Občani velenjske občine
Izdaja pred referendumom
• PISMO PIONIRKE • PISMO PIONIRKE •
NESTL 2GANK. PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE VELENJE
Nedeljsko glasovanje bo pokazalo politično osveščenost
Letošnje leto bo zapisano z velikimi črkami v naši zgodovini, 'oteka namreč 30 let, odkar je bila osvobojena naša domovina in lojevana naša revolucija. Veliko žrtev je bilo treba, da smo si » priborili svobodo, da smo zgradili to, kar danes imamo, izultati naše revolucije so vidni vsepovsod, na vsakem koraku. In občani Velenja smo lahko najbolj ponosni, saj se lahko po-ivalimo, da nam je revolucija največ prinesla. V teh trdi desetletjih je zraslo moderno mesto, v katerem gre industrija z velikim korakom naprej. Vzporedno s tem je bilo tudi veliko stoijenega za dvig družbenega standarda vseh delovnih ljudi in občanov.
Seveda pa vsega tega ne bi imeli, če ne bi bili tudi delovni ljudje za to. Občani so žrtvovali ;na tisoče in tisoče udarniških tur, delovni kolektivi so prispe-fvali veliko sredstev za izgradnjo kprepotrebnih stanovanjskih in [drugih objektov. V prvih letih [izgradnje našega mesta so bili
rudarji in rudnik tisti, ki so največ prispevali za napredek naše občine. Njim so se kmalu pridružili drugi kolektivi. Število prebivalcev je v teh desetletjih zelo narastlo, gospodarstvo je naredilo resnično skokovit korak naprej.
Tudi referendum, za katerega
' smo se med- prvimi odločili v Sloveniji, je obrodil bogate sadove. Cez dva dni bomo v velenjski občini spet odšli na volišča. Tokrat bomo volili nekoliko drugače kot pred petimi leti. Vsaka krajevna skupnost je sama sestavljala program do leta 1980 in denar, ki se bo v prihodnjih letih zbiral na njihovih žiro računih, bo ostal v krajevni skupnosti. Pri našem drugem referendumu gre bolj za politično akcijo. Izid nedeljskega glasovanja bo najbolje pokazal, kako občani gledajo na vse te dosedanje pridobitve. Glede na standard, ki ga imamo danes v občini, mislim, da ne bi smelo biti nikogar, ki bi negativno gla-
soval.
Razpoloženje, ki je prevladovalo na posameznih sestankih oz. zborih volivcev, je najboljši dokaz, da je prav, ker bodo zbrana sredstva ostala krajevnim skupnostim. Za nas vse pa je to še toliko bolj pomembno, ker je to praktično začetek gospodarjenja v krajevnih skup-
koiiHMitar tedna
s
Preidimo iz splošnega na določno, v praksi vidno, oprijemljivo.
Na tem svetu ni zgleda, ki bi nam pokazal, kako je mogoče graditi socialistično samoupravljanje. To pa hkrati zavezuje, da moramo na podlagi lastnih izkušenj določiti oprijemljive naloge v tej družbeni etapi, raziskovati ter odkrivati pota lastnega razvoja. Prav zato so tudi težave, s katerimi se srečujemo, ter seveda problemi, ki jih moramo reševati v nadaljnjem razvoju samoupravljanja, večji in dolgotrajnejši.
Vendar se zelo moti tisti, ki pri vsem tem poudarja le „eko-nomsko" plat samoupravljanja, ki omejuje samoupravljanje le na odločanje delavcev znotraj organizacij združenega dela. Dejstvo je namreč, da bi pomenilo takšno gledanje pravzaprav oženje in krhanje samoupravnih temeljev, na kterih sloni ves naš danasijik. To pa pomeni, da mora samoupravljanje prerasti -in že prerašča — v nezamenljivo pravilo vsega našega družbenega obnašanja in ravnianja. Samoupravljanje - to je: način dogovarjanja, sklepanja ter uresniče-
vanja sprejetih dogovorov in obveznosti. Samoupravljanje -to je tudi največji praktični izraz solidarnosti ter pot, ki vodi v končni posledici jugoslovanske narode in narodnosti iz razredne v brezrazredno družbo. Samoupravljanje - to so naša odprta
nem dnevu. Počasi, a vztrajno, izpodriva odločanje v imenu ljudi v odločanje ljudi samih. Tako so na primer tudi samoprispevki - med prvimi so ga uvedli v Sloveniji prav v Velenju - izraz samoupravne zavesti delovnih ljudi in občanov. Zavesti, ki ve in ki terja, da delovni ljudje sami odločajo o načinu svojega življenja. Zavesti, ki ve, da ne
Samoupravljanje
vrata v jutri, hkrati pa tudi že sprejeta in uresničevana metoda vsega našega današnjega in minulega ravnanja.
Potemtakem mora biti vsakomur jasno, da samoupravni odnosi in samoupravno dogovarjanje ter odločanje ne mere biti omejeno le s tovarniškimi „plotovi'\ marveč se razliva povsod tja, kjer živijo, razmišljajo in delajo ljudje. Njim je tudi namenjeno, rojeno je bilo iz na-ah skupnih potreb, kot najmočnejša vez med vsemi jugoslovanskimi narodi in narodnostmi.
Razvejanost samoupravne srčice lahko danes praktično opazujemo v običajnem delov-
moremo hkrati terjati več pravic za to, da bi državo ..prisilili", da bi nam dajala zdaj to zdaj ono, sami pa bi v takšnem primeru zavzeli le položaj bolj ali manj poklicnih nergačev, ki bi zabavljali nad prepočasnim urejanjem skupnih in splošnih družbenih zadev.
Samoprispevek zato ni le glasovanje za zavestno odtegnitev dela dohodka za izgradnjo pre-potrebnih družbenih objektov ali česarkoli že, marveč predvsem glas za krepitev samoupravnih pravic in dolžnosti. V tej luči velja členiti tudi novi velenjski samoprispevek, vendar ne samo tega.
MILAN MEDEN
nostih, ki so po novi ustavi postale. temeljne družbenopolitične skupnosti, v katerih ljudje živijo in zadovoljujejo svoje potrebe. Menim, da mi kot predsedniku ni treba pozivati ljudi h glasovanju „ZA". Trdno sem prepričan, da je želja ljudi iz posameznih krajevnih skupnosti tako velika, da bodo tudi v nedeljo dokazali tako kot so že neštetokrat doslej, veliko zavest in glasovali za lepšo prihodnost nas vseh, še zlasti pa mladega rodu.
Predsednik Skupščine občine Velenje NESTL ŽGANK
20. aprila 1975 referendum v vseh 25 krajevnih skupnostih občine Velenje
glasujte »za«!
Vsi pionirji se zavedamo, da ste S let odtegovali od svojih dohodkov denar za nas. S pomočjo vašega denarja smo se izognili troizmenskemu pouku.
Vsi veste, da se naše mesto nenehno veča in s tem se veča tudi število prebivalcev. Zaradi tega so šole že pre-natrpane z mladimi ljudmi, ki so željni znanja. Tako nam zopet preti troizmenski pouk. Že pri dvoizmenskem pouku odpade delovanje marsikaterega krožka, s tem se tudi naše težnje po izobraževanju manjšajo. Tako v prostem času, ki je bil prej koriščen za izvenšolske dejavnosti, marsikdo zaide v slabo družbo. Naša največja želja in potreba je še vsaj ena osnovna šola, s katero bo vsaj delno omogočen enoizmenski pouk. Vsi sami veste, kako prijetno je, če lahko s svojimi otroki vsaj malo pokram-ljate. Prav enoizmenski pouk vam to omogoča. Seveda bo število teh osnovnih šol pozneje premajhno, vendar bo ta odnos do mladine tudi poznejšim generacijam dal pobudo, da se bodo tudi oni odločili za takšne prispevke.
Dragi starši, 20. aprila se boste morali odločiti za način nadaljnjega šolanja vaših otrok. Pionirji upamo, da boste s svinčnikom, katerega boste držali v roki, obkrožili brez pomisleka besedo, s katero boste omogočili svojim otrokom boljše nadaljnje šolanje.
Torej dragi starši, pionirji željno pričakujemo ta dan, ki bo odločilen za nas vse in se vam obenem zahvaljujemo za vaše petletno prispevanje za boljše pogoje našega šolanja.
PIONIRJI IZ OBČINE VELENJE
»ofr4 \J» U^JM v CAjkA*, mor*	.
.SpoU&iUfc ta	tjjdi "v* - "fcO^nda^i pM^ta&A^ r+Lnfl OCCAMA
r*ij*«YvO Hn«Aj pftoMlKvuOv- UM	. 4«. 5»OVy» »3MO	VO&la	•*)
UJM UČjdl!^.
^oatdola «M )tCwiA , nmuJ jOJiw ^vrciuu*, >ll» v««, kom mi	dojilj -	tf	L iMV&aiA, ji «. IUXA V 4«Xo
6jx ^on tuj&ittt&ii M	uAiiU. tf riotoL v-.	V:
imiri. \ Ko •* JjO.&piO&J. ottlbejL t/	noiioif*«*.
* TU.
Vci ncuuutj.

