Nova postava o nastavljanjn učiteljev na Ijndskih ali malih šolah. Stevilo postav zastraa ljadske šole je zopet za eao številko pomaožeao. Svitli cesar so 17. taaja t. 1. potrdili postavo, katero je liberalfloBemška večiaa štajeiskih poslaacev skleaila zoper voljo sloveaskib ia koaservativBO-aemških poslaacev. Vsled te postave so krajai, aajbolj pa okrajai šolški sveti zgubili pravico imeaovati ačitelje. Ta pravica se je sedaj popolaem ia; izvzemši aiesto Gradec, za celo Štajeisko izročila deželaema sveta v Gradcu. Nemški liberalci se te postave močao veselijo. Bodi jim, koaservativai Nemci nje aiso ia stajerski Sloveaci aje veseli biti ae moremo. Vsaj aam je dobro zaaao, da je večjidel le zavoljo Bas bila od aaših aarodflih aasprotaikov v deželaem zboru sprožeaa ia vkljub ngovarjaaju aasih sloveaskih poslaacev sprejeta. Poslovaaje razaih šolskib aradov je pa sedaj sledeče: brž, ko je kaka šolska slažba izprazBJeaa, ima krajai šolski svet dolžaost to aazaafliti okrajaemu šolskemu svetu. Ta mora potem slažbo razpisati ia razpis ozaafliti v uradaem deželaem listu : Grazer Zeituag, ia, če bo5e, se v Bekterih dragib noviflab. Prošaje se vlagajo pri krajaem šolskem svetu, kateii po pretečeaib 4 tedaih vse vložeae prošaje pobere ia odpošlje okrajflemu šolskema svetu. Sedaj se zberejo glave okrajaega šolskega sveta, pregledajo prošaje ia izberejo iz vseb 3 prošaike ter jih izročijo ali prezentirajo deželaema šolskemu svetu j v Gradcu, ki potem izmed piiporočeae trojice iz- j voli eaega, kateri ma je aajbolj vseč. Deželai j svet potem tistemu, kateremu je službo odločil, po- , deli službinsko pisrao ia ukaže dotičaemu okrajnemu solskemu svetu, aaj aovega ačitelja v šola vpeljž. ia od ajega sprejme predpisaao piisego. Provizoričao Bastavljaaje ostaae pri starera. Tudi ima deželai šolski svet aeomejeao pravico ačitelje kazaiti z tem, da jih aa slabše slažbe prestavlja; le glede prestav iz službiaskih azrokov je primoraa poprej prasati učitelja ia okrajai solski svet, v katerega okraj ga prestaviti hoče. To je jedro ; aove postave. Na prvi hip je razvidao, da je deželai solski svet v Gradcu vse — drugi okrajai in krajai sveti so pa brez posebne važaosti. Zgubili so še tiste male pravice, katere so jim bile po postavi od 1. 1870 odmerjeae. To je za štajerske Sloveace občatljiv adarec. Kajti po poprejšaji postavi 80 narodai okrajai solski sveti izmed večih prosilcev, med katerimi jo morebiti bilo več nemškutarjev, zamogli izvoliti ia imeaovati za učitelja aarodaega moža. Sedaj pa lebko deželai šolski svet izaied trojice, med katero sta morebiti 2 aarodajaka ia 1 aemškatar, vselej izvoli aemskatarja ia ima po postavi popolfleai prav. Ali se bo deželai štajerski šolski svet res tako obaašal, tega tukaj nikakor ae trdimo. Povdarjamo le postavao mogočo8t takega postopaaja, ker je po svoji večiai nemšk in sedaj liberalea. Eoaečao še omeaimo, kar srao iz Gradca zvedeli takrat, ko se je ta postava saovala. Sloveaski poslaaec g. dr. Iladaj je aagovarjal liberalaega Bemškega kmeta ia poslaaca Grogger-ja, aaj z koaservativaiaii Jb sloveaskimi poslaaci glasaje zoper postavo, ker ta očividao krči dosedaaje pravice tistib, ki za solo aajveč plačujejo ter okrajaim šolskim svetom glavBo veljavo jemlje. Liberalfli kmet se pa izkašlja rekoč: vem, da postava aam kmetom ai ravao ugodaa, veadar gospodje so mi zagotovili, da se aara ai treba bati, vse meri le aa sal .... ske Sloveace (ndas Gaaze gebt eigeatlich anf diese sakriscbea WiadiscbeB da druatea".) Nemški deda je res bil odkritosrčea ia je le izustil, kar so Baši sloveaski poslaaci itak že dobro vedeli, le opravili aiso aič zoper liberalao Bemško večiBO. Postavo je večiaa sprejela, miflisterstvo odobrilo ia tako je prislo, da so jo svitli cesar potrdili'. Sicer pa mislimo, da bodemo Sloveaci še tudi to ljubezajivost aemških liberalcev srečao prestali. Straake razpadejo, aarodi ostaaejo. Tndi liberalfla Bemška straaka ae bo vekomaj gospo darila. Ali pomaili jo bodo aarodi avstrijski, zlasti slovaBski. Ali kde je Sloveaec, kde Slovaa v Avstriji, kateremu aebi vspomiaa ostalo., katerega aebi speklo ošabao pisareBje aemškib liberalaib listov, kakoršao beremo v Laibacber Tagblatt-u: nAufgabe der liberalea Partei ist es, die Starkaag des slavischeB ElementesiB Oesterreich mit aller Eaergie aad aater Aaweaduag aller erlaabtea Mittel za verhiadera, t. j. aaloga liberalae straake je, ukrepljeaje slovaaskega življa v Avstriji po vsej sili ia z vsemi dopaščeaimi sredstvi zabraaiti. Dobro, to aam je jasao!