D o p i s i. Od Sv. Ilja v Slov. goricah. (Nekaj o našem junaku Repniku.) Dragi bralci «Slov. Gospodarja«! 2e trečkrat ste čitali dopise od nas, čitali ste tudi, kako strastne nasprotnike da imamo v Št. Ilju. Imamo »nemSkega viteza», imamo učenega «šolmaštra*, imamo hudega «gemeindedinerja» z britko sabljico in policijsko čepico, a slednjič, čujte, gleštamo še tudi za županskim stolcem žaluiočega Posilinemca — Repnika. Oh, ta vam je hud gospod. Posebno hudo jezo ima na ta «Windisches Gesindel» in te «proklete stekle pse», (to je izraz za slovenske mladeniče). Da bi je vse vrabci pozobali! — Toda počasi, počasi gospodine! Nobena juha se ne j6 tako vroča, kakor se skuha. Vam ni prav, če se slovenske fantje organizujejo ter podučujejb, kako treba delati za narod. Ali je to kaj tako straSnega, da se vam celo lasje ježijo? Razumemo ta vaS strah. Vi vidite, da se nemčurjem tla tresejo in se bodo morda v kratkem pogreznile, kakor na — Martiniku. Kaj ne? Tako bo, tako, pa nič drugaCe! Ob priliki spet kaj več. Zmrzleski. Sv. Jarij ob Ščavnici. (Eako je kaj?) Gospod urednik, že precej časa niste posebnega zvedeli od nas, akoravno Sv. Jurij navadno ne molči. Bog nam je navzlic raznim uimam še precej blagoslovil sadno drevje in tudi v vinogradih se kaže grozdja toliko, kakor že dolgo ne. Dal Bog, da nam vedno deževje grozdja ne uniči, ker je že v cvetu. Ozimina se kaže tudi dobro, pač pa koruza slabo. Ščavnica nam je zblatila kraj obrežja precej travnikov. Vedno deževje ie sicer nekaj izpralo, a ne moremo spraviti nič pod streho. — Društveno življenje je pri nas precej razvito. Deluje sicer na tihem, a pozna se vendar nja sad, da je naSa mladina že precej izobražena in da že par let ni čuti več o pobojih in ponočnih tepežih. Le po tem potu naprej, ljuba mladež! Občinske volitve so razen Okoslavske občine že skoraj končane. Na več krajih so se zavedni volilci zjedinili in vrgli nasprotnike, — čast njim! Kakor se mi zdi, še ima jedina okoslavska občina voliti svojega predstojnika. Jako se je bati, da novi odbor zaverže našega zdanjega narodnega župana in da pride za predstojnika pristaš Bračkov. V imenu vsenarodne koristi tedaj, poraislite dobro volilci okoslavski, komu boste oddali svoje glasove. Rogatec. (Varnostne naprave.) V naSem trgu se sliši in vidi vedno kaj zanimivega. Je pa tudi marsikaj, kar ne daje hvale našemu županu. Gotovo je njegova dolžnost, da skrbi za varnostne naprave. Če silna nevihta kakSno brv odnese, če je prepotreben kje kakšen most, če je silno nujna kje trdna ograja, ne pa prhki, strohnjen les, ki ga zlomi lahko vsak otrok, je gotovo umevno, da se za potrebno popravo ne bo brigal kaksen cestni pometač, ampak dotični župan. Torej gospod župan, posodite ljudem vsaj kakšno brv, katere zdaj ni, kajti po zraku je težko priti čez jarek. Most, katerega delate že skoro dve leti, a ga še niti začeli niste, je gotovo vsaj popravila bolj potreben, ko je potreben vam vaš posilinemški značaj. Kolikrat bi si že bila živina lahko zlomila noge! Bi ji bili gospod župan vi dali druge ? Kup kamenja še ni zadosti. In če se bo kakSen otrok prekucnil čez strohnjeno ograjo v jarek, bo vam tudi v pohvalo?! O, dela imate gospod župan dovolj povsod, ko bi ga le tam ne iskali, kjer vam ga ni potrebno! Iz Slovenskih goric. (P a b e r k i.) Dvorazredna Sola v ščavniški dolini se torej razširi v trirazrednico. Ustanovili so to Solo, ker imajo nekateri in to res le nekateri otroci predaleč k Sv. Petru pri Radgoni. Ker pa teh nekaterih otrok ni bilo dovolj, segli so po otroke dalje na okoli in celo čez Ščavnico v Zagajski vrh so Sli p6nje. Veliki del občine Ščavnice z Zagajskim vrhom na desnem bregu reke pripada pa k župniji Sv. Benedikta. Ne vem če najdeS v tem delu občine kaj starišev, ki bi radi pošiljali svoje otroke čez Ščavnico v isto Solo, v Zagajskem vrhu pa vlada celo