V nedeljo, 20. aprila 1975, bo v vseh 25 krajevnih skupnostih na območju občine Velenje referendum, na katerem bodo delovni ljudje in občani Šaleške doline že drugič v razdobju petih let odločali, da s krajevnim samoprispevkom pripomorejo k hitrejšemu reševanju problemov na področju otroškega varstva in osnovnega šolstva ter k pospešenemu odpravljanju komunalnih in drugih problemov posameznih območij.
Občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje in vse krajevne konference socialistične zveze delovnega ljudstva v občini Velenje so prepričane, da bodo občani velenjske občine v letošnjem letu, ko slavimo več pomembnih obletnic iz naše revolucionarne zgodovine, znova manifestirali visoko solidarnostno zavest.
Občani in delovni ljudje vseh 25 krajevnih skupnosti na območju občine Velenje! Z visoko volilno udeležbo že v dopoldanskih urah in z glasovanjem za krajevni samoprispevek bomo dokazali pripravljenost in odločenost,da znova tudi sami prispevamo pomemben delež za višji družbeni standard več kot 30.000 prebivalcev Šaleške doline.
• PROGRAMI GRADENJ V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH
Kaj bomo zgradili z zbranim denarjem
Za kaj bomo v velenjski občini porabili zbrana sredstva - Odločale bodo krajevne skupnosti
Družmirje - Gabeike	Plešivec:
REKREACIJSKI CENTER TELEFON V VAS
Dosti več denaija kot v prejšnjih krajevnih skupnostih bodo zbrali občani Gaberk in Druž-mirja, ki spadajo v isto krajevno skupnost. Predvidevajo, da bodo v petletnem obdobju plačevanja krajevnega samoprispevka zbrali 2 milijona 444 tisoč dinarjev. Največji delež bodo namenili domu družbenih organizacij (1,600.000 dinarjev), ki ga v Gaberkah že gradijo in ga bodo predali svojemu namenu 14. julija letos, ko v tej vasj praznujejo krajevni praznik. Za izgradnjo ceste do meje krajevne skupnosti bodo porabili 600 tisoč dinaijev, preostali denar pa za izgradnjo rekreacijskega centra.
Gorenje:
RAZSVETLJAVA PAŠKE VASI IN GORENJA
Prebivalci krajevne skupnosti Gorenje bodo zbran denar 1,974.000 dinarjev koristno porabili za več skupnih objektov. Tako bodo asfaltirali 4 kilometre dolgo cesto, nekaj krajevnih cest obnovili, napeljali javno razsvetljavo v Paški vasi in Gorenju, uredili kanalizacijo, zgradili novo brv, postavili tri nove avtobusne postaje, prispevali nekaj denarja za dom družbenih organizacij, razširili gasilski dom in vzdrževali ter razširili pokopališče.
Lokoviea:
CESTE, TELEFON, OBNOVA CEST
V Lokovici so 16. marca na zboru občanov sprejeli finančni program naložb v objekte, ki jih bodo uredili z zbranim denar-
V	tej hribovski vasici bodo krajani zbrali 623 tisoč dinaijev in napeljali telefon ter obnovili in vzdrževali krajevne ceste.
Paka:
VSE ZA CESTE _
Občani so se v Paki domenili, da bodo ves zbrani denar - 520 tisoč dinaijev, namenili za ce-ste. Zgradili bodo cesto od Her-laha proti Cirkovcam in cesto v Loke.
Ravne:
UREDILI BODO OTROŠKO IGRIŠČE_
V	krajevni skupnosti Ravne bodo zbrali 2,225.000 tisoč dinaijev in jih porabili za otroško igrišče pri novi šoli -50.000 tisoč dinarjev, prizidek za namene društvene dejavnosti pri stari šoli - 400.000 tisoč dinaijev obnovo ceste Dvornik - Ober - 150000 tisoč dinarjev, obnovo ceste Jožev mlin -Pikov most, - dograditev ceste v Pristavo, za manjše potrebe pa bodo prihranili 70 tisoč dinarjev.
Skorno - Floijan: PROSTOR ZA ORGANIZACIJE_
Krajani bodo 1,826.000 dinaijev porabili za obnovo ceste od odcepa Pohrastnik do Pet-kovnika, zgradili betonski most na cesti Skorno, v Skornem in Florjanu zgradili priključke na glavne ceste, sofinancirali trafo postaje v Zgornjem Florjanu in Skornem, skupaj s krajevno skupnostjo Bele vode napeljali telefonski vod, asfaltirali športno igrišče in uredili prostore za
V vseh 25 krajevnih skupnostih velenjske občine so se občani odločili za razpis referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka.
Mah vrh — Rečica - Podgora (200.000), za odcepe krajevnih cest (100.000), športne garderobe (500.000), za cesto do Velikega vrha (500.000) in za ureditev spomenika 20 tisoč dinarjev.
Šoštanj:
NOVA ŠOLSKA TELOVADNICA
V Šoštanju, drugem največjem kraju v velenjski občini, bodo do leta 1980 zbrali iz samoprispevka 14,474.000 dinarjev. Zdaj je že dokončno rešeno vprašanje gradnje telovadnice pri osnovni šoli Karel Destovnik Kajuh. Telovadnico bodo gradili na rušnem območju velenjskega rudnika, zato je moral investitor dobiti reverz. Poleg tega pa bodo v Šoštanju razširili šolske prostore in igrišče, prostore za varstvo otrok, zgradili in uredili šolska igrišča, rekonstruirali in asfaltirali ceste, ulice
Zavodnje:
CELODNEVNA ŠOLA
V	krajevni skupnosti Zavodnje bodo do leta 1980 zbrali iz krajevnega samoprispevka 470 tisoč dinaijev in denar namenih za ureditev šole in šolskih prostorov, tako da bodo lahko uvedli celodnevno šolo. Za modernizacijo ceset proti Šentvidu pa bodo porabili 278.000 dinaijev.
Konovo:
DOM DRUŽBENIH ORGANI-ZAC1J
V	tej krajevni skupnosti bodo vsa zbrana sredstva — 2,651.000 dinaijev namenih za izgradnjo novega doma družbenih organizacij in otroškega vrtca.
Staro Velenje: UREDILI BODO CESTE
V	Starem Velenju so občani sklenili, da bodo 1,092.000 di-
Pesje:
KOMUNALNA UREDITEV
Ve? denar - 1,038.900 dinaijev, ki ga bodo v krajevni skupnosti Pesje zbrali v petih letih iz krajevnega samoprispevka, bodo porabili za komunalno ureditev kraja.
Velenje — Šmartno ASFALTIRANJE CEST
Zbranih 1,614.000 dinaijev bodo v tej krajevni skupnosti porabili za sofinanciranje toplovoda za sektor 3 in 4, razširitev pločnikov ob Kajuhovi cesti, asfaltiranje ceste med cesto na Selo in Smarsko cesto ter priključek poti na Prisojno ulico, asfaltiranje podaljška Šmarske ceste do križišča Stanetove ceste (mimo župnišča), ureditev peš poti do centra (bližnjice), ureditev cestne razsvetljave (Gubčeva, Gregorčičeva in prehod na Prisojno), ureditev pro-
nih površin, ureditev parkirii za javno razsvetljavo, uredil križišča Kidričeva in Kajuho cesta, ureditev sanitarij tržnem prostoru in za sofinai ranje telefonskega omrežja.
Krajevne skupnosti na 0 močju mesta Velenja pa soi dogovorile, da bodo za potid vseh delovnih ljudi in občan v Velenju sofinancirale tal imenovani A in B program. V program sodijo objekti za vzj jo in izobraževanje ter otroi varstvo: nova IV. osnovna šol posebna osnovna šola, otro vrtec v Pesju, otroški vrteči lek — Šmartno, nova V. osno na šola v Velenju, glasbena Soi telovadnica v Pesju in vrtec krajevni skupnosti Velenje a ter — desni breg.
V B programu pa bodo « lenjske krajevne skupnosti h nancirale izgradnjo komunali naprav in objektov družben
standarda na njihovem obrni jU-
Občani so se na zborih volivcev, ki so odločali o uvedbi krajevnega samoprispevka in sklepali o razpisu referenduma, sprejeli tudi programe gradenj. Kot vemo, se bo denar, zbiral v krajevnih skupnostih, ki bodo na podlagi sprejetih programov trošile zbrani denar.
Čeprav smo programe že objavili v Našem času, je prav, da pred glasovanjem, ki bo to nedeljo na 85 voliščih, občane znove seznanimo s tem, kako so se v posamezni krajevni skupnosti odločili, kaj bodo zgradili z zbranim denaijem.
Bele vode: TELEFON CESTE
- KRAJEVNE
V	tej krajevni skupnosti so se občani odločili, da bodo z zbranim denaijem iz krajevnega samoprispevka (zbrali bodo 544 tisoč dinaijev) uredili krajevne ceste, pokopališko ograjo (to bo veljalo 264.000 dinaijev), napeljali telefon (120.000 dinaijev) in pripravili elektrifikacijo gornjega dela Belih vod.
Bevče:
DOM DRUŽBENIH, ORGANIZACIJ_
Občani so se na zadnjem zboru občanov odločili, da bodo v Bevčah iz zbranega denaija - 558.000 dinaijev - napeljali vodovod vreden 250.000 dinarjev in prizidali dom družbenih organizacij.
Cirkovce:
ASFALT OKROG ŠOLE
V	krajevni skupnosti Cirkovce bodo iz samoprispevka zbrali 380.000 dinaijev in s tem denaijem položili asfalt okrog šole (50.000 dinarjev), napeljali vodovod (100.000 dinarjev), uredili nekatere krajevne ceste (180.000 dinaijev) in elektrifi-cirali zaselke. Domenili so se, da bodo dali v rezervo 30.000 dinaijev.
jem iz krajevnega samoprispevka. Načrtujejo, da bodo zbrali 1,-262.000 dinaijev. S tem denaijem pa bodo dogradili cesto Križnik - Penk (100.000 dinaijev), obnovili cesto Ožož-mova gmajna — Orožmov križ (120.000 dinaijev), prispevali 50 tisoč za gradnjo gasilske garaže in napeljavo vodovoda, uredili centralno ogrevanje v zadružnem domu (150.000 dinarjev), napeljali telefon v zadružni dom (150.000 dinaijev), obnovili vse važnejše krajevne ceste (492.000 dinaijev), dvesto tisoč dinaijev pa bodo rezervirali za vzdrževanje ceste Grmova uta -Penk in za plačevanje uslug denarnega prometa.
Podkng - Kavče: CENTRALNO GRETJE
Tudi v tej krajevni skupnosti bodo denar, ki ga bodo občani prispevali kot krajevni samoprispevek, kotistno uporabili. Predvidevajo, da bodo zbrali 1,814.000 dinaijev. Z njim bodo dokončali gradnjo ceste Podkraj - Pokopališče (asfalt)
—	200.000 dinaijev, modernizirali cesto v Roperče -400.000 dinarjev, asfaltirali cesto od Kavč do Ložnice — 200.000 dinaijev, povezali cesto Kavče in Podkraj (make-damska cesta) - 200.000 dinarjev, asfaltirali cesto proti Klav-žu - 250.000 dinarjev, adaptirali dom krafevne skupnosti v Kavčah - 100.000 dinaijev, sofinancirali ureditev elektro omrežja v Podkraju in Kavčah
—	100.000 dinaijev, uredili cesto v Tajno - 80.000 dinaijev, kanalizacijo - 80.000 dinaijev in 200 tisoč dinaijev namenih za ureditev otroškega varstva.
družbenopolitične organizacije v tej krajevni skupnosti.
Šentilj:
OTROŠKI VRTEC
V Šentilju bodo 1,681.000 dinaijev porabili za dozidavo dveh učilnic in prostorov za otroško varstvo <900.000 dinarjev), za popravilo doma družbenih organizacij (100.000), za urejanje in modernizacijo krajevnih cest pa bodo porabili 681.000 dinaijev.
Šmartno ob Paki: SPOMENIK NOB IN GASIL-S KI DOM_
Blizu pol milijarde starih dinaijev bodo zbrali v krajevni skupnosti Šmartno ob Paki. Na nedavnem zboru občanov so se odločili, da bodo ta denar (4,674.000 dinaijev porabili za adaptacijo doma za družbeno dejavnost (2,700.000), dograditev gasilskega doma (200.000),	kanalizacijo
(400.000), napeljavo vodovoda
naijev porabili za dokončno modernizacijo mestnih ulic Za gradom — 300.000 tisoč dinarjev, ureditev prostorov za krajevno skupnost - 100.000 tisoč dinaijev, rekonstrukcijo Partizanske ceste (makadam) — 150.000, javno razsvetljavo Tre-buš in Za gradom - 300.000, ureditev otroškega izgrišča Za gradom 50.000 in za ureditev Celjske ceste 192.000 dinarjev.
Stara vas:
PLOČNIKI IN RAZSVETLJAVA
V	krajevni skupnosti Stara vas bodo iz samoprispevka zbrali 951.300 dinaijev in denar porabili za cestno razsvetljavo (590.000) ter ureditev pločnikov (360.000).
Šalek:
VEČ POMEMBNIH OBJEK-TOV _
V	tej krajevni skupnosti bodo 306.000 dinaijev zbranih sredstev porabili za šolo, vrtec, ureditev cest in gradnjo rekreacijskega centra.
štorov za družbenopolitiž organizacije in za razširitev ( ste bratov Mravljakov.
Velenje center - levi breg: TRI IGRIŠČA x j
Ureditev zelenic in parkira prostorov - 1,170000 dina jev, izgradnja treh otrošk igrišč - 1,460.000, sofinaa ranje razširitve centralne] otroškega igrišča in uredil podhoda - 1,800.000, uredil prostorov za krajevno skupno - 900.000 dinaijev; to so ol jekti, ki jih bodo v krajei skupnosti Velenje center le breg zgradili iz zbranih 4 m jone 853 tisoč dinaijev.
Velenje center — desni breg: PARKIRIŠČA
V velenjski krajevni ski nosti center - desni breg pa b do iz krajevnega samoprispev zbrali 5,961.000 dinaijev. Sk nili so, da jih bodo porabili sofinanciranje toplovodi« ogrevanja, ureditev otroške igrišča ob Stanetovi ulici, ure tev avtobusne postaje pri Trži ci, asfaltiranje dotrajanih ce
in trge ter uredili cestno razsvetljavo, zgradili in vzdrževali športne in rekreacijske objekte ter kopališča, obnovili dom družberiih organizacij, prispevali pri stroških za povečanje zmogljivosti vodovoda in sofinancirali napeljavo toplovodnega omrežja.
Soštanjčani so se odločili, da bodo zgradili tiste objekte, ki bodo služili mlademu rodu in objekte, ki bodo mesto polepšali ter koristih prebivalcem.
Škale:
VRTEC ZA 40 OTROK
V krajevni skupnosti Škale bodo zbrali 3,184.000 dinaijev in jih porabili za izgradnjo otroškega vrtca (3,154.000) ter ureditev avtobusnih postajališč (30.000 dinaijev).
Topolšica:
NOVA OSNOVNA ŠOLA
Z zbranimi 3,237.000 dinaiji bodo v Topolšici zgradili novo osnovno šolo z otroškim vrtcem in telovadnico.
9 20. APRIL - DAN NAŠE SOLIDARNOSTI 9 20. APRIL - DAN NAŠE SOLIDARNOST! # 20. APRIL - DAN NAŠE SOLIDARNOSTI # 20. APRIL - DAN NAŠE
Referendum v krajevnih skupnostih je novost
FRANJO, KLJUN, predsednik izvršnega sveta &up-ščine občine Velenje:
Prav je, da smo se odločili za razpis referenduma še za prihodnjih pet let, ker nam je dosedanji samoprispevek dokaz, kaj lahko občani in delavci v celotni občinski skupnosti storimo, če solidarnostno združimo naša sredstva. Glasovanje za samoprispevek je predvsem politična odločitev vsakega občana, še zlasti delavcev ali smo v naši socialistični družbi za to, da ta še hitreje napreduje. In če smo za to, se moramo tvorno vključiti najprej v pripravo programov, nato pa tudi za njihovo uresničitev. Preteklost nam najbolje kaže, kakšne so bile na primer - politične odločitve prvin graditeljev Velenja, delavcev rudnika lignita Velenje. Rudarji so poleg tega, da so dopolnjevali tehnologijo ter tako nenehno povečevali proizvodnjo, skrbeli tudi za družbeni standard, šole, stanovanja in druge objekte,
na katere smo ponosni. Takrat
še
se
danes niso
odločili na referendumu za samoprispevek tako kot smo se odločali pred petimi leti in se bomo 20. aprila, ampak drugače. Odločitve
so padale v kolektivih v tem smislu, da so se ljudje udeleževali udarniškega dela. Do konca lanskega leta je bilo v občini opravljenih prek milijon udarniških ur.
Vprašanje je, če je referendum, oziroma samoprispevek resnično najboljša oblika uresničevanja programov družbenega standarda, vendar ker trenutne boljše nimamo, je ta najprimernejša.
Referendum, ki ga pripravljamo po krajevnih skupnostih, je resnično nekaj dobrega in novega, kajti odgovornost programiranja in izvajanja zastavljenih nalog se prenaša na čimvečji krog ljudi oziroma krajevnih skupnosti, kakor zahteva tudi naša nova ustava.
Ob tem pa je treba pohvaliti veliko enotnost, ki so jo pokazale krajevne skupnosti mesta Velenja, ki so tako odločno sprejele sklep, da združijo precejšen del sredstev za gradnjo novih vrtcev in šol.
0
S
S i
I
J * * { *
0
Velika politična manifestacija naše solidarnosti
JOŽE VEBER,, sekretar izvršnega odbora občinske konference SZD1L Velenje:
„Občina Velenje, pri tem mislim na vseh 25 krajevnih skupnosti, je znana po zelo hitrem industrijskem razvoju v vsem povojnem času. Prav zato je nasti velik razkorak med delovno bazo in objekti družbenega standarda, ki nas spremljajo, kot potreba v vsakdanjem življenju.
Ta razkorak smo v preteklem petletnem obdobju uspešno nadomestili z veliko politično akcijo, ki ni bila le politična, ampak tudi solidarnostna akcija vseh občanov, ko smo sprejeli plan družbenega razvoja in se zanj odločili na referendumu. Sredstva, ki so se v tem obdobju zbirala, so sedaj realizirana, referendum je končan, zgrajeni objekti pa so bili objavljeni tako v posebni prilogi Našega časa, kot v „Solidarno do dosežkov", ki je v bistvu poročilo o zbranih in porabljenih sredstvih in o realizaciji objektov.
Zgrajeni objekti so vredni 34 milijonov 500 tisoč dinarjev. To so objekti A in B programa, v katerih so zajete šoldce zgradbe, kulturni objekti in ceste. Ta program smo povsem realizirali, saj ni niti enega objekta, ki ne bi bil zgrajen ali je v gradnji in bo zaključen v letošnjem letu. V tem obdobju pa nismo gradili le objektov, za katere smo glasovali na referendumu, ampak smo na osnovi družbenega dogovora vseh delovnih organizacij občine Velenje sprejeli še dodaten C program, ki pa iz različnih razlogov ni bil v celoti realiziran in ga bomo v prihodnjem obdobju gradili iz drugih virov.
Občani smo s samoprispevkom v tem petletnem
obdobju zbrali 31 milijonov dinaijev, celotna vrednost izvršenih . negospodarskih naložb v zgrajene objekte pa znaša 77 milijonov 160 tisoč dinaijev. Vrednost teh objektov je danes seveda mnogo, mnogo večja. Ljubljanska banka je že v začetku odobrila za 25 milijonov kredita, s katerim smo v prvem letu zastavili najbolj potrebne in po masi sredstev največje objekte. Tako smo v prvih dveh letih zgradili
večino objektov, v ostalih treh letih pa smo vrnili celoten dolg.
Nov program, za katerega bomo glasovali v nedeljo, je program, ki izhaja iz nadalj-nega razvoja občine. Podatki na področju gospodarskih organizacij namreč kažejo, da se.bo desedanji tempo
razvoja v njih nadaljeval. Prav zaradi tega ne moremo in ne smemo zaostajati na področju	družbenega
standarda, saj bi se nam le kratek zastoj v prihodnjih letih močno poznal.
Ker je nova ustava postavila krajevno skupnost kot temeljno samoupravno enoto, smo se odločili, da naj bodo v bodoče tudi one nosilke gradnje programiranja družbenega standarda za ljudi, ki v njej žive. Tako je vseh 25 krajevnih skupnosti sestavilo svoje programe, na katere so razpisale 2 % samoprispevek. Sredstva se bodo sedaj zbirala na žiro računih posameznih krajevnih skupnosti in se bodo v njih tudi trošila.
Ta sredstva zbrana od OD ne bodo zadoščala za izpolnitev celotnega programa, ta sredstva so le osnova za gradnjo najnujnejših objektov na področju družbenega standarda. Ostala sredstva bomo morali zbrati iz drugih virov. Predvsem računamo, da jih bodo namenili TOZD, občani, ki v njih delajo iz svojega dohodka za realizacijo programov v tistih krajevnih skupnostih, kjer živijo. Tista krajevna skupnost, ki ne bi bila pripravljena uvesti krajevnega samoprispevka, seveda ne more pričakovati kakšnih dodatnih sredstev za kakršnekoli objekte. Če se tega zavedamo, potem se tudi zavedamo, da je sedanji referendum velika politična manifestacija, ki bo manifestirala pripravljenost delovnih ljudi, da soglašajo s planiranim tempom razvoja velenjske občine in vsake krajevne skupnosti zase.
Na koncu bi dejal naslednje. Preteklo petletno obdobje je dalo tako konkretne velike rezultate, da sem prepričan, da se tisti, ki je pripravljen svojo perspektivo iskati v velenjski občini, zaveda, da je le takšna enotna in solidarnostna akcija vseh občanov zagotovilo za prihodnje dosežke. Moramo si želeti, da bodo naše mlajše generacije, naši otroci živeli boljše življenje in na višji kvalitetni ravni, saj drugače od njih ne bomo zahtevali enakih ali večjih rezultatov.
Referendum združuje vse delovne ljudi
MARCEL MEDVED, predsednik občin&ega sindikalnega sveta Velenje:
Ljudje v krajevnih skupnostih so sestavili zelo obširne programe, ki bi jih brez samoprispevka zelo težko izpolnili. Zato se mi zdi prav, da se bomo pojutrišnjem ponovno odločili za samoprispevek, kajti takšne akcije potem ljudi silijo k še priza-devnejšemu delu.
Pa ne le to! Referendum združuje ljudi, kar pa se mi zdi v sedanjem položaju, ki je zelo težaven tako na gospodarskem kot tudi na drugih področjih, zelo pomembno. Sindikat je veliko
sodeloval v pripravah na nedeljski referendum. Sindikalni aktivisti so bili nosilci akcij v temeljnih organizacijah združenega dela. Delovni ljudje so podrobno seznanjeni ne le s sadovi preteklega referenduma, ampak tudi z obsežnimi nalogami, ki jih moramo uresničiti v naslednjem petletnem obdobju. Pri tem zahtevajo, da morajo biti sproti obveščeni, kako se bodo v praksi izkoriščala sredstva, ki jih bomo zbrali s samoprispevkom.
Prepričan sem, da se bodo člani sindikata v čimvečjem številu udeležili glasovanja ter se odločili za še hitrejšo rast naše občine.
■HBHMHMH

