro mine Našiga življenja čas! Kakor dim pod neham zgine Ali ko zvonoven glas. Prejde tisto vsakhnu tod In mu semkaj kaže pot. Kakor roža tam na polji Cvete in osiplje se, Glej tako u našim doli Človek pride ino gre. Majhen veterc perpihlja, IXoč na veje’ je kapljica. Starčik se o palci vpira In mladenč pred njim hiti, Materi v’ naročji vmira Dete, in jo zapusti. Naj bo človek star al’ mlad Se ne vbrani smertnih vrat. Skoz’ nje vsi u večnost gremo, Zapustivši reven svet; Blagor nam, ki dobro vemo, De b’mo vstali enkrat spet. Truplo v’ hladni zemlji spi, Duša v’ večnosti živi. Le v’ pokoji z d e j počivaj Truplo v’ krili maternim, Duša pa veselje vživaj, Tamkej med izvoljenim! Bog! skoz’ smertne vrata daj, Srečno prit’ nam v’ sveti raj. 70 Zahvalna nedelja, O kristjan oko povzdigni, Zemlja — glej — ti sad svoj da K’ nebu hvalne pesmi vzdigni, Ker vse dar je od Koga. Čast liogu naj bo in hvala Za dobrote tolkošne , Ker od neba nam je dala Njega dobra roka vse. Naj se človek toPko trudi, Malo pač le .sam stori; Dež in sonce , rast še tudi Le od zgorej Kog deli. Čast Kogu i. t. d. Kes on daje nam obilno, Kolj ko vredni koli smo, On pač svoje ljubi silno, v Le de njemu služijo. Čast Kogu i. t. d. Ker pa on d ari'nam krati Ni dobrota manjši to , K’ seb’ on hoče nas peljati In ohranil še nas bo. Čast Kogu i. t. d. Le Koga tedej hvalimo Mu služimo vsaki čas In ponižno ga prosimo v De ne bo zapustil nas. Čast Kogu i. <• d. ieru t'vi Žcnitvanska. Hvaljen bodi večni Dog, Oče, Sin in sveti Duh Danes in na vekomej ; K’ je človeka čudno vstvaril, Z’ 'ženo ga oblagodaril, Ga namenil v’ sveti raj. Hvaljen tudi Jezus ti, Ki si polni milosti Čudniši prestvaril nas, Stan zakona si posvetil, Žegnal to nebeško setev, Polahkal težavni čaš. Hvale vreden je ta stan, De bi bil le prav deržan, Od žene in od moža; Velik zakrament je tudi Vse gnusobe mečno studi, In ljudi v’ nebo ravna. Mož pomeni Kristusa, Svete cerkve ženina, Ki jo varje in redi; C^jŠtev pa pomeni žena, V’ božjim strahu zaročena, Mati vernih je ljudi. Vaj življenje naj oznan’ To podobo noč in dan. Kakor Jezus vaj’ uči, Eden drujga tolažita, In za Jezusam hodita Skozi temo te noči. Ker si v’ roke sežeta, Se močno zavežeta, Se nikdar ne zapustit’. Perstan ljubiga spominja Naj vaj vedno opominja Eden drugim’ zvestim bit. Povabita Jezusa De bo sveta drušna vsa Na vaj ženitnim' zdej, De bo on vaj rasveselil,, Če bo vaj serce bolelo, Kakor v’ Kani v’ Galilej’. Dobro srečo zdej žele Vama svatje in ljudje, Tudi jest želim vmes, De bi zdrava in vesela Še veliko let živela, In dosegla čast nebes. 73 Od božje ljubezni. O moj Bog jest tebe ljubim Z’ cele pamet in moči, Vso pokorsno ti obljubim Hvalo, čast čes vse reči. Ne samo, de bi ne padel, Ne pogreznil se strašno, Temuč, de bi teb’ dopadel, Ko bi večnost’ tud ne blo. Oh zakaj bi te ne ljubil Toljko k’ si čes vse ti lep, In zakaj bi te ne služil, Ker si milostljiv in svet. Vs’gamogočen si pravičin Dober bolj ko vse stvari, Si usmiljen , zvest, resničin Vreden naše vse časti. Al nesrečna me bolezen Tare, in serce boli: Merzla namreč je ljubezen K’ Tebi, kakor se mi zdi. De bi pač serce se vnelo, In postalo prav gorko, Od ljubezni vse gorelo Ino merzlo več ne blo! Koljkor imajo nebesa Gor svetnikov, angelov, Koljkor lističa drevesa, Žemlja cela pesčikov; i 74 Koljkor zvezd na nebi sveti Koljkor rožic je cvetlo, Toljko sere želim imeti De b’ le več ljubezni blo. Oli de b’ moja te dušica Ljubit’ mogla pač tako, Ko Marija te Devica Ljubi serčno in močno! Kakor ljub’jo Zerafini Angeli in Kerubin’ Tak’ močno tud jest Te z’ njimi Ljubiti, Gospod, želim. Al zadosti ni to meni De bi ljubil sam te le, Daj v’ ljubezni zaželjeni De te ljudstva Ijubjo vse. Plamen naj plami ljubezni V’ sercih vsih tako močno, De te v’ zdravju al bolezni Vsako njih ljubilo bo. K’ bo pa ura htela steči, K’ bo življenja naš’ga