Izhaja vsak petek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista „Mir“ v Celovec, Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, droga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. r L Velja za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom: Upravništvo lista ,]VIir‘ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj še plačuje naprej. Za inserate seplačujepo 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat. Glasilo koroških Slovencev Leto XXIX. Celovec, 16. malega srpana 1910. Štev. 29. Preklic. =Shod= Jatoliško-političnega in gospodarskega društvo za Slovence na Koroškem" v Prevaljah na Fari se ne urši 17., ampak 31. julija. Koroško šolstoo — obsojeno. Državno sodišče na Dunaju je sodilo, in sodilo je tako, da morata deželni šolski svet koroški in nauČno ministrstvo imeti strašnega mačka. Do kosti blamirani so koroški šolski sistem in njegovi zagovorniki. Krivičnost, protipostavnost tega sistema je dokazana in obsojena po najvišjem sodišču, po visokem c. kr. državnem sodišču na Dunaju. Znano je, da se že par let sem bije hud boj za slovensko šolo na Strojni in v Št. Danijelu. Slovenski stariši v omenjenih krajih so spoznali, kako slabo, kako neumno je, mučiti slovenske otroke v šoli edino z nemščino, zanemarjati pri tem slovenščino in vsled tega tudi vse druge predmete ; slovenski stariši vedno bolj uvidevajo, da smo koroški Slovenci vsled naših utrakvistič-nih šol glede izobrazbe vedno za drugimi Slovenci. Ker smo pa v izobrazbi zaostali, smo zaostali tudi v gospodarskem oziru za drugimi Slovenci. Spodnji Štajerc, Kranjec in Primorec se smejijo naši nemškutariji, napredujejo vsestransko in si polnijo žepe, kljub temu, da se Kranjska in Goriška s Koroško glede naravnih dobrot ne morete kosati, koroški Slovenci oziroma nemškutarji pa se tepejo in potegujejo edinole za to „nobeP‘ in „nad vse potrebno1' nemščino, zraven pa imajo prazne žepe, gozdovi postajajo vedno bolj svetli, gospodarska odvisnost od Nemcev vedno večja. Mnogo slovenskih starišev je vendar že prišlo do spoznanja, da ne nemščina v prvi vrsti, ampak splošna izobrazba je za človeka najpotrebnejša; če bi govoril človek deset jezikov, pa bi drugega ničesar ne razumel, ostane vse svoje žive dni berač. Izobrazba pa je mogoča le na pod-lagimaternegajezika. To so spoznali tudi slovenski stariši v Št. Danijelu in na Strojni in so se uprli, da bi se tudi njihove otroke v šoli le — mučilo po znanem sistemu koroških utrakvističnih šol. Deželni šolski svet je odločil za šolo v Št. Danijelu in na Strojni slovensko-nemški učni jezik : V začetku naj bi se poučevalo slovenski, v drugem ali tretjem letu menjevaje slovenski in nemški, od četrtega leta samo nemški, slovenščina bi se smela poučevati le kot pomožni jezik. To se pravi, šola bi bila v resnici samo in edino zato, da bi se otroci učili nemško. Če vsled tega zaostanejo v drugih predmetih, to bi bilo za koroški šolski sistem vseeno, čeravno je v očeh pametnih pedagogov koroška utrakvistična šola že davno obsojena in kot nepostavna obsojena tudi od c. kr. upravnega sodišča. Toda vse to c. kr. dež. šolskega svef-\,koroškega nič ne briga; gre se mu le za ponemčevanje, vse drugo je postranska stvar. Ni pa ugodnejšega in uspešnejšega sredstva za ponemčevanje, nego so naše utrakvistične šole. Otroci se naučijo par nemških besed, v izobrazbi zaostanejo, in to so potem najboljša tla za nemškutarijo. Edina slovenska učna knjiga v teh šolah je Prešernov abecednik, ki so ga strokovnjaki obsodili kot najslabšo učno knjigo za slovenske otroke. Proti odloku c. kr. deželnega šolskega sveta glede šol na Strojni in v Št. Danijelu so se pritožili občina Št. Danijel, krajna šolska sveta obeh šol in nekateri stariši na ministrstvo za nauk in bogočastje. „Pravično“ ministrstvo je potrdilo odlok dež. šolskega sveta in zavrnilo zahtevo, da naj boste šoli tako urejeni, da bodi slovenščina vseskozi učni jezik, nemščina pa naj bodi samo učni predmet. Proti temu odloku ministrstva se je pritožila občina na c. kr. državno sodišče. V pritožbi se je prosilo, da državno sodišče naj blagovoli predle-žeči pritožbi ugoditi in za pravo spoznati, da se je z ukazom visokega c. kr. ministrstva ^aaauk-in bogočastje kršil član 19. državnega temrnjrogtr zakona od 21./12. 