S *
S S
N *
S S
s s
s *
s *
i *
*
S *
H
Borci sodelujemo
FILIP LESNJAK, predsednik občinskega odbora ZZB NOV Velenje:
„Zaradi tega, ker so potrebe po gradnji družbenih objektov zelo velike, se zavedam izrednega pomena nedeljskega referenduma za nadaljnji in seveda še boljši razvoj velenjske občine. V program priprav na referendum smo se člani zveze združenj borcev vključili zelo aktivno. O njegovi pomembnosti smo razpravljali tudi na letnih konferencah združenj borcev in vojnih invalidov:
Na teh sestankih, udeležba je bila več kot 50 odstotna, so člani odločno po-
udarjali potrebo po takšnem zbiranju sredstev. Zato pričakujejo, da bodo tudi drugi ' občani v čimvečjem odstotku glsovali „ZA".
Niti si ne morem zamisliti, kako bi bilo, če v nedeljo v prizadevanjih za hitrejšo rešitev perečih problemov v posameznih krajevnih skupnostih ne bi uspeli. To vrzel bi potem prav gotovo zelo občutila tudi naša organizacija, predvsem v skrbi za borce. Najhuje pa bi to prizadelo številne otroke, ki so že sedaj v prenatrpanih učilnicah in tiste malčke, za katere sedaj v vrtcih ni prostora."
I \
S
s
s
s s
s *
s
I

