782                                           Slovenski glasnik.
Slovenska pratika za navadno leto 1882. V Ljubljani, v 16ki, natisnila in založila pl. Kleinmavr in Bamberg. Cena ? Brez vsega poučnega berila. O tej priliki prosimo vse pisatelje slovenske in založnike naše, kateri „Ljubljanskega Zvona" uredništvu pošiljajo knjige v ta namen, da jih oglašamo v našem listu, da naj nam tudi vselej povedo, koliko stane knjiga. Večkrat smo uže culi tožbe s kmetov, da bi si marsikdo rad oznanjeno knjigo iz mesta naročil* a ne ve, koliko mu je poslati zanjo novcev.    S poštnim povzetjem knjige naro-                           ^
čati, to se marsikomu predrago zdi.
Literarni in zabavni Muh. Mnogi v Ljubljani  živeči pisatelji slovenski in tudi mnogi dragi prijatelji splošnega napredka slovenskega začeli so se vsako soboto zvečer shajati v Tavčarjevem hotelu, kjer se poleg veselega petja in dobe vinske kaplje pogovarjajo in prijateljski menijo o  raznih literarnih stvareh  slovenskih. Od teh „joui'fixov", katerih se vselej udeležuje kakih 45—50 gospodov, izobčeni so izrecno politični razgovori, a vsak večer mora na vrsto priti znanstveno ali zabavno berilo ali predavanje kakeršne koli si bodi vsebine. Na prvem shodu 15. oktobra čital je prof. Leveč svoj spis „Dve   uri  pri   slovenskem pesniku"; dne 22. oktobra bral je dr. Dolenec humoristično razpravo ,,o medvedu in literaturi;" dne 29. oktobra pripovedoval je dr. Zamik zanimljive črtice o svojem potovanji   od Pontebe   do   Vezuva;   dne 5. novembra   govoril  je dr. Vošnjak jako interesantno „o duhovih  in  prikaznih" in dr. Zamik  o  ruskem  slikarji Vereščaginu;   dne 12. novembra predaval je cand. prof. E. Lah ,,o meteorologiji kranskej," a dne 19. novembra prof. Vrh o ve c ,, o soeijalnih razmerah v Severnej Ameriki"; dne 26. novembra bral je g. Brence  svojo  novelo „Iz življenja",   a g. dr. Zamik   je   poročal   o mejnarodnem biografiškem slovarji   de   Guberna-                           "
tisovem. — Levčev, dr. Vošnjakov in Vrhovčev spis objavil bode ^Ljubljanski Zvon" po novem  letu, Dolenčevega je prinesel uže „Slovenski  Narod",   a na poti iz hotela do uredništva ostrigli in oskubli so ga tako, da „v Slovenskem Narodu" skoro   nič več   nismo   poznali   niti   medveda, niti njegovega literata. — Tudi v K ran j i   se  je osnoval jednak  literarno-zabavni   „jour fixe".   Njegovi   člani   so, kakor je v Ljubljano poročil, poseben  telegram,  ti  gospodje:  Franke,j Pirdkar, Lnjšker, L^jška, Berne,| Peftipiajd, Ič^nen, Cingeijmajer,|Di;žavnik|. Bralci, katerim f^.-a^tjj> so znane Kranjske razmere, uganili bodo morebiti to telegrafsko uganko, osobito^/^f^_g ako jim pripovedujemo, da se mej temi imeni nahaja tudi ime znanega literata^ jU*j-tf f&«k-slovenskega.                                                                                                                               **/ m.
Novo izdanje PreHrnovih pesnij. O tej stvari smo prejeli iz Ljubljane ta dopis: Znano je v slovenskih literarnih krogih, da hoče Preširnova hči, gospodična Ernestina Jelovškova s pomočjo g. Levstika na svitlo dati vse pesni svojega pokojnega očeta, da bi si s tem vsaj nekoliko olajšala trdi zaslužek svojega vsakdanjega kruha. Tiskarnica Kovačeva in Kleinova obljubila je uže Preširna natisniti   elegantno   in   ukusno,   kakor   dan   denes   zahteva napredna tiskarska                           |
umetnost. Gospodična Jelovškova je samo še čakala, da bi bukvovez Ničman poprodal tisto Jurčičevo in Stritarjevo izdanje Preširnovih pesnij v ,,Klasji" iz 1. 1866., katero je g. Ničman na javnej dražbi v propalej Wagnerjevej knjigarni 1. 1868. kupil. A tega nikoli ni bilo pričakati! Jurčičevo in Stritarjevo „Klasje z domačega polja" množilo se je g. Ničmanu tako obilno,! da ga je mlatil celih dolgih 14 let in da je namlatil iz   njega obilo  lepe, [debele  in rumene pšenice.