1867, št. 142 drž. zak., glasom kojega ima vsak narod nekršljivo pravico, da varuje in goji svojo narodnost in svoj jezik, in glasom kojega morajo biti javna učilišča tako urejena, da dobi vsak narod, ne da bi se ga k učenju kakega drugega deželnega jezika sililo, potrebna sredstva za izobrazbo v svojem lastnem jeziku. In visoko c. kr. državno sodišče je spoznalo, da se je vsled imenovanih določb za obe šoli kršil član 19. drž. temeljnega zakona, ker se mora v občini Št. Danijel brez vsakega dvoma slovenščino smatrati kot deželni jezik in se nikogar ne sme siliti v jezikov-nomešanih deželah, dabisemoral učiti drugega jezika. S to razsodbo je dognano na najvišjem mestu, da je vse naše ljudsko šolstvo za Slovence naKoroškem proti-postavno, da so deželni šolski svet, deželna šolska nadzornika IGobanc in Palla kršili državno temeljno postavo. Na slovenskih stariših je torej ležeče, da se povsod vzdignejo zoper protipostavne šole in jih odpravijo. Omenjeni odlok državnega sodišča, ki ga svoječasno objavimo dobesedno, pomeni v dolgoletnem boju zoper mučilnice našo zmago. Dolžnost deželnega šolskega nadzornika g. Bende, ki je prevzel od svojega prednika Palla protizakonito uravnano šolstvo za koroške Slovence, bo, da ne pusti več kršiti državnega temeljnega zakona in naše šolstvo uredi zakonito. To je njegova dolžnost, ker je prisegel, da bo varoval državni zakon! Koroški Slovenci smemo biti nad to razsodbo državnega sodišča zelo veseli. Tu se je zopet Podlistek. čevljar. (Narodna.) Živel je v mali kočici čevljar s svojo ženo Huda bolezen je morila tisto vas, in smrt je ugrabila s tega sveta tudi čevljarjevo ženo. Ne-tolažljivi mož dolgo ni mogel pozabiti svoje žene, ker jo je silno ljubil. Čutil se je zapuščenega na tem svetu. Zato je iskal tolažbe pri Mariji Devici, katero je vsak dan bolj častil. Marljivi čevljar si je prislužil veliko denarja, postai je kmalu eden najpremožnejših v svojem rokodelstvu. Akoravno mu je žena umrla, si nikdar čevljar ni želel smrti, temveč se je je bal, ker silno rad živel. Kaj si izmisli? Nekega dne se poda na daljno božjo pot z nanicnou^ ,ja sj iZpr0si od Marije dve prošnji. Devie8, ga tudi usliši, saj je bil sicer prav pobožen mož. Domov gredé z božje poti ga sreca neki mladenič, ki ga vpraša, kaj da želi. Čevljar mu reče: „Samo dve želji imam, prva je, da tisti, ki gre na mojo streho, ne more več doli, dokler mu ne dovolim jaz, in druga, da kdor se vsede^ na mojo kamenito klop pred durmi, ne more več vstati, dokler mu ne dovolim jaz." „Da, to se bo zgodilo", pravi mladenič in izgine. Čevljar se silno veseli, da je njegova prošnja uslišana. Bil je prav zadovoljen, akoravno je bil sam. Ko postane čevljar že star, pošlje Bog belega angela po čevljarja, da ga vzame v nebo. A čevljar ni hotel nič vedeti o smrti; veli angelu, stopiti na streho, da mu pokaže vse lepote sveta. Angel pa urno uboga in stopi na streho. A glej! ne more ne naprej, ne nazaj. Prosi in prosi čevljarja, naj mu pomaga s strehe. Čevljar mu pa odgovori, da ga že izpusti, ako ne pride nikdar več po njega. Angel mu to obljubi in gre v nebo. Ko pride angel v nebo, ga Bog vpraša, kje ima čevljarja. Angel mn vse pove, in sveti Peter, kateri vse to sliši, reče: „Res, nikdar mi ne pride umazani čevljar v lepo, zlato nebo." Čevljar je postal sivoglav. Hudobni duh ga je hotel na stara leta premotiti. Pošlje torej eno svojih hudob k čevljarju, naj gre ž njo, da bo videl lepa kraljestva. Čevljar zopet nič noče vedeti o smrti ter mu reče, naj se malo časa usede na kamenito klop pred durmi, da gre v izbo po denarje za vožnjo s tega sveta. Hudoba se usede. Ko se čevljar vrne, se močno smeji, ker hudoba ne more vstati. Hudoba prosi lepo čevljarja, naj ga izpusti, in obljubi, da nikdar več ne pride. Ko pride hudoba v pekel, pove vse, kar se ji je prigodilo. Lucifer pošlje drugo in tretjo hudobo po čevljarja, a nobena noče iti po čevljarja. Ko se čevljar še bolj postara, se naveliča tudi življenja; rad bi umrl, pa kaj, si misli, ko nisem hotel ne v nebesa, ne v pekel, sedaj me pa gotovo ne bodo nikjer sprejeli. Toda grem poskusit, saj to nič ne stane. A le v nebesa, si misli, ker tam je prijetno. Napravi se na pot. Široka pot ga je peljala do zlatih duri, na katera je potrkal. Sveti Peter mu odpre in ga vpraša, kaj hoče. „V nebesa bi rad prišel", pravi čevljar. „Kaj še", odgovori sveti Peter, „prej, ko smo te poklicali, nisi hotel priti, sedaj te pa mi nočemo." Čevljar vrže svojo umazano copato v nebesa z namenom, da bi šel v nebesa z zvijačo. Sveti Peter pokliče angela, naj mu prinese copato, a nihče je noče pobrati. Moral je tedaj sveti Peter pustiti čevljarja v nebo, da sam pobere copato. Čevljar pobere copato, pa ker mu je v nebesih zelo ugajalo, ni hotel več ven. „Prav lepo te prosim", pravi čevljar svetemu Petru, „ dovoli mi, da še enkrat po nebesih zavrtim, ker godba je silno zapeljiva k plesu". Sveti Peter mu še to dovoli. Godba in vse jenja plesati, le čevljar sam se še vrti po nebesih. Tedaj mu reče sveti Peter, naj gre domov. Toda vse zaman. Čevljar se je vrtel in vrtel po nebesih in se še dandanes vrti. Smešnice. Užaljen. Sodnik: „Zdi se, da ste bili vedno le v slabih družbah." Obtoženec: „0, prosim, g. sodnik, zadnjič sem vlomil vendar v neko baronovo vilo in od šestnajstega svojega leta imam vedno opravka s sodniki!" „IHir“ jo odino glasilo koroshih Slovencev. enkrat pokazalo, da smo Slovenci zastopali pravično reč, naše oblasti pa so kršile postavo. Koliko psovk je padlo zaradi našega pravičnega boja na naše voditelje, zlasti na gosp. poslanca Grafenauerja, in vse te psovke padajo sedaj nazaj na nasprotnike. Ta za nas vesel dogodek je pa tudi jasna priča, kako