] *
v *
s
! s
i
1
s t
Odločamo o prihodnosti mlade generacije
SLAVKO VOLF, predsednik občinske konference ZSMS Velenje:
Tudi mladi v velenjski občini smo v teh dneh pred referendum om zelo aktivni. Saj se dobro zavedamo, da se bodo delovni ljudje v nedeljo, 20. aprila, odločali o prihodnosti mlajše generacije. Zavoljo tega se zavzemamo za razvoj celotne občine in referendum podpiramo. Prepričani smo, da bo večina delovnih ljdi in občanov glasovala zanj. Ne more-
mo si predstavljati vnaprejšnjega družbenega razvoja in dviga osebnega standarda brez denarja, ki ga bomo zbrali s samoprispevkom.
Velenjska občina je dokaz, kako lahko s solidarnostjo občanov in delovnih ljudi zgradimo marsikaj za naše skupne.potrebe. To so pokazali rezultati samoprispevka, ki smo ga 5 let že plačevali. Vsi ti dosežki pa nas opogumljajo, da se znova odločimo za uvedbo krajevnega samoprispevka.


Referendum »Danes za jutri« nova solidarnostna akcija delovnih ljudi in občanov Šaleške doline
s
s
! ?
5 S 5
I
S
s *
S
S *
s i

NA TEJ STRANI OBJAVLJAMO POMEMBNOSTI PRED NEDELJSKIM GLASOVANJEM
V OBČINI VELENJE


25 referendumov
Sveti krajevnih skupnosti Bele vode, Bevče, Cirkovce, Družmirje - Gaberke, Gorenje, Konovo, Lokovica, Podkraj - Kavče, Pleši ve c, Paka, Ravne, Skorno - Florjan, Šentilj, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Škale, Topolšica in Zavodnje so razpisale referendum za uvedbo samoprispevka. Referendum so vse krajevne skupnosti razpisale za uvedbo samoprispevka delovnih ljudi in občanov za posamezni krajevni program, ki so ga občani sprejeli na zboru občanov. V razpisu so tudi navedle, da bo referendum istega dne na območju krajevnih skupnosti. To pomeni, da bo 20. aprila v velenjski občini 25 referendumov.
Glasovalna mesta so določile same krajevne skupnosti. Vseh pa bo v občini Velenje 85. Volišča bodo odprta od 5.30 do 16. ure. Glasovavci bodo na referendumu glasovali neposredno in tajno z glasovnico.
Krajevne skupnosti Staro Velenje, Stara vas, Šalek, Pesje, Velenje - Šmartno, Velenje center - levi breg in Velenje center — desni breg pa so raz-
V krajevnih skupnostih Ravne, Skorno, Šentilj, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Škale, Topolšica, Zavodnje, Bele vode, Bevče, Cirkovce, Družmiije - Gaberke, Gorenje, Konovo, Lokovica, Podkraj - Kavče, Plešivec, Paka, Staro Velenje, Stara vas, Šalek,. Velenje — Šmartno, Pesje, Velenje center — desni breg in Velenje center — levi breg, bo referendum v nedeljo', 20. aprila od 5,30 do 16. ure. Glasovalna mesta so določile volilne komisije v krajevnih skupnostih.
Vsak glasovalec je v teh dneh dobil vabilo, kje je njegovo glasovalno mesto. Zaradi lažjega dela volilnih odborov prinesite -vabila s seboj.
pisale referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za financiranje objektov vzgoje in izobraževanja ter otroškega varstva v mestu Velenje (A program) ter naprav in objektov družbenega standarda v krajevnih skupnostih (B program). Te krajevne skupnosti so razpisale referendum za uvedbo samoprispevka za financiranje objektov v mestu Velenje, in sicer za A in B program. Zato velenjske krajevne skupnosti za skupni program zdiužujejo 70 odstotkov krajevnega samoprispevka. Staro Velenje bo prispevalo 2,550.000 dinarjev, Stara vas 2,220.000, Šalek 716.000, Pesje 2,424.000, Velenje Šmartno 3,767.000, Velenje center -levi breg 11,325.300 in Velenje center - desni breg 13,911.900 dinarjev.
Za izvrši te vprograma del na objektih otroškega varstva ter vzgoje in izobraževanja za potrebe vseh delovnih ljudi in občanov mesta Velenje je potrebno po predračunih 84,815.400 dinarjev.' Deloma potrebna sredstva zagotovijo v znesku 36,915.400 dinarjev vse krajevne skupnosti na območju mesta Velenje s tem, da združijo 70 odstotkov sredstev, ki se bodo zbrala s samoprispevkom na njihovem območju.
Za izvršitev B programa (izgradnja komunalnih naprav in objektov družbenega standarda) pa bodo krajevne skupnosti na območju mesta Velenje zagotovile sredstva na ta način, da bodo dale 30 odstotkov zbranega denarja. Preostala potrebna sredstva za objekte iz B programa pa bodo zagotovile TOZD, v katerih so zaposleni delavci iz posamezne krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, lastni dohodki krajevnih skupnosti in še drugi dohodki.

Glasovanje in volitve
V	nedeljo, 20. aprila bodo v Šoštanju obenem z glasovanjem o referendumu za uvedbo samoprispevka volili tudi delegate v svet krajevne skupnosti in za delegacijo mestne konference socialistične zveze.
V	vsaki volilni enoti je predlaganih dvajset kandidatov, od katerih bodo Šoštanjčani volili v delegacijo po 15 članov za svet krajevnih dcupnosti. Vsaka volilna enota ima v svetu krajevne skupnosti tri mandate, največja volilna enota pa štiri. Organi delav&ega samoupravljanja v svet krajevne &upnosti pošljejo enega delegata na seje tega sveta.
Svet krajevne skupnosti Šoštanj bo imel devetnajst članov, stalni člani bodo predsednik, podpredsednik, predsednik odbora SLO in predsednik odbora za civilno zaščito.
Na glasovalnih mestih, kjer bodo Šoštanjčani glasovali za uvedbo samoprispevka, pa bodo obenem volili tudi delegate za delegacijo mestno konferenco SZDL. Za vsako volilno enoto je predlaganih 10 kandidatov, volili pa jih bodo pet. Nova mestna konferenca SZDL bo imela 40 delegatov, s terena 15, sindikalni odbori in društva pa bodo delegirali 25 članov.