kraj, O takrat naj slišmo reči: Prid’te semkaj v’ večni raj. In ljubili bomo večno Tebe trojniga Doga, V’ svet’ ljubezni ž’veli srečno In častil’ te Stvarnika. I , t 75 Sv. resnje Telo, popotnica v večnost. (Ob obhajilu bolnikov.) Pritecite, pokleknite Pced Gospoda tu na tla: Počastite in molite Svojiga Zveličarja. Sveto, sveto , čes vse sveto Jezusa resnje Telo, V testamentu, v zakramentu V živ spomin postavljeno. Ne pozabi, k sebi vabi Svoje, ko so zdravi še; So v bolezni, poln ljubezni Sam do njih poniža se. Sveto i. t. d. On rešenje, tolaženje Svojim je, ko so živi; On vstajenje in življenje, Ko umerjo, jim spet deli. Sveto i. t. d. C On je v sreči, množici veči, Boljši vsih prijatlov sam; So pustili v zadnji sili Drugi vsi, ostane sam. Sveto i. t. d. 4 * On kreposti sred slabosti, Hlada v bolečini da; On je hrana, v ta čas dana, V večnost je popotnica. Sveto i. t. d. Vanj ozira, nanj opira Človek se, ko ima še moč; Vanj zdihuje, v njem miruje, Ko je bliz’ življenja noč. Sveto i. t. d. Z njim hitimo in molimo, Z angeli pojoči „svet“; On obiši v niški hiši Svoje, jih oživi spet. Sveto i. t. d. 'vi - Za bolnika poterdnika On se milo skaži zdaj ; De bi peli, mu veseli Pelji nas vse v večni raj. Sveto i, t. d. 77 Človeško življenje. (Poleg nemškiga.) Človeško življenje pač naglo beži, Ko'ptica leteča, In voda dereča; Kdo ve, če li jutrišnji dan še živi? Kar tukej radi se, le verne se v prah, Gre eden liitreji, Gre drugi pozneji, Pobere vse smert, in zakrije vse mah. Zdej dete zagleda svitloba sveta; Že neha dihati, Ka ve le jokati, Še klicati matere ljube ne zna. Mladenič ugasne ker lepih je let; Življenje ga mine In ogenj mu zgine, Ko pride ga sestra košena objet. In deklica zvene, ko vse ji cvete; Oko omedleva, Obličje zbledeva, In lica goreče omerznejo vse. Ni v strahu nevarnost mož terdin, serčan; Pa moč ga zapuša, Upada mu duša, Ker nagne se že mu popotvanja dan. 4 *v 78 Per grobu se starčik ozre še okrog; Temno pogleduje, Ker to premišluje, De iztekli so časi veselja, nadlog. Je cesar na tronu na paPci berač, Se bota ločila , In vse zapustila, V’ grob mora leta in nič uni drugač. Tak stori, kar prav je, de srečno živiš Pravično živeti Da mir ti na sveti, Plačilo pa veči v nebesih dobiš. 79 Pot prot nebesam. (Iz nemškiga.) Poznate dom ? na zemlji ne leži, Od kter’ga britko serce govori, Kjer vtihne mil’ glas solze ne teko; In dobri srečo, slabi moč dobo? Poznate ga? Le nanj Mi mislimo ves čas sedanj! Poznate pot? je ternjeva steza; Naprej ni moč , skerbi popotnika; Spotakne se, pogleda v prahu gor: Okrajšaj, Oče! tek, omagam skor! Poznate jo? ta gre Tje gor, kjer upa vse serce. Poznate ga , prijatel je z nebes , Človešk otrok, in več še Bog je res; Naprej je šel on ternjevo stezo', Popotnikam perstopi milostvo: Poznate ga? le ta Prot nebu srečno nas pelja. / v Kazalo Stran. Sveta maša.3 Zegen.7 Adventna.9 Božična I j II. > III ., IV. . . . 10 — 1 4 Sveti post.. . 16 Od pokore.17 O terpljenji Jezusovim.20 Duša najde Jezusa v terpljenji ... 21 Od Kristusoviga terpljenja iz pasjona . 23 Velikonočna.26 Sveto rešnje Telo I., II., III.. . 28 — 31 K povzdigvanju.* . . 33 Priprava k svetimu Obhajilu .... 34 Blagor svetiga Obhajila ..35 Duša po sv. Obhajilu.36 Na presveto Devico.38 Počešenje Marije.10 Marija (sv. Ligvora.).43 Marija zgodnja Danica.45 Zdrava morska Zvezda.46 Češena si Marija.48 Stran. Češena si Marija, skaži milost mi . . 49 Čast Marije.51 Ime Mariino.53 K svetejsimu sercu Marije ..... 54 Od Angelov Varhov.57 Sveti Rožnikranc. 58 Ob godu cerkveniga posvečenja . . .. 60 Od vsili Svetnikov.62 Tihe misli na pokopališi v god vgih Svet¬ nikov zvečer. . 64 Priporočbe po mertvih ...... 66 1’ogrebenca .. . 68 Zahvalna nedelja . '. 70 Ženitvanska. 71 Od božje ljubezni.73 Sv. rešuje Telo , popotnico v večnost . 75 Človeško življenje.77 Pot prot nebesam.. . . 79 ’ ; f ‘/'j f ■ * i