slabo je zastopala ves čas sem slovensko šolstvo na Koroškem ,,Družba sv. Cirila in Metoda“, koje dolžnost bi bila, da bi bila kot varihinja slovenskega šolstva že davno nastopila isto pot, ki jo je sedaj prepustila „Slov. šolskemu društvu v Celovcu11. „Slovensko šolsko društvo11 se je kljub kratkemu obstoju zavzelo za slovensko šolstvo tako, da se je lotilo šolskega vprašanja pri korenini, pri viru vsega našega šolskega zla. To je bila prava pot in je za nas nov dokaz, kako potrebno je bilo „Šolsko društvo11. Vzelo je v roke pritožbe glede šentdanijelske in strojinske šole in izročilo izpeljavo te akcije odborniku g. dr. Janko Brejcu, ki je svojo nalogo sijajno izvršil. Kje so torej „narodni lenuhi in prodanci11, ki jih je iskal v naših vrstah tajnik „Družbe sv. C. in M.“? Delovanje šolskega društva in dr. Brejca je pravo narodno delo, ne pa udrihanje po naših narodnjakih in naših voditeljih po liberalnih listih in veselicah! Omenjamo izrecno ta dva činitelja, ker se je ravno na ta dva izlilo toliko gnojnice od liberalne strani. Hvala jima! Naprej po započeti poti do končne zmage naše stare pravde! »Katoliški" štajercijanci. „Slovenski Gospodar11 je objavil sledeč članek: ,,Katoliški11 Ornig je nekak polubog Štajercu11, ki kaj rad naglaša, kako dober katoličan in avstrijski patriot je ptujski župan Ornig. Tako močna da je njegova katoliška vera in avstrijska zvestoba, da je vsem štajercijancem v sijajen zgled. Kakšen pa je ta zgled v resnici, je pokazal Ornig dne 28. junija o priliki protestantske slavnosti Gustav-Adolfovega društva, ki se je dne 28. in 29. junija vršila v Ptuju. — V tem mestu, ki je metropola šnopsarije, se v zadnjem času gotovi, za to plačani, ljudje na vse kriplje trudijo, da bi kolikor mogoče več oseb zapeljali k odpadu od katoliške, torej od Kristusa samega ustanovljene cerkve, ter jih porinili v protestantovsko vero, ki je ni ustanovil Kristus, temveč 15 stoletij pozneje od katoliške cerkve odpadli menih Martin Luther. Ljudem, ki agitirajo za protestantovsko vero, ni nič za to vero, ker navadno sploh nobene vere nimajo, temveč to so vam plačani agentje za Vsenemčijo. Kakor hodijo agentje po deželi okoli ter ponujajo dobro ali slabo blago svojih tvrdk, tako hodijo tudi agentje Vsenemčije okoli ter ponujajo ljudem svoje strupeno blago. V Avstriji je stranka, ki se imenuje nemško-radikalna ali vsenemška stranka in ki vlada po štajerskih nemških mestih in tudi po spodnještajerskih nemškutarskih mestecih in trgih. Ta stranka je zapisala na svoj prapor: Vsenemčija. Vsenemčija je nemogoča, dokler je Avstrija; torej mora Avstrija razpasti in nemške pokrajine se potem priklopijo nemškemu „rajhu“. Ta stranka si je zadnja leta iz Nemčije naročila protestantovske pastorje in vikarje, kojih glavni in prvi namen je, pod krinko protestantovske vere širiti v Avstriji sovražno vsenemško mišljenje. Za ta namen so poslani iz „rajha11, za ta namen so tudi plačani od gotovih društev — posebno Gustav-Adolfovega društva — in tudi od posameznikov v „rajhu“. Avstrijska državna oblast pa ravna tako, kakor ne bi storila nobena druga državna oblast v svoji slabosti na svetu: mirno gleda, kako protestantovski losvonrom-agi-tatorji z nečuveno predrznostjo izpodkopavajo temelje, na katerih sloni cela država. Kakor ti agitatorji in po njih zapeljani verski odpadniki sovražijo avstrijsko državo, tako tudi strupeno sovražijo katoliško vero, ki je vera ogromne večine avstrijskega prebivalstva. Za katoliško cerkev nimajo prijazne besede, temveč samo psovke, kletev in preganjanje. Vse, kar je katoliškega, mrzijo bolj, kakor hudobec križ. In med te protikatoliške in proti avstrijske ljudi je tudi šel „katoliški“ in „avstrijski“ Ornig, njim se je pridružil, in ne samo to, temveč kakor poročajo nemški listi, on jih je celo z najprisrč-nejšimi besedami pozdravil. Kaj takega se drzne storiti tisti Ornig, ki se v gotovih krogih in posebno napram slovenskim kmetom dela tako dobrega katoličana, to se osmeli storiti načelnik slovenskega katoliškega okraja. Ornig se je pokazal v pravi luči, razkril je čustva svojega srca, in na dnu tega srca smo opazili spoštovanje in ljubezen do najstrupenejših sovražnikov naše katoliške vere in do najza-grizenejših protiavstrijskih agitatoijev. Izmuz- niti se tukaj ne more; saj je sam prestolonaslednik Franc Ferdinand izjavil, da losvonrom-gibanje ni nič drugega nego agitacija za proč od Avstrije. Ravno te dni je izšel „Štajerc11 ob svoji 10-letnici v praznični obleki. Na prvi strani prinaša sliko Ornigovo in potem na dolgo in široko opisuje ali bolje rečeno, opeva njegove zasluge in končno dostavlja, da je Ornig za „Štajerca“ „duša in moč11. No, Ornig je popolnoma razkril svojo dušo. Mi upamo, da bodo tisti zapeljani kmetje, ki so še verovali v Orniga in njegove pristaše, izpre-gledali ter spoznali protikatoliško in protiavstrij-sko dušo „Štajerčeve“ stranke. In ko bodo to spoznali, bo tudi strta tista moč, ki jih še sedaj omamlja in jih vprega v jarem