Sredstva iz samoprispevka za gradnjo objektov otroškega varstva in vzgojnoizobraževalnih objektov združujejo velenjske krajevne skupnosti v samoupravnih interesnih skupnostih otroškega varstva ter vzgoje in izobraževanja. . •
Preostala sredstva za gradnjo objektov otroškega varstva ter vzgoje in izobraževanja bodo samoupravne interesne skupnosti zagotovile s svojimi rednimi dohodki ter s sredstvi, ki jih bodo zagotovile po samoupravnem sporazumu za te investicije " temeljne organizacije združenega dela.
š

■■■■
v,
Mi smo dvignili roke, vi obkrožite ZA


| Plačevali bomo le 2 odstotka	
	1
► J V krajevnih skupnostih občine Velenje, tam kjer bo ►	referendum uspel, se samoprispevek uvaja za dobo 5 let; od \ 1. maja 1975 do 30. aprila 1980. ►	Zavezanci bodo samoprispevek plačevali takole v denaiju: I — 2 odstotka od neto osebnih dohodkov zaposlenih iz J delovnega razmerja ►	— 3 odstotke od katastrskega dohodka kmetijskih ►	zemljišč in od vrednosti poseka odkazanega lesa zavezancev od kmetij&e dejavnosti —	2 odstotka od prispevne osnove obrtnih ter drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti —	10 odstotkov od odmeijenega letnega zneska občinskega prispevka od opravljanja obrtnih dejavnosti kot po-stranski poklic —	1 odstotek od izplačanih zneskov pokojnin.
Družini moramo nuditi večjo pomoč
Elfrida AMBROŽlC, predsednica izvršnega odbora občinske skupnosti za otroško varstvo v Velenju:
Sedanji referendum je namenjen predvsem razvoju otroškega varstva in šolstva v občini. Na zadnji seji skupščine smo vse delegate podrobno seznanili s programom gradnje objektov otroškega varstva in po obširnejši razpravi smo lahko ugotovili, da se vsi strinjajo z njim, kar je pa povsem razumljivo.
Izhajamo zlasti iz spoznanja, da je družba po vojni doživela velike spremembe. Te spremembe se kažejo v glavnem v družini, glede na to, da je danes vse več žena zaposlenih. Zato smo dolžni družini nuditi večjo pomoč, kot pa smo jo nudili pred vojno. Lahko rečem, da smo v naši občini dobro poskrbeli za socialno varnost in vzgojo družine zlasti na zdravstvenem področju. Drugi - prav tako pomemben element socialnega varstva je razvoj vzgojno varstvenih ustanov, katere v zadnjih letih načrtno in nepretrgano tudi gradimo. Poudariti moram, da pri razvoju vzgojnovarstvenih ustanov ne gre za reševanje neke so-ciale, ampak izhajamo iz raznih vzrokov in sledimo raznim namenom. Prvi je vsekakor varstvo otroka. V občini je kar 6680 ali približno 37 odstotkov vseh žensk zaposlenih. Imamo 8500 otrok do 14 leta starosti, to je' 28 odstotkov vseh prebivalcev občine.
Naša industrija ženske delovne sile ne more več pogrešati, zato smo dolžni zaposleni ženi zagotoviti varstvo za njenega otroka, da bo pri delu sproščena. Dognano je, da se do 7, leta starosti najbolj razvijejo otrokove sposobnosti. In če mi tega otrokom ne omogočimo, potem smo pri tej generaciji nekaj zagrešili, nekaj takega, kar je nepopravljivo. -
Vzgojnovarstvena ustanova je tudi družbena ustanova, s pomočjo katere odpravljamo nastale pomanjkljivosti v družini. To so nepravilna prehrana, nezadostne možnosti za igro, gibanje na svežem zraku, prometna vzgoja, vzgoja higienskih in zdravstvenih navad. Vzgojno-varstvene ustanove tudi trdno sodelujejo s starši ter tako opravljajo veliko vlogo pri njihovem prosvetljevanju. Menim, da se socialna diferenciacija v naši druž-
bi kaže že s tem, kjer lahko nekaterim otrokom omogočimo razvoj vseh sposobnosti do sedmega leta ter jim s tem zagotovimo tudi možnosti uspešnega šolanja v osnovni in naprej na srednji, višji ter visoki šoli, medtem ko velika večina tega ni deležna.
Ker sredstev za še hitrejši razvoj ne moremo zagotoviti na noben drug način, je nujno, da st ljudje sami pomagamo, tako da prostovoljno odstopamo vsak mesec delež za takšno solidarnostno nalogo. Vedeti moramo, da v občini zdaj ne dohajamo potreb, ki se kažejo na področju
Elfrida Ambrožič
otroškega varstva. To bi podkrepila z naslednjimi številkami. Leta 1969 smo imeli v otroškem varstvu 336 otrok ali 10,1 odstotka; sedaj pa jih imamo 865 (21,6 odstotka). Z referendumskih denarjem smo povečali zmogljivosti za 157 odstotkov, pridobili 627 novih mest.
Če pa gledamo, kakšen uspeh smo dosegli na število zaposlenih ugotavljamo, da smo imeli pred petimi leti na 100 zaposlenih žen 10 otrok v vzgojnovarstvenih zavodih, sedaj pa le 12. Program do leta 1980 predvideva, da bomo pridobili 560 mest v VVZ in 40 mest za dojenčke. Tako bomo imeli čez pet let v organiziranem varstvu 1470 otrok ali 36 odstotkov. To pa bo še vedno za štiri odstotke manj, kot smo predvideli v družbenem načrtu; zato bo morala skupnost otroškega varstva bolj odločno poseči tudi na področje zasebnega varstva otrok.


amamammm
KDAJ IN KAKO BOMO PLAČEVALI SAMOPRISPEVEK
Tudi to moramo vedeti
Samoprispevek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja zapade v izplačilo ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov, samoprispevek od pokojnin pa ob vsakem izplačilu teh. Iz teh dveh virov obračuna in nakazuje samoprispevek izplačevalec osebnih dohodkov ali pokojnin.
Samoprispevek od odmerjenega dohodka od opravljanja obrtnih in drugih storitev kot postranski poklic, se plačuje v dveh enakih polletnih obrokih, in sicer pred začetkom leta, oziroma pred začetkom polletja.
Samoprispevek iz ostalih virov se plača v 4 enakih obrokih letno. Posamezni obrok zapade v plačilo vsakega prvega dne v tromesečju, plačan pa mora biti v roku 45 dni po zapadlosti.
Sprotno poročanje
Na zborih občanov so poudarili, da morajo sveti krajevnih skupnosti večkrat na leto poročati o zbranem denarju, izvršenih gradnjah in višini porabljenih sredstev. Skoraj povsod so sklenili; da bodo občane o tem obveščali preko tednika Naš čas.
Kdo lahko glasuje
Pravico glasovanja na referendumu, ki. bo v krajevnih skupnostih v občini Velenje, imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik in stanujejo na območju krajevnih skupnosti. Pravico glasovanja pa imajo tudi mladoletne osebe, ki so v rednem delovnem razmerju in vpisane v volilni imenik.
Plačevanja samoprispevka bodo oproščeni
Samoprispevka bodo oproščeni občani od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, od otroškega dodatka, dijaki od štipendija vajenci od nagrad in zavezanci iz kmetijske, obrtnih ali drugih gospodarskih dejavnosti, intelektualnih ali negospodarskih storitev, ki so oproščeni plačila davka po določilih zakona o davkih občanov.
Zavezanci, ki ne presegajo 65-odstotnega povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu, so oproščeni plačevanja samoprispevka. Enak kriterij velja tudi za občane, ki prejemajo pokojnino.	I
WH
UliM

DIREKTORJI DELOVNIH ORGANIZACIJ PRED REFERENDUMOM » DIREKTORJI DELOVNIH ORGANIZACIJ PRED REFERENDUMOM * DIREKTORJI DELOVNIH
. Delavci Gorenja bomo glasovali »za«
IVAN ATELŠEK, generalni direktor združenih industrijskih podjetij Gorenje:
Danes, ko se lahko praktično prepričamo, koliko smo naredili z denarjem preteklega referenduma, s ponosom ugotavljamo, da je bila naša odločitev pred petimi leti zelo pomembna in seveda pravilna. Ne moremo si zamisliti, kakšni problemi bi obstajali, če vsega tega ne bi bili naredili. Tudi standard ne bi. bil takšen kot je. Zato menim, da se vsem delovnim ljudem in kmetom, ki trezno gledajo na vse te stvari, ne bo težko odločiti za ponovno dajanje denarja oziroma za ponovni „DA" na pojutrišnjem referendumu.
Prav je, da je bil obračun porabe vsakega dinarja, kije bil zbran z dosedanjim samoprispevkom, dokazan tako odkrito. Zelo pomembno je tudi, da je bilo poleg denarja, ki smo se ga odrekli kot občani velenjske občine, zbrano ogromno drugega denarja, ki je oplemenitil naš referendumski dinar. Zatorej bi bilo napačno gledati samo v tovarne ali izven njih. Povsod smo dosegli visoke rezultate.