velika nevolja med starisi, ker imajo Djih otroci b 1 i ž j e v domaCo petrazrednico. Toda, gosposka tako hoče in kmet mora ubogati! In zdaj še torej tretji razred na Ščavnici, pri Sv. Benediktu pa je peti razred skoro prazen. To je res izvrstna šolska uprava! In stariši, pomislite tudi, kakšne so take šole proč od larne cerkve! — «Štajerc», he! pa nič ne vidiS, nič ne slišiS? Si slep, gluh, mutast? Kaj Se! Hinavec si! Dobro veS, kaj se je zgodilo s tvojim prijateliem pri Sv. Trojici, predobro ti je znano, da je dobil pet mesecev je6e in potem 8e prisilno delavnico v Messendorfa in sicer zaradi dejanja, ki ga tukaj nočemo omeniti. In to je bil tvoj prijatelj! Ti revni dopisnik od Sv. Trojice, ki si tolikokrat blatil v «3tajercu» zadrugo, nje ude, naše narodnjake, duhovne in posvetne, zakaj pa zdaj molčiš? Ker si binavec, kakor «Štajerc» — gliha vkup štriha! In tega v ječo obsojenega moža so postavili Trojiearji vedno v prvo vrsto, da je nahajlal naše narodnjake. Zdaj pač ne b« več klical «heil» ampak «heul»! Tako je bilo tudi pri Lenarčanih; prej so vriskali «heil», zdaj pa stokajo «heul». Slovenska posojilnica pri Sv. Benediktu jako dobro napreduje. To pa jezi Trojičarje. Zadnjič smo priporočali to posojilnico ter pripomnili, da se nam odslej ne bo treba vklanjati nam nasprotnim Trojičarjem t. j. nekaterim tržanom. Koj tisti dan, ko je «Slov. Gospodar« prinesel to priporočilo, pošlje Golob pismo k Sv. Benediktu, ki naj se v nedeljo prebere, čeS, le denarja nam prinesite Benedičarji, pa se vam ne bo treba vklanjati. Dne 16. t. m. ob 2. uri zjutraj je pogorela hiSa Antona Maurič v Trotkovi, župniie Sv. Benedikta. Vzrok požara še ni znan. Zavarovan je bil za malo vsoto. Popoldne istega dne pa je treščilo v gospodarsko poslopje Lovrenca Družovec v Senarskem, župnija Sv. Trojica. Škoda je velika. Vrlega narodnjaka pomilujemo ter ga priporočamo v podporo. — Po Slovenskih goricah bo sadja polovico manj, kot predlanskem. Pač pa je v najobilnejši meri dobrotljiva roka božja navesila grozdja na^ naSo vinsko trto. Žal, da deževno vreme zadržuje rast i» cvet. Tudi sena ne moremo spraviti. Sploh je vse zakasnjeno za tri tedne. Kapela. (R e d e k o b i s k.) Preteklo nedeljo, dne 22. junija priredilo nam je tu mariborsko bralno društvo «Maribor» predstavo s slikami, katere so obudile pri nas mnogo zanimivosti. V prostorni Solski sobi trlo se je radovednega občinstva, ki je že nestrpno pričakovalo oznanjenega vsporeda. Uže pri prvih slikah, predstavljajoč <Najdba Amerike*, je ljudstvo kar očarano zrlo na ta, njim popolnoma novi svet. Mnogo zanimivosti obudile so tudi prekrasne slike iz potovanja okoli zemlje. Gledalci so se seznanili z vsemi deli sveta; najlepSe kraje in naiimenitnejše dežele so imeli priliko občudovati. Nežni Solski mladeži dopadale so se najbolj slike iz nove in stare zaveze; glasni krohot obudile so pa pri mladini zabavne in premikujoče se slike, izmed katerih je jedna celo predstavljala naS «Boračevski» mlin. NajkrasnejSe in najbolj zanimive slike za občinstvo so bile gotovo skupina mest. Marsikdo, ki še ni videl Gradca, našega glavnega mesta štajerske dežele, imel je priliko tu se ž njim seznaniti. Videli smo nadalje tudi naSe cesarsko mesto Dunaj in pa — belo Ljubljano! — S kratka: videli smo mnogo! — Slike niso le zabavne in kratkočasne, marveč tudi poučne vsebine bodisi za odraslega kakor tudi za mladino. Nas, ki imamo vinograde, je zanimala slika trtna uš; druge je zopet bolje zanimala slika kolera, človek itd. Le žal, da so nam predstavljavci tako hitro popihali in odšli. Radi bi bili Se gledali lepe slike; pa potolažili so nas s tem, da bode zopet v nedeljo dne 29. junija predstava pri Sv. Petru z istimi slikami. — Tudi naše društvo bode v kratkem priredilo veselico, ki utegne biti baje tako zanimiva, kakor opisana predstava s slikami. «Bor ačevski».