naših verskih in narodnih nasprotnikov. In takrat bomo svoje rodne, sedaj še v nekatoliški, nemškutarski omami tavajoče brate z veseljem sprejeli v tistem taboru, kamor edino spada slovenski kmet, v taboru katoliškem in slovenskem. Koroške novice. Ustanovni shod „SIovenske Straže41 v Celovcu je bil veličasten, prava manifestacija celovških Slovencev za enakopravnost. Govornika, sklicatelja urednika Smodeja in g. dr. Brejca, so zborovalci opetovano prekinili z bučnim odobravanjem, zlasti ko se je poudarjalo, da se nahajamo celovški Slovenci v Celovcu na domačih tleh, kjer nas nima pravice zapirati tujec, če govorimo v maternem jeziku. Naše pravice v Celovcu bo čuvala „Slovenska Straža11. Gospod dr. Brejc je rekel, da se čuti ta dan srečnega, ker se je posrečilo vendar enkrat ogreti ves slovenski narod za obmejne Slovence. Navzočih je bilo tudi lepo število ljudi iz okolice. Društvu je pristopilo takoj 100 članov, med njimi trije ustanovniki mil. g. kancelar Vidovič, vlč. g. msgr. V. Podgorc in g. dr. Brejc. V odbor so bile izvoljene same mlade moči: Predsednik g. dr. Rok Jesenko, tajnik urednik Smodej, blagajnik Fran Bramor (predsednik S. K. S. Z.) in odbornik Fran Raunik. Sijajne prireditve v čast sv. Cirilu in Metodu in ustanovljanje podružnic „Slovenske Straže44. Od vseh strani nam prihajajo poročila o sijajnih zborovanjih minolo nedeljo v čast sv. Ciriiu in Metodu. Tako na pr. so pri Žel. Kapli na predvečer sv. C. in M. žgali lepo število kresov. Podružnico „Slov. Str.“-so ustanovili pri podružnici sv. Lenarta, 1300 metrov visoko. Slavnostni govornik je bil č. g. Gregor Rožman. V podružnični odbor so bili izvoljeni : Vinko Pečnik, Al. Haderlap, Aleš Štular injvan Sluga. Pristopilo je takoj nad 100 udov! Živeli! V velikem slogu so slavili sv. C. in M. v Prevalj ah v cerkvi in izven cerkve. Govorila sta čč. gg. Ivan Serajnik in A. Štritof. Uprizorili so tudi igro „Za križ in svobodo11. V odbor podružnice „Slov. Str.11 so bili izvoljeni : Janko Libnik, predsednik ; Lavoslav Abraham, tajnik ; Pepka Kotnik, blagajničarka ; A. Štritof, odbornik. V Vogrčah niso hoteli zaostajati. Veličasten kres, gromenje topičev in rakete so oznanjale slavo sv. Cirilu in Metodu. Po cerkveni slovesnosti je bilo zborovanje z govorom o „Slov. Straži11 in deklamacijami. Za „Slov. Stražo11 seje nabralo 20 K. V Št. Jur ju na Vinogradih so tudi zborovali in sklenili ustanoviti podružnico „Slov. Straže11. Dekleta so uprizorila igri „Čašica kave11 in „Klepetulji“. Enaka poročila smo prejeli še od drugod, ki jih zaradi pomanjkanja prostora ne moremo objaviti. Pri vseh zborovanjih je bilo navdušenje ljudstva veliko ! Obmejni Slovenci dobro poznajo velik pomen „Slovenske Straže11. jjKorošec44 krepko laže. Trdi namreč, da gospodje okoli „Mira“ in „Slovenca“ pomagajo listu „Freie Stimmen11 hujskati proti poslovodju Wernigove puškarne v Borovljah. „Freie Stimmen11 so res očitale dotičnemu gospodu glede njegove narodnosti reči, ki bi bolj pristojale v slovenske liste nego nemške. Očividno je „Slovenec“ posnel to iz „Freie Stimmen11, ker noben slovenski list ni prinesel odgovora na „Freie Stimmen11. „Mir“ o tej zadevi ni črhnil besede in tudi „Mirov“ urednik, ki ga .^orošec11 po svoji maniri psuje s „Prismodetom11, s tozadevno notico v „Slovencu“ ni v prav nobeni zvezi. Tako „Korošec“ brez vsakega povoda grdo — laže. V isti notici napada tudi na prav grd način dva odlična celovška rodoljuba in jima očita nenarodnost. „Korošec“, predno greš pometat pred prage drugih, pometaj najprej pred pragom svojih pristašev! Gospoda dr. Mullerja, voditelja koroških slovenskih liberalcev, hčerka na pr. ne zna slovenski! Ali „Korošec11 tega ne ve? Nov čin okrajnega glavarja pl. Grabmayerja. Celovški okr. glavar pl. Grabmayer je odstavil novoizvoljenega slovenskega župana v Selah, ker je volitev sklical stari župan, vendar le po naročilu najstarejšega odbornika. Storil je torej le uslugo najstarejšemu odborniku. Šli so tudi vsi volit novega župana; ko so pa propadli, so se pritožili, češ, da volitev ni bila pravilna, ker ni sklical odbornikov najstarejši odbornik. Famozni Grabmayer res ni imel nujnejšega posla, nego volitev razveljaviti in novo ukazati. Pri tem očividno špekulira, da bi s takimi sekaturami omajal značajnost katerega izmed sedmerih slovenskih odbornikov in nasprotnikom tako pomo-gel do večine. Pa se moti! Drugega ne bo dosegel, nego da bodo postale razmere v Selah še nestrpnejše in bo ljudstvo reklo, da politična oblast hujskarije nasprotnikov očividno podpira. Šicer pa ima zadnjo besedo še deželna vlada, na katero se je občina pritožila, in upamo, da bo deželni predsednik, četudi ni poseben prijatelj Slovencev, v tem slučaju pritožbi Slovencev ugodil, nerodnost okrajnega glavarja popravil in s tem pripomogel, da se čim-prej vrnejo mirne razmere v Sele. Obsojen nasprotnik. Znani nasprotnik Pir-ker na Brnci je žalil g. Alojzija Mraka s ječarjem11. Pri prvi obravnavi v Beljaku je sodnik dopustil Pirkerju dokaz