Vsem delavcem Gorenja priporočam, da se v nedeljo odločimo ponovno za samoprispevek, kajti če tega ne bomo storili, se moramo zavedati posledic, ki bi čez nekaj let nastale.
Vendar v Gorenju ne dvomim v uspeh. Referendum naj bo rezultat enotnosti, rezultat naših skupnih želja, rezultat želja po našem še boljšem in lepšem jutri.
Rudarji rabijo skupne objekte
MIRKO BIZJAK, glavni direktor rudarskoekektroener-getskega kombinatta Velenje:
»Največja težava za REK je delovna sila v temeljni organizaciji združenega dela rudnik lignita. Ne le, da rudarjev ni dovolj, ampak je za našo delovno skupnost značilna tudi velika fluktuacija rudarjev. Z izgradnjo TE Šoštanja 4 bomo morali do leta 1977 povečati proiz-.vodnjo premoga od 3,900.000 ton na 4,7 milijonov ton. Zato je za nas poleg vseh investicij, ki jih vlagamo v nadaljnji razvoj, izrednega pomena tudi zagotovitev stalne delovne sile.
Če hočemo dobiti dovolj rudarjev in drugih delavcev, ki jih bomo potrebovali, potem so nujne naložbe v vzporedne-ko-munalne objekte. To pomeni, da moramo tem delavcem dati stanovanja, da bodo lahko v Velenje pripeljali tudi svoje družine in se tukaj ustalili. Njihove žene bodo rabile vrtce za otroke.
Vse to so razlogi, zaradi katerih moramo tudi delavci REK v
nedeljo 20. aprila v čimvečjem številu na volišča in se zavestno odločiti za podaljšanje samoprispevka za prihodnjih pet let.' v
Odločitev je pravilna
Že s srednjeročnim planom smo se odločili »za«
JANEZ BASLE - generalni direktor GIP Vegrad:
,,5)a vseh zborih, ki smo jih imeli v našem kolektivu, sem lahko opazil veliko zanimanje, naših delavcev in uslužbencev za uvedbo samoprispevka. Povsod smo bili soglasni, da je takšno zbiranje sredstev za razvoj občine nujno, saj bomo le tako lahko dobili prepo-trebna sredstva za izgradnjo objektov družbenega standarda.
Sicer pa smo se konec koncev že v zvezi s sprejemom letnega plana odločili, da bomo glasovali ZA. Menim pa, da bi bilo dobro, če bi program še nekoliko razširili in ne bi obsegal le šole in varstvene ustanove, ampak še druge terciarne dejavnosti, tako. da bi zgradili nekakšno celovito, kompletno mesto. Le tako bomo lahko ljudi tu obdržali.
Moja želja in tudi moje mnenje je, da bo samoprispevek izglasovan, dovolite
pa mi, da preko vašega časopisa še enkrat apeliram na naše ljudi, da naj glasujejo za lepšo prihodnost naše občine.
V Usnja m i smo razpoloženi
MATJAŽ VOUK, direktor tovarne usnja Šoštanj:
„Odločitev, da vsaka krajevna skupnost zase razpiše referendum, je nova kvaliteta v našem sedanjem razvoju. Dejstvo, da bo denar, ki ga bomo kot občani oziroma krajani posamezne krajevne skupnosti prispevali v obliki samoprispevka, ostal v kraju, kjer živimo, nas obvezuje, da v nedeljo zavestno glasujemo za podaljšanje samoprispevka ter si tako zagotovimo še boljši in lepši napredek svojega kraja, s tem pa tudi občine kot celote. Ne sme biti dvoma -ali bo referendum uspel ali ne. Mora uspeti! Saj bomo z njim gradili dobrine, ki jih potrebuje sedanja generacija, še bolj pa bodo koristili tistim, ki še pridejo. Mlademu rodu moramo zagotoviti še boljše organizirano šolstvo, varstvo-skratka, čim srečnejše in lepše življenje.
V naši tovarni smo posebej za referendum sklicali sestanke samoupravnih jeder in na njih razpravljali o po-
membnosti uresničitve zastavljenih nalog do leta 1980. Kolektiv je to ugodno sprejel in prepričan sem, da bomo takšno razpoloženje pokazali tudi pojutrišnjem na glasovanju."
Seznanjeni smo s programom
MIHA KROFL, generalni direktor OZD Era Velenje:
Na zborih, ki smo jih imeli v preteklih dneh, smo naše delavce seznanili z minimalnim referendumom in jim predočili plan do 1980. leta. Naša delovna organizacija je sestavljena predvsem iz mladih kadrov, ki pa so , vsi zelo pozitivno ocenili to akcijo. Žene, ki so pri nas zaposlene, bi z novimi vrtci in šolanii lahko svojo storilnost se povečale.
Zato menim, da v našem kolektivu ne bo skoraj nikogar, ki ne bi glasoval za uvedbo samoprispevka. Le tako lahko pričakujemo v bližnji prihodnosti celodnevno šolo in zadostno število varstvenih ustanov.
Podpiramo solidarnostno akcijo
ALOJZ FIJAVŽ, direktor Savinjsko šaleškega zdravstvenega doma:
Vsi vemo, kako veliki problemi so v naši občini s šolskimi objekti in s predšolskimi objekti in z ostalimi ustanovami. Da bi te vrzeli vsaj kolikor toliko popravili, je nujno, da zberemo dodatna sredstva s samoprispevkom. Zdravstveni delavci vsi podpiramo to akcijo. Ker imamo mnogo stikov s z občani, apeliramo nanje in tistim, ki se še niso odločili ali so proti, sku-
šamo predočiti pomembnost takšne solidarnosti.
Osebno sem prepričan, da bo referendum uspel, da bomo lahko nadaljevali pot razvoja, ki smo si ga v velenjski občini zastavili.
Občani smo o vsem
dobro obveščeni
IVAN ŠTAJNER - direktor KOČ:
Kdor tu, v naši občini ne živi, morda lahko dvomi o potrebi takšnega zbiranja sredstev. Toda tisti, ki je tu, ki je seznanjen z vsemi problemi, ki nas tarejo, ki jih občuti in se jih zaveda, ta seveda ve, da je uvedba samoprispevka nujna.
Danes najbrž ni človeka v naši občini, ki po tej široko zasnovani akciji obveščanja ne bi razumel, kje in kako smo zbrana sredstva porabili v preteklem obdobju in kje jih bomo porabili sedaj. Vsi se zavedamo, da moramo zgraditi več varstvenih ustanov in več šol, da bodo naši
otroci laže in lepše preživljali svojo mladost.
Sicer pa se mi zdi, da smo včasih prispevali dosti več, ko smo žrf. ovali številne proste ure in z udarniškim delom pripomogli k hitremu razvoju Velenja.
V izid glasovanja ne dvomim, saj bomo le tako lahko nadaljevali s tempom razvoja, ki smo si ga zastavili
Kaj je lepšega kot nasmejani obrazi naših otrok. Vtisnite si v spomin otroke z objavljene fotografije, in predno boste v nedeljo obkrožili odločilni „za" ali „proti", premislite, da jim z vašo odločitvijo ne boste zagrenili življenja.
Globoko sem prepričan, da bo referendum uspel. Akcija je dobro postavljena, zlasti zato, ker je težišče dela preneseno v krajevne skupnosti. Torej tja, kjer ljudje lahko dejansko ugotavljajo, kaj potrebujejo, koliko denarja bodo v ta namen zbrali.
Kar zadeva rudarski šolski center, mislim da ne bo nobenega, ki ne bo glasoval za samoprispevek. Mi to akcijo podpiramo še toliko bolj, ker računamo, da bomo tudi z referendumom dobili prepotrebna sredstva za izgradnjo dijaškega doma v Velenju. V jeseni smo objavili razpis za približno 1200 novih slusateljev poklicnih, srednjih, višjih in visokih šol Sedaj bi morali poskrbeti za najmanj 400 ljudi. Zal bomo imeli prostora le za 200. Kam bomo s preostalimi, ne vem!
IVAN JAMNIKAR - direktor rudarskega šolskega centra: —

• MALA ANKETA PRED SOLIDARNOSTNO ODLOČITVIJO « MALA ANKETA PRED SOLIDARNOSTNO ODLOČITVIJO 0 MALA ANKETA PRED SOLIDARNOSTNO
STANE FIDEJ, a Velenja: »Mlad sem le, a se zavedam pomembnosti pojutriš-njega dne. Kot večina mladih, bom tudi jaz glasoval za podaljšanje samoprispevka ter tako prispeval, da bomo dobili v občini Se več vrtcev, Sol in asfaltiranih cest in kulturnih objektov."
OLGA URBANČIČ, ekonomski tehnik:
,,Vsega, kar smo si zadali do leta 1980, brez samoprispevka ne bi mogli uresničiti. Šole, vrtci, ceste, kulturne ustanove, telovadnice ... Veliko teh objektov je bilo zgrajenih z denarjem dosedanjega samoprispevka. A Se jih je premalo! Zato ne bi smelo biti kraja, kjer ne bi glasovali za samoprispevek."
MARIJA ČEPELNIK, gospodinja:
»Želja nas krajanov je, da v razvoju ne bi zaostali za drugimi Zato moramo 20. aprila v polnem Številu na volišča in glasovati za program, ki smo ga sprejeli na zboru volivcev. In ko se bomo čez pet let ozirali nazaj, bomo ponosni na naše pridobitve."
JERNEJ ZABUKOVNIK, invalidski upokojenec:
»Strinjam se s ponovno uvedbo samoprispevka, saj bomo tako življenje v krajevnih skupnostih Se izboljšali Kar poglejmo nazaj in videli bomo, koliko se je doslej že naredilo. Če hočemo tako nadaljevati tudi v prihodnjih letih, moramo v nedeljo biti vsi „ZA".
Trgovska in proizvodna OZD »ERA« Velenje TOZD TRGOVINA IN PREVOZNIŠTVO
razglaša več prostih učnih mest za učence v gospodarstvu:
-	trgovska stroka - 30 uEencev
-	mesarska stroka - 4 učenci
-	gostinska stroka - 4 učenci
Pogoj je uspešno končana osnovna šola, uspeh mora biti najmanj dober.
Prijave pošljite kadrovski službi Trgovskega podjetja »ERA« Velenje, Jenkova 6 do 15. maja 1976.
FERDO VENGUST, upokojenec:
„Živim na območju, ki se bo zaradi izkopavanja premoga v prihodnjih letih ugreznilo. Kljub temu pa se zavedam pomembnosti takšnega zbiranja sredstev, saj bomo s tem denarjem veliko gradili. Pravilno je, da bomo večino zbranega denaija porabili za gradnjo šol in varstvenih ustanov.
Zelo prav se mi tudi zdi, da bodo z denarjem razpolagale krajevne skupnosti. Menim, da bodo vsi glasovali „ZA", kajti tista dva odstotka ne pomenita veliko."
ANICA MRZLAK, učenka osnovne šole Karel Destov-nik Kajuh:
„Hodim v šolo, ki je brez telovadnice in si predvsem želim, da bi bila ta čimprej zgrajena. Doma so se veliko pogovarjali o naslednjem samoprispevku, tako da vem, da bo z denarjem, ki ga bodo naši starši zbrali, zelo veliko narejenega. Največ pa bo za nas otroke. Zato upam, da bodo vsi obkrožili »ZA".
MAJDA ŠUK, učiteljica:
»V naši krajevni skupnosti smo si zastavili obširen program, katerega bomo lahko izvedli le, če ga bomo v nedeljo potrdili tudi na referendumu. Mislim, da ne bo nikogar, ki bi bil proti temu, da kraj postane bogatejši še za kakšen prepotre-ben objekt. Za nas je predvsem pomembna dozidava šole, saj so prostori, ki jih imamo sedaj, že dolgo premajhni."
DANICA DVORŠAK, fak-turist:
JOŽE OCEPEK, ključavničar:
»Zavedam se, da bo s samoprispevk zbran le manjši del sredstev, katera pa so za razvoj krajevnih skupnosti kot tudi celotne občine nujno potrebna. To je bolj politična akcija, ki pa jo moramo v nedeljo podpreti. Pravilna odločitev bo koristila nam vsem, najbolj pa seveda generacijam, ki pridejo za nami"
JANEZ JAVORNIK, viliča-rist:
»Sklep, da bo vsaka krajevna skupnost zase zbirala denar in ga tudi sama porabila, je zelo pravilna. Če hočemo, da bomo dobili dom družbenih organizacij s trgovino, rekreacijski center in cesto, katere smo dali v plan, se moramo odločiti za samoprispevek.
Ker se zavedam, da je vse to za razvoj naše krajevne skupnosti zelo pomembno, niti ne pomislim, da bi v nedeljo obkrožil kaj drugega kot „ZA".
»Imam dva otroka, ki hitro odraščata in se zato morda Se toliko bolj zavedam potrebnosti izgradnje objektov, ki so zastavljeni v samoprispevku, za katerega bomo glasovali v nedeljo. Najbolj potrebni se mi zdijo vrtci, saj vidim, kako se mnogim zaposlenim materam trga srce zaradi nenehne skrbi, kje bo njihov otrok, medtem ko boido one na delu. Zato sem vsekakor za samoprispevek."
BRANKA GORJUP, trgovka:
»Ker se zavedam, da so šole in vrtci za prihodnost naših otrok zelo pomembni, se čudim nekaterim, ki mislijo drugače. Otrokom in učiteljem moramo zagotoviti boljše delovne pogoje, saj bodo le tako lahko dosegali najboljše uspehe. Ker pa do teh objektov ne moremo priti drugače kakor s takšnim zbiranjem sredstev, upam, da se bo večina pravilno odločila. Sama pa bom seveda glasovala za podaljšanje samoprispevka."
CENTER ZA INFORMIRANJE, PROPAGANDO IN ZALOŽNIŠTVO V USTANAVLJANJU, VELENJE
razširja dejavnost in vabi k sodelovanju
Ponudbe pošljite na: Center za informiranje, propagando in založništvo, 63320 Velenje, Titov trg 2.
VERA KORTNK, oddelko-vodkinja:
»Hiter razvoj in velika zaposlenost žensk v naši dolini zahtevata, da čimprej uvedemo celodnevno šolo. Zato je -pravilna odločitev, da gradnjo Sol pa tudi varstvenih ustanov pospešimo s samoprispevkom.
Mnogo mater še nima urejenega varstva za svoje otroke, ki so prepuščeni sami sebi. S celodnevno šolo bi koristili predvsem tistim otrokom, katerim starši ne morejo pomagati pri učenju. Prav z odločitvijo za samoprispevek bomo lahko • te stvari uredili v čimvečji meri."
MARIJA BOROVNIK, ekonomski tehnik:
„Na sestanku v podjetju smo se podrobno seznanili s sadovi preteklega samoprispevka in s programom, katerega bomo v naši občini uresničili v naslednjih letih. Vsi smo uvideli, da moramo ponovno uvesti samoprispevek. Tudi jaz menim, da je to potrebno. Ne smemo se zadovoljiti s storjenim, ampak si moramo prizadevati, da bo razvoj v prihodnje še hitrejSi."
JOŽE KOLENC, rudar:
»S potrditvijo samoprispevka bomo krajani Kavč (ukazali našo solidarnost, saj bomo le tako lahko izpolnili sprejete naloge. Te so nujno potrebne. Rednega denarja ni dovolj in prav samoprispevek je tisti, ki nam lahko pomaga uresničiti precejšen del naših želja. Niti ne pomirjam, da ne bi glasoval zanj. Samoprispevek je resnično potreben!"
MARICA VEGAN, vzgojiteljica:
„Da potrebujemo Se več vrtcev, najbolje kaže podatek, da je v mojem oddelku dvakrat več otrok kot pa to določajo normativi. Dobro bi bilo, ko bi gradili še večje vrtce kot so sedanji, saj bi tako zmanjšali gradbene stroške in omogočili varstvo večjemu številu otrok. Naša želja je, da bi bili vrtci gra-jeni tudi bolj funkcionalno."
- KNJIGOVODJO
POGOJ: srednja ekonomska šola in ustrezna praksa
- 2 NOVINARJA
v redakciji tednika Naš čas in Radia Velenje
POGOJ: visoka, višja ali srednja izobrazba
STAVBENO POHIŠTVO
NUDI CENEJE SL2*0™
JELOVICA IN NAZARJE
SKLADIŠČE
GRADBENEGA MATERIALA OB ŽELEZN. POSTAJI VELENJE
IUV
TOZD TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ Kadrovska komisija
OBJAVLJA
PROSTO DELOVNO MESTO
VODJA OBRATA KONFEKCIJE tOPUM)
POGOJI: višja šolska izobrazba, tekstilne ali galanterijske smeri ter 3 leta delovnih izkušenj.
Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu o osnovah in merilih notranje delitve sredstev za OD v IUV. Rok prijave 8 dni po objavi.
KOMUNALNI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE VELENJE
OBJAVLJA
PROSTO DELOVNO MESTO ZA
VODJO POKLICNEGA USMERJANJA
POGOJI:
—	dokončana filozofska fakulteta — oddelek za psihologijo,
—	4 leta delovnih izkušenj,
—	moralno-politične kvalitete.
Kandidati naj vložijo prijave kadrovski komisiji pri ZAVODU ZA ZAPOSLOVANJE VELENJE, Šaleška 19. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
ZAHVALA
Ob smrti dragega očeta, sina in brata
ADOLFA JUGA
se zahvaljujemo vsem, ki ste se poslovili od njega in ga spremljali na njegovi zadnji poti. Še posebno se zahvaljujemo govornikolma, č. duhovščini, rudarski godbi, pevcem, njegovim sodelavcem, prijateljem in delavcem socialne službe Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje.
Žalujoči: mati Slavka, Nežka z otrokoma Brankom in Irenco, brata in sestre
Zbor delovne skupnosti Knjižnice Velenje
RAZPISUJE
naslednja prosta delovna mesta:
1.	ORGANIZATORJA razstav, kulturnih večerov in likovna vzgoja mladih,
2.	ORGANIZATORJA kulturnih prireditev (v domovih kulture Šoštanj in Velenje),
3.	RAČUNOVODJA — KNJIGOVODJA,
4.	KNJIŽNIČARJA — SVETOVALCA,
5.	TAJNIKA.
Pogoji:
1.	visoka izobrazba: akademski slikaj- ali kipar, umetnostni zgodovinar,
2.	višja ali srednja izobrazba splošne smeri z organizacijskimi sposobnostmi na področju kulturnega dela,
3.	višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri,
4.	visoka ali višja izobrazba knjižničarske simeri,
5.	srednja izobrazba z znanjem strojepisja.
Vsa kandidati morajo poleg navedenih pogojev izpolnjevati tudi ostale splošne pogoje za sprejem v članstvo delovne skupnosti.
Prednost imajo kandidati z dokazljivimi in upešnimi delovnimi izkušnjami.
Stanovanj ni.
Prošnje z dokumenti posda-ti Knjižnici Velenje, Velenje, Titov trg 5 do 30. aprila 1975.
STANOVANJE
STANOVANJE v Velenju ali bližnji okolici iščeta dva samska fanta (20 let). Ponudbe pošljite na naslov: Ivan Vidovič, Koroška 25 a, 63320 Velenje.
ZAMENJAVA
NAGRADO nudim tistemu, ki menja dvosobno stanovanje za večje. Naslov v uredništvu.
r
hotel paka
V središču trgovskega centra Velenja

Kavarna slaščičarna Center
že ledno posluje in nudi usluge po zmernih cenah.
-	Kavarna slaščičarna „Center" je prijetno urejena
-	Kvalitetne usluge po izbiri in vašem okusu
-	Po vaši želji sprejemamo naročila slaščičarskih izdelkov za dom, za razne priložnosti
-	Letna terasa
-	Časopisi in revije
KSC je odprta vsak dan od 8.30 do 21.30. V ponedeljek je zaprto.
Želimo vam prijetno počutje v „KSC" in na svidenje!
OZD IUV TOZD Tovarna usnja Šoštanj
Kadrovska komisija
VASI
K SODELOVANJU ženske v starosti do 30 let zaradi pri uči t ve za PREBIVALKE v obratu usnjene konfekcije.
Priučevalna doba je 1 mesec.
Poskusna doba traja 3 mesece.
OD po določilih samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih notranje delitve sredstev za osebne dohodke v OZD IUV.
Rok prijave 8 dni po objavi.
SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA PODRUŽNICA VELENJE
objavlja
naslednja prosta delovna mesta:
1.	VIŠJI INŠPEKTOR
2.	INŠPEKTOR I
3.	KONTROLOR I
4.	OPERATER NA PRIPRAVLJALNEM STROJU
5.	PISARNIŠKI REFERENT
Pogoji:	,	v
pod 1. in 2. visoka šolska izobrazba ekonomske ali pravne smeri in 4 oziroma 3 leta ustreznih delovnih izkušenj;
pod 3. višja, šolska izobrazba ekonomske, upravne ali pravne smeri in. 2 leti ustreznih delovnih izkušenj;
pod 4. srednješolska izobrazba — ekonomska ali tehnična srednja šola, upravno-administrativna šola ali gimnazija in 1 leto ustreznih delovnih izkušenj; pod 5. dvoletna administrativna šola in 1 leto ustreznih delovnih izkušenj.
Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke.
Prijave z dokazili o šolski izobrazbi in kratkim opisom dosedanjega dela pošljite na naslov SDK podružnica Velenje z oznako »Objava« v 15 dneh po objavi. O izidu objave bodo kandidati obveščeni v roku 1 meseca po poteku roka za prijavo.
TRGOVSKO PODJETJE
NA VELIKO IN MALO S SERVISI