resnice in je oprostil toženca, češ, da je Mrak znan agitator za slovensko stran, da ima slovenske govore, da poje po gostilnah slovenske narodne pesmi, da pri vo-litvi agitira in slednjič, da ga nasprotniki navadno imenujejo za ječarja11. Krasni dokazi ! Pri prizivni obravnavi pri deželnem sodišču dne 13. t. m. je bil nasprotnik obsojen na tri dni zapora ali 30 kron globe, češ, da je izraz ječar11 navadna psovka. Plačati bo moral seveda tudi vse sodne stroške. G. Mraka je izborno zagovarjal g. dr. Brejc. Zrelostni izpit je prebilo te dni vseh 46 gojenk IV. letnika uršulinskega učiteljišča v Celovcu. Predsedoval je g. c. kr. deželni šolski nadzornik J. Benda. Z odliko je napravilo izpit 30 gojenk, med njimi vseh petero Slovenk, in sicer gdč. Fi eie r Uršula iz Grabštanja, Gornik Vekoslava iz Celovca, Mencinger Lucija iz Zgoše, Pečnik Ida iz Bajtišč, Vreček Lucija iz Malega Št. Vida. Zrelostni izpit na celovškem učiteljišču se je vršil od 4. do 9. t. m. pod predsedstvom deželnega vladnega svetnika g. Ant. pl. Barczay v prisotnosti g. deželnega šolskega nadzornika Benda. Maturiralo je 54 dijakov, izmed njih štiri eksternisti, od teh ste dve gospodični. Gdč. L i 1 e k iz Celja je napravila zrelostni izpit v slovenščini z izvrstnim uspehom. Z odliko je maturirali 10 dijakov, Med dijaki, ki so napravili zrelostni izpit, so trije Slovenci. Trije dijaki so bili na eno leto reprobirani, dva sta odstopila. Cvetka in sad nemške šole na Koroškem. Nek moški, ki je obiskoval osem let takozvano utrakvistično (dvojezično) šolo in si sam pri sebi mislil, da se je Bog ve kako dobro naučil nemški jezik, piše svojemu prijatelju prav „nobel“ v nemškem jeziku: „an Herr Deschman (Dežman) Jakob in St. Peter bei Klagenfurt, Welzenock Nr. 4. Poste Fraid, ich Gebe dir Pekan das ich in schpital Pien in d 23 ichabi Ain Getreten. Grus AufAle vom Pongraz D . . ..“ Zelo želeti bi bilo, da bi enkrat naš deželni šolski svet, ko ima toliko žalostnih slučajev pred seboj, uvidel, da je treba poslati naše slovenske učitelje, katere vtikajo v nemške luknje, na slovenska tla, da tam podučujejo otroke slovenskih starišev v slovenskem jeziku in one zagrizence v nemške šole, da naj tam z boljšimi uspehi naučijo Nemce svojega jezika! Telikovec. Ustanovni shod podružnice „Slo-venske Straže11 zadnjo nedeljo dne 10. julija se je izvršil zelo sijajno. Ob zelo veliki udeležbi ljudstva iz mesta in okolice je otvoril sklicatelj, č. g. J. Dobrovc, zborovanje, na kar je bil soglasno izvoljen predsednikom g. Jurij Carf. Nato je govoril o sv. Cirilu in Metodu č. g. F. Treiber, ki je podal v poljudni besedi životo-pis slovanskih apostolov. Za tem so se vpisovali udje, katerih je takoj pristopilo 67, za naše razmere gotovo lepo število. Udnine se je nabralo 102 K. Med člani sta tudi „Hranilnica in posojilnica11 in društvo „Lipa“. Izmed članov smo si izvolili sledeči odbor: č. g. Fr. Treiber, načelnik; Jurij Cikulnik pd. Heflerjev, tajnik; Cvetko Stornik, blagajnik; in Marko Karpf pd. Holcarjev, odbornik. Č. g. župnika Treiberja vsi poznamo kot narodno delavnega moža, ostali trije pa so vsi vzorni in narodni mladeniči, ki bodo tudi z mladeniškim navdušenjem skrbeli in delovali za prospeh podružnice. Po ustanovitvi podružnice je govoril še č. g. J. Dobrovc o potrebi društva „Slovenska Straža11 in njenih podružnic. Svoje trditve je dosledno dokazal z neovrgljivimi dejstvi. K sklepu so naši mladeniči uprizorili gledališko igro „Slovanska apostola11. Daši je igra za naše razmere precej težka, vendar se mora reči, da so igralci z malimi izjemami prav dobro rešili svoje uloge. Slovenske mladenke so nas razveseljevale z lepim petjem, tamburaši pa so tudi po svoji strani skrbeli za zabavo in razvedrilo. Z navdušenjem za katoliško in narodno stvar smo se razšli želeč največ uspeha slovenski obrambni stvari. Velikovec. (Veteransko društvo.) Dne 3. julija je imelo naše veteransko društvo pri Nageletu svoj letni občini zbor, ki je bil prav dobro obiskan. Kot častni člani so prisostvovali: Nj. ekscelenca Ivana Pino pl. Friedentalska, častni načelnik društva g. c. kr. dež. vladni svetnik Fr. Ksav. Mayrhofer pl. Griinbuhel, g. c. in kr. major Fr. pl. Schrenk s soprogo Marijo roj. baronico pl. Forgah, g. nadporočnik Oskar vitez pl. Heiss s soprogo, in g. c. in kr. vojaški kurat v rez. Ant. Almer. Navzoč je bil tudi državnozborski poslanec g. J. Nagele. Č. g. Almer je razpravljal v svojem govoru o namenu in smotru društva in poudarjal skrb našega vladarja za svoje podložne v splošnem in v posameznih slučajih; govoru so zborovalci vsestransko pritrjevali. G. okrajni tajnik Fr. Robar se zahvali g. govorniku za besede, ki jih je govoril v prilog društva. Poročilo g. okrajnega tajnika Fr. Robarja o delovanju društva se je z zadovoljstvom vzelo na znanje. Pristopilo je več novih članov. Z navdušenim trikratnim živiokli-cem na cesarja se je zborovanje zaključilo. Velikovec. (Utopijenee najden.) Šolar Miiller Janez, ki je utonil dne 3. junija