63001 CELJE
LJUBLJANSKA C. 11
vam priporoča osebne avtomobile
ZAIDIVA
Po sklepu samoupravnih organov ZCZ Kragujevac so do 30. aprila 1975 zajamčene sedanje cene za naslednje tipe osebnih avtomobilov
ZASTAVA:
-	101 - maloprodajna cena 53.126,10 din
-	1300 P - maloprodajna cena 49.810,90 din
-	1300 Lux - maloprodajna cena 51.833,60 din
-	1500 F - maloprodajna cena 60.625,95 din
Sedanje cene za ta vozila so zajamčene vsem kupcem, ki do 30. aprila 1975 vplačajo tovarniško ceno.
Obiščite prodajalno »AVTO CELJE« Velenje, Partizanska 3 ali zahtevajte informacije po tel. 850-096.
i___
NAŠ ČAS je ustanovila občinska konferenca SZDL Velenje - Izdaja Center za informiranje, pro-	1973 - Zdaj izide vsak petek - Cena je 2 dinaija - Letna naročnina je 80 dinaijev - Za inozemstvo
pagando in založništvo v ustanavljanju - Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p. p. 89, telefon	150 dinaijev - Tekoči račun št. 5280-678-55263 pri SDK podr. Velenje - Rokopisov in fotografij
(063) 850-087 - Redakcija Ljuban Naraks, Stane Vovk in Rudi Ževart - Tehnični urednik Franci	ne vračamo - Tisk Ljudska pravica, Ljubljana - Po mnenju sekretariata za informacije IS skupščine
Mazovec — Časnik je kot štirinajstdnevnik „Šale&i rudar" izhajal od 1. maja 1965 do 1. januatja	SRS (št. 421-1/72 od 8. 2. 1974) se za NAŠ ČAS ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
MARJA C AS, dijakinja:
„Prepričana sem, da se bo pojutrišnjem večina občanov odločila za samoprispevek. V preteklih letih je bilo v naši občini veliko narejenega. Mladi smo se predvsem razveselili srednjih, še zlasti pa višjih šol, ki nam omogočajo šolanje v domačem kraju. Zelo pa si tudi želimo, da bi dobili mladinski klub, v katerem bi se lahko shajali v prostem času.
/
FRANC PAVŠEK, elek- J trikar:
„Ta samoprispevek j je še posebej pomemben * za tiste, ki imajo otroke. Saj se bo zanje največ £ zgradilo. Jaz imam ure- 4 jeno varstvo - moj otrok £ je v vrtcu. Vendar le-tega 4 ne bi imel, če se že pred £ petimi leti ne bi odločil 4 za samoprispevek. Veliko 4 družin pa še vedno nima £ kam z otrokom, zato ne 4 bi smelo biti nikogar, ki £ ne bi bil ZA'."	*
4 4-
JANEZ MRAMOR, tehnik:
„V preteklih petih letih je bilo z denarjem, ki smo ga zbrali s samoprispevkom, resnično veliko storjenega. Zato sedaj v razvoju ne bi smeli zaostajati. Nasprotno! Toliko stvari je, ki jih moramo še rešiti. To pa je sedaj možno le z zbiranjem sredstev prek samoprispevka. Glasoval bom „ZA", in tako še naprej pomagal hitremu razvoju občine."
J
MARJANA SITAR, fri-	* zerka:
„Ker sem mlada ma-	*
mica in mi otroka pazi	*
tašča, si še toliko bolj že-	^
lim, da bi samoprispevek	^
uspel. Le tako vidim	N
možnost, da bomo ma-	Jj
tere, ki imamo otroke	S
doma, dobile zanje pro-	t*
stor v varstvenih usta-	Jj
novah. Prepričana sem,	s
da bomo vse matere —	^
tiste, ki še nimamo ureje-	£
nega varstva in tiste, ki ga	^
že imajo - glasovale za	J samoprispevek."
FRANC ŽGANK - predsednik društva upokojencev Velenje:
„Menim, da je ponovna uvedba samoprispevka nujna. Tako pravijo vsi člani našega društva. Imeli smo sestanek in se dogovorili za paloge pri pripravah na glasovanje. Sadovi prejšnjega referenduma so povsod v Šaleški dolini vidni. Zato upokojenci ne vidimo razloga, da občani in delovni ljudje ne bi glasovali za podaljšanje samoprispevka."
4 4 4 4 4
4
5
4 4 4 4 4 4 4
4
5
4 4 4
V nedeljo bomo obkrožili »ZA«, pravijo anketirani občani
K 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 * 4
SLAVICA ŠKRUBEJ, * tehnik:
„V naši delovni organi-zaciji smo bili seznanjeni £ s programom ieferendu- * ma. Strinjali smo se, da J je nujno potrebna uvedba 4 ponovnega samopri- ^ spevka. Le tako bomo Jj lahko prišli do prepotreb- * nih objektov. Sama si še f zlasti želim, da bo moj 4 otrok deležen pravega £ varstva. Matere in babice 4 rade skrbijo za naše £ malčke, vendar je za * otroke bolje, če so med ? svojimi vrstniki in pod J strokovnim vodstvom s vzgojiteljic."
JANKO RAMŠAK, delavec:
„Referendum je potreben. S tein, da bo denar ostal v krajevnih skupnostih, bodo ljudje bolj seznanjeni, kako se bo trosil. Pri nas v Gaberkah smo sprejeli obširen plan in upam, da ga bomo v prihodnjih letih tudi uresničili. Silno pomemben za našo krajevno skupnost je dom družbenih organizacij, v katerem bo tudi trgovina. Če hočemo izpolniti naš program, se seveda moramo odločiti. ,,za samoprispevek."
NEVENKA GOLČAR, ad-ministra torka:
„Zbiranje denarja s samoprispevkom je še naprej potrebno. Velenje je mlado mesto, v katerem je veliko mladih družin, zato je razumljivo, da so zahteve po novih vrtcih in šolah velike. Nič manj pomembni niso drugi objekti, ki so jih krajevne skupnosti vnesle v svoje programe. Pridružila se bom tistim, ki se bodo v nedeljo odločili za nadaljevanje plačevanja samoprispevka."
$	ANICA ŠKRUBA,	$
£	učenka:	J
„Kot učenka osnovne	4
£	šole Karel Destovnik Ka-	'
4	juh sem se zelo razvese-	4
4	lila, ko sem zvedela, da	^
£	bomo tudi mi dobili te-	J
4	lovadnico. Mrejena bo	y
£	do občinskega praznika,	£
4	8. oktobra letos. Telo-	J
J	vadnico zelo potrebu-	£
J	jemo, saj moramo sedaj	4
t	hoditi k telovadbi v dom	4
J	Partizan. Ta pa je pogo-	£
4	stokrat zaseden in takrat	4
J	telovadimo kar v jedil-	£
4	niči. Referendum se mi	4
J	zdi zelo pomemben, zato	£
4	si želim, da bi vsi odrasli	4
J	glasovali zanj v čim-	£
4	večjem številu."
i J
ANICA ZAKRAJŠEK, vzgojiteljica:
„Zaradi našega lažjega dela in boljšega počutja otrok je potrebno, da samoprispevek zglasujemo. Z varstvenimi ustanovami, ki jih bomo zgradili v prihodnjih petih letih, se bo kvaliteta našega dela lahko še povečala v zadovoljstvo otrok in mater. Pri izgradnji vrtcev bi morali urbanisti bolj razmisliti o lokaciji. Za otroke bi bilo veliko primerneje, da bi vrtci stali v bližini gozdov ali v kakšnem parku, ne pa sredi mestnega vrveža. Otrokom moramo nuditi najlepše!"
S '
4 4 4 4 4 4
l 4 4
4 4 4
4
4 4 4 4 4 4 4 4 4 4
4 j
£	VIKTOR POZNIČ, zapo-
£	slen v Gorenju:
„Gledati moramo na
J|	bodočnost naših otrok in
4	jim zagotoviti še boljšo
J	prihodnost. Prav zaradi
4	tega v nedeljo ne bi sme-
y	lo biti nikogar, ki ne bi
*	odšel na volišče in -gla-
j?	soval za uresničitev pro-
J	gramov krajevnih skup-
4	nosti. Menim, da bodo
£	tisti, ki bodo glasovali
4	„ZA" v veliki, veliki ve-
5	čini."
4	• ■ 4 4 4
4
4
i

FRANC ROŠKAR, rudar:
„Dva odstotka, ki jih bomo namenili za samoprispevek, zares nista tako velika, da jih ne bi mogli pogrešiti. Veliko stvari je še potrebno storiti; posebno pomembne pa so šole in varstvene ustanove. Dosti boljše je, če naši otroci hodijo v šole tukaj - v domačem kraju, kot pa na primer v Celje, Maribor ali kam drugam. Stroški šolanja v drugih krajih so veliki, starši pa imamo tudi radi, če otroci preživijo mladost doma."
4
i *.........'
* M Hi	1»
a	4
al	*
iHP	4
B^Hnr VTi	s
■HPf 11	*
Vi n i ^dfcs	"
mM^B mS Jm ■
Ji
fli iWwtg
- I	'
' nt^Sr-	J
rlHHfffT	^
..................I.....I I SSfc	4
NANDE KORPNIK,	< elektrikar:
,, Ke r iz d rugih virov ne	#
moremo zbrati dovolj	/
denarja, je prav, da se od-	*
ločimo za samopri-	*
spevek. Seveda pa je	4
prav, da se bo denar zbi-	£
ral po krajevnih skup-	£
nostih. Dobro bi bilo, da	,
bi bili krajani sproti se-	J
znanjeni, kako se porab-	^
ljajo zbrana sredstva.	£ Tudi jaz bom dal svoj
glas za boljši in lepši ju-	J
■	*

REZKA STROPNIK, trgovka
„To kar smo v Velenju v naši občini v preteklih letih zgradili, kaže na pravilnost uvedbe prvega samoprispevka. Še važnejši bo drugi samoprispevek, za katerega se bomo — v to sem trdno prepričana, odločili 20. aprila. V naši krajevni skupnosti nujno potrebujemo dom, zato sem prepričana, da bo na Konovem referendum uspel."
JOŽE AMBROŽIČ, dip inženir:
„Objekti, ki se bodo gi dili, so nujno potrebni. Ta le od dobre volje ljudi, nj hove osveščenosti bo od vi no, ali- bo njihov jutriši dan še lepši od današnjej Čeprav gradim hišo, in mi vsak dinar potreben, se z vedam in čutim dolžnost,! glasujem v nedeljo na rel rendumu za ponovno uve bo samoprispevka. Nima več majhnih otrok, toda si podajata roke dve genei ciji - mi in naši vnuki. Gl sujmo za in jim dajmo lep mladost!"
BERTA TRPIN, prodajalka časopisov:
„Velika prednost sedanjega samoprispevka je, da bo zbrani denar ostal krajevnim skupnostim, saj le-te najbolje poznajo lastne probleme. Takšno zbiranje sredstev je nujno potrebno, če hočemo imeti še več šol, vrtcev, asfaltiranih cest in drugih pomembnih objektov. Sama bom glasovala „ZA". Prepričana pa sem, da bodo to storili v čimvečjem številu tudi drugi krajani."
/
4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4
J:
i 4
4 4 4 4 4
4. 4
4 4
4
;: 4
4 4
' ANGELA FRIŠKOVEC, £ kmetovalka:
£ „Mi iz Zgornjih Bevi t si zlasti želimo boljšo ce-J sto. Na sestankih, ki smo 4 jih imeli, smo sprejel £ zelo obširen program. Z» 4 vedamo se, da ga lahko £ uresničimo le, če bom« 4 vsi v nedeljo obkroži 4 »ZA". 4 4 4 4 4 4 4