v Dravi pri Velikovcu, kakor je poročal „Mir“, je plaval mrtev celo na Hrvaško. Njegovo truplo so našli onstran Središča na hrvaški strani in ga tam pokopali. Velikovec. Odbor ,,Hranilnice in posojilnice" je obhajal dne 26. junija prvi milijon prometa, ki ga je dosegla posojilnica lani. V ta namen smo se zbrali k majhnemu „banketu“ v „Narod-nem domu", kjer so se govorile temu primerne in prisrčne napitnice. Za spomin smo se dali tudi skupno fotografirati. Vsak odbornik dobi sliko v okviru. Št. Rupert pri Velikovcu. (Kresovi.) Daši je bilo vreme nad predvečer godu sv. Cirila in Metoda skrajno neugodno in je deloma deževalo, so naši vrli kmetje vendar zakurili prav lepo število kresov. Posebno mogočen kres je gorel v Mrzlivodi, potem so kresili tudi v Orličivasi, pri Hoflarju, na Ricinju in pri Krhku na Ruštatu, tedaj je bilo v naši šentrupertski župniji pet kresov! Tudi na Šmartinski gori v šentštefanski župniji sta gorela dva lepa kresa, Bog živi naše vrle slovenske kmete ! Št.Rupertpri Velikovcu. (Romarski vlak.) Povodom letošnjega 650. jubileja na sv. Višarjih bo za romarje iz naše velikovške dekanije na prvo nedeljo avgusta, to je dne 7. avgusta t. L, vozil iz postaje Mostič do Žabnic poseben romarski vlak in drugi dan v pondeljek zopet nazaj. Voznina tja in nazaj stane za vsako osebo 3 K 90 v. Vlak bo odšel dne 7. avgusta iz Mostiča okrog 10. ure dopoldne, tako, da morejo romarji lahko še biti pri nedeljski božji službi, ki bo takoj ob 6. uri zjutraj. Prečastiti župnijski uradi velikovške dekanije so naprošeni, da naj to naznanijo in zapisnik udeležencev ob enem z voznino saj do 28. julija t. 1. pošljejo župnijskemu uradu v Št. Rupertu pri Velikovcu, ki jim bo pravočasno vozne listke za udeležence iz njihovih far po-slalo._ Št. Tomaž. (Zborovanje in igra.) V nedeljo, dne 10. julija popoldne, smo imeli zborovanje. Domači gospod župnik je v svojem govoru pokazal, kaj je to ,,Svobodna šola" in kakšne namene ima to društvo. Ljudstvo je z zanimanjem poslušalo. Nato se je ponavljala igra: „Zgubljeni sin" s petjem. Tudi to pot se je vse lepo izvršilo kakor na praznik sv. Petra. Udeležba sicer ni bila velika; tretji del od prejšnje. Pa ni se čuditi: bila je velika vročina in društvo tudi ni posebej vabilo. Toda z uspehom smo vendar zadovoljni. Prišli so k igri tudi iz Gospa Svete in eden iz Celovca. Hvala! Sedaj se bodo ^ekleta pripravljala za eno igro v jeseni. Smo že radovedni! Marija na Žili. (Pogreb.) Dne 8. t. m. smo izročili tukaj materi zemlji zemeljske ostanke bivšega nadučitelja na Brnci gosp. Pavla Mortla. 1 ogreba se je udeležilo izredno mnogo ljudstva, znamenje, da, je bil pokojni zelo spoštovan. Bil je tudi Slovencem pravičen ter je podpiral z raznimi doneski tamburaški „Dom" in tambu-raško društvo na Brnci. Zato so mu brnški slavčki zapeli na pokopališču ganljivo slovo. Naj počiva v miru! Iz brnške okolice. (Vzor slovenskih žen in deklet.) Kje najdemo ta vzor? Ali med našo inteligenco, ki si večkrat domišljuje, da edina ohranjuje in drži pokoncu naš narod? Zal, ne! Saj najbolj glasno nemški ščebljajo na pr. na jeseniškem kolodvoru ljubljanske nad-narodne gospe, posebno pa še gospodične. Zaradi kake lepe bluze ali celo kakega nemškega lajt-nanta pa zatajijo v nekaj urah na pr. pri kakih oficirskih plesih vsako minuto svoj narod! Naj bi se šlo naše nadomikano ženstvo učit narodnosti k brnški m ženam in dekletom! Mnogo teh je od jeze in žalosti jokalo, ko so videle pri zadnjih občinskih volitvah bekštanjskih, kake šleve so nekateri slovenski volilci, in da smo po zaspanosti in neznačajnosti teh ljudi propali. Mnoge ne dajo nemškim beračem miloščine, dasi so sicer daleč na okrog znane po svoji darežlji-vosti, češ, »Slovenci med Nemci tudi drugega ne dobe kot zaničevanje. Idite med svoje, med Nemce!" Same izjavljajo ta vrla dekleta in zgledne žene, da jih kar strese, če slišijo nemško besedo! In to tik pred Beljakom! Dekleta in žene, ki so jim v šoli že v najnežnejših letih vbijali v glavo blaženo nemščino! Ko bi bilo tako v „višjih“ krogih, v srcu Slovenstva, v Ljubljani in v obče na Kranjskem, drugače bi se godilo našemu narodu! A kaj narod! Lepe bluze in razni plesi, to je vzor, to je vzor, cilj in konec vsega njihovega mišljenja in hrepenenja! Sveče. Ptujske „cajtenže“ „Štajerc“, pd giftna krota, so se v enem dopisu iz Sveč obregnile tudi ob domačega gospoda kaplana in tamburaše. Ni vredno, da bi se na ta umazan dopis, za katerega so rabili dve leti, sploh še kaj odgovarjalo, ker tisti mazač se je ravno s tem dopisom pokazal v popolni svoji hinavski nagoti. In pa „kaj nas briga, če osel riga!" Samo toliko bodi povedano, da „Štajerc“ lahko prinese še sto in sto takih dopisov, ako so jih sploh zmožni sestaviti, mi se bodemo ravno toliko zmenili zanje, kakor mesec, če ga pes nalaja! Slov. Plajberg. No, ta pa zna, sem si mislil, ko dobim slučajno v roke 25. št. »Štajerca". Celi občini precej dobro znani „Štajerčev“ dopisnik bi menda rad dokazal, da naj se v občinski odbor volijo sami veliki davkoplačevalci, na kaj drugega ni treba gledati. Da pa ti niso vselej tudi najboljši gospodarji in oskrbniki občine, pa dopisnik menda ne ve. Plajberžani imajo že precej lastne izkušnje. Želeli bi samo odgovor: Ako ste »naprednjaki" tako znali gospodariti pri občini, zakaj ste napravili dolg, dokler ste jo imeli v rokah? Sedanji »nazadnjaki" pa nič ne znajo, so pa vendar že tistega precej odplačali. Da pa dopisnik tudi v računstvu ni posebno izvežban, pričajo številke; piše namreč, da vsi odborniki skupaj plačujejo 170 K direktnega davka, vštel se je samo nekaj črez 9 K. Zato mn hočem jaz nekoliko pomagati računiti. Ako odštejemo davek, ki ga plačujeta virilista, ki imata tako svoj glas pri občinskem odboru, tako pride povprečno na enega davkoplačevalca 12 K 36 vin. Povprečno na enega odbornika pa 14 K 93 vin. Vidiš, kako si se vrezal, ko si pisal, da so sami kajžlarji občinski odborniki. Drugokrat bolj preračuni, preden boš zapisal, ako sploh znaš'! Sorodstvo pa, katero pripisuješ med sedanjim županom in prvim občinskim svetovalcem, je le tako, kakor se je izrazil nek hudomušnež: bolj gotovo sta brata »Štajercev" dopisnik in pa tisti osel, ki je bil svoj čas na Boštovem mlinu na ogled postavljen, kakor pa je župan svetovalcev stric. Plajberžani se bore malo brigamo za »Štajerčevo" pisavo, ali kadar pa dopisnik iz našega kraja razklada svoje budalosti, imamo vselej pravo zabavo ž njim. Djekše. (Razno.) Dragi znanci in prijatelji so začeli pri nas cesto zidati z Djekš proti Vovbram; pa tudi po senčni^ strani so si kmetje naredili pot z Djekš proti Št. Štefanu, pa samo do meje »napredne" vovbrške občine. Tri leta se je že pripravljala vovbrška občina, da naredi pot dalje, letos pa ga je naredil neki kranjski rojak tako, da se zdaj po ravni poti pelje iz Djekš na Št. Štefan do kraja, kjer se pot obrne navzdol; nekako okoli trideset let pa že špekulira neki kmet, da pusti narediti tudi črez reber boljšo pot, pa do danes se še to ni zgodilo. Žito in košnja se dobro kažeta, pa slabo vreme imamo. Poročil se je tu gosp. M. Škof, c. kr. stražmojster z gospdč. Emico Karolino Fleis, c. kr. poštarico, dne 30. m. m. na Djekšah. Novoporočencema želimo veliko sreče, da bi dolgo ostala pri nas na goratih Djekšah. Imeli smo dne 24. m. m. živinski semenj in se je prodalo vse, samo dva para volov je ostalo. Lepi pitani voli prodajali so se po K 85. Prišli so daljni kupci. Takoj po semnju prvi dan pa smo jemali slovo od priljubljenega gospoda c. kr. stražmojstra, ki se je preselil na Jezersko; bil je jako strog in natančen v izpol-novanju svojih dolžnosti, pa priljubljen je bil pri vseh. (Zaradi preobilnega gradiva smo morali ta dopis preložiti. Prosimo oproščenja. Ured.) Blače na Žili. (Nesreča. Neustrašen duhovnik.) V četrtek, 7. t. m., predpoldne okoli 9. ure je padel sedemletni Janez Nesman, p. d. Jorgov sinček, visoko raz brv v narasli potok. Voda ga je odnesla skoz celo vas. Ob obrežju so letali delavci z južnih Tirol, ki jih je bilo vse polno, pa nobeden se ni upal skočiti za dečkom. K sreči pridejo naš velečastiti gospod župnik Peter Serajnik, skočijo v vodo in tako rešijo dečka. Bog jim plačaj! Loče pri Beljaku. (Plakati) so oznanjali vsej okolici, da je v nedeljo dne lO.julija tukaj »Kirchweihfest". Da se razvedrimo od naporov življenja, smo tudi mi šli gledat, kaj da bo. Prejšnje čase smo imeli samo »semenj", letos pa po vrhu še »Kirchweihfest". Kjer je bil »Kirchweihfest", so bili le bolj Slovenci, kjer pa semenj, pa le bolj Nemci. Barali smo, zakaj ta novost? So pa rekli, da hočejo »Živio" parati s „Heil“. Dobljena roba bo pa popolnoma „wetterfest“. IMčaves. (Smrt Slovencev) bi najraje prej ko slej dočakali beljaški vsenemci. Kakor kaže nek dopis v »Bauernzeitungi", govoril je na zborovanju nemškega šulferajna tudi vsenemec dr. Mišic, koncipijent pri dr. Aichelbergu v Beljaku. Šola, pravi, bo »utrakvistična". Čudno ! Svoj čas je pridigoval tukaj dr. Angerer o »Freie Schule", kjer je izključen »krščanski nauk". Ni šlo! Na ustanovnem shodu podružnice nemškega šulferajna je pa govoril iz češkega privandrani potovalni učitelj, imena ni vredno imenovati, in odločno poudarjal, da nemški šulferajn podpira le tiste šole, ki se zavežejo, da bo poduk v njih »samo nemški". (Dr. Mišičev informator je sedel takrat najbrž na ušesih!) In sedaj pride dr. Mišic in pravi, da bo šola »utrakvistična". Razvidno je, da je bekštanjska in beljaška gospoda čisto zmedena. Res žalostno, da jim moramo mi Slovenci v spomin klicati, kaj da so tedaj in tedaj govorili. Prihodnjič ne bomo več tako galantni, da bomo njih zmedenosti pomagali iz zadrege. Škoda papirja, črnila in slovenske roke, ki bi se ž njimi pečala. Nemškega cesarja so hvalili v nebo, ker je v prid okupacije potegnil »sabljo". Zamolčali so, ker so razmotrivali v nepolitičnem društvu politične stvari, da je okupacija Bosne požrla približno 300 milijonov in da je to sad »nemške politike". Zamolčali so, da je nemška politika vzrok, da bodo morali tudi slovenski kmetje svoj pot prelivati, da se napolnijo zopet blagajne. Zamolčali so, da obstaja potem zopet nevarnost, da nemška politika blagajne izprazni. Zamolčali so, da hočejo koroški in sploh avstrijski Nemci samo komandirati, trudil in delal naj bi, dokler more, slovenski kmet in delavec. Žamolčali so, da pridejo koroški Nemci do tega cilja gotovo le tedaj, ako se zidajo take šole, kjer bi se otroci Slovencev po-nemčevali, poneumnjevali in učili zaničevati svoj materni jezik slovenski. To bi bili pridni nemški hlapci! Ali nemški »Mihel", to ne gre več; če imaš »cipflhavbo" na glavi ali ne, ne pojde! Zbudil se je pridni slovenski kmet tudi pri nas, vstal je ter zmil svoje oči. Luč svojega naroda, naroda slovenskega, mu je zasvetila, proč od sebe vrže nemško suženjstvo. Prepričan je, da se more ohraniti slovenski rod na slovenski zemlji ter kulturno in gospodarsko povzdigniti le tedaj, ako se izdelano in nemškega nasilstva utrujeno slovensko prebivalstvo poprime z obema rokama prave ljudske, domače izobraževalnice —- slovenske šole — to šolo pozdravlja, jo podpira in jo naravnost zahteva. Vse laži nasprotnikov ne pomagajo nič. Od nekod. (Surovost nemškutarjev.) Kdo od dragih bralcev ni bil že sam priča kakega surovega pogovora ali čina od strani nemškutarjev? .Saj je splošno znano, da so te vrste ljudje kakor sploh vsi naši nemškonacionalci brez razlike stanu in predizobrazbe ob danih prilikah, na pr. pri volitvah, prave surovine. Dokazov za to trditev je videti ali slišati dan na dan v javnem, zasebnem in celo uradnem življenju, osobito pa tudi v časnikih. Ravno pred kratkim smo brali v nekem nemškonacionalnem listu o ostudnem napadu na slovenskomislečega učitelja. Očitala se mu je neznačajnost, ker je za časa študij bival v semenišču, a je sedaj Slovenec (!), očitalo se mu je nehvaležnost napram nadučitelju, ki ga je svoječasno dal študirat in slednjič so mu očitali njegovo pokolenje! Dragi bralec, kaj rečeš na tako očitanje? Najostrejše obsodbe je vredno! Ko bi mi bili takšne omejene duše, kot večina nemškutarjev, bi lahko enako z enakim vračali. Tudi mi bi mogli očitati istim učiteljem in uradnikom, ki so le vsled znanja slovenščine dobili boljše mesto med Slovenci, neznačajnost, ker ne držijo s slednjimi; očitali pa bi jim lahko tudi nehvaležnost napram slovenščini, ki jim je dala boljšega kruha. Vprašali bi tudi dalje tiste ponemškutarjene učitelje iz sosednih slovenskih dežel, kdo da jih je dal študirat, slovenski ali nemški učitelji? Ravno v tem pričujočem slučaju bi morali izrecno poudarjati, da le slovenski učitelji, oziroma nadučitelji. Kar se pa tiče pokolenja, oziroma starišev učiteljev, pa menimo, da je za vsakega čast, kdor se povzdigne socialno više nad svoje stariše. Glavna stvar pri tem je, da je dotični priden in pošten. Obratno pa poznamo več učiteljev, ki izhajajo iz boljših stanov, pa so prav obžalovanja vredne kreature. To si naj zapomnijo naši narodni nasprotniki za drugokrat, da naj pometejo najprej pred svojim pragom, predno nam kaj očitajo. Neki opazovalec. Borovlje. (Izgubljeno.) Na poti iz Borovelj na Dolane se je zgubil v nedeljo, dne 10. t. m., lep, pravi „Gamsbart“, ki je vreden 20 K. Pošteni najditelj je prošen, da bi ga vrnil Ivan Eavnik-u, puškarju na Trati pri Glinjah, hiš. št. 3, za kar dobi 2 K najdenine. Iz Drave pri Podravijak. (Iskrena zahvala.) Ker smo zastran strašne nesreče po ognju od dne 8. maja s skrbmi preobloženi, zato izrekamo šele zdaj srčno zahvalo ,, Hranilnici in posojilnici" v Podravljah, katera nam je podarila že prve dneve po požaru svoto 430 kron. Tudi „Hranilnica in posojilnica" Marija na Žili nas ni pozabila. Zato istotako srčna zahvala! Ponesrečenci iz Drave. Prevalje. (Pred lastnim pragom najprej.) Lažnivi „Štajere" je napadel g. Štritofa in ob enem tudi vrlega g. župana Miklaviča na Blatu, kateremu dopisnik v poštenosti še do kolen ne sega. Če je g. Miklavič odslovil starega, nezmožnega tajnika brez pokojnine, je ravnal popolnoma pravilno. Saj ni v nobeni pogodbi, da bi se občinskemu tajniku plačalo pokojnino. Vemo tudi, kako bi hinavski štajercijanci udarili po g. Miklaviču, ako bi dobival odslovljeni tajnik pokojnino. Rekli bi, da se denar pri oknu ven meče itd. Saj se tem ljudem ne gre za kako dobro reč, ampak samo, da napadajo poštene, značajne slovenske može po reku: Nekaj se bo vedno prijelo. Zakaj prevaljski dopisunček ne pogleda raje malo bliže svojega nosu! Prevaljski župan Pristov je obljubil takrat, ko je kandidiral na županski stolček, da bo odslovil tajnika Pušenjaka in sam opravljal županske posle, češ, da ima tajnik premastno plačo, a te obljube nikdar ni izpolnil. Pušenjak je za svoje štajerci-jansko „delo“ dobival mastno plačo in sedaj se mu je dovolila na račun občine še mastna pokojnina. Je že tako, da g. Miklavič skrbi za svoje občane, Pristov pa za svoje nemškutarske tajnike. Prevalje. (Občni zbor posojilnice.) Že celih 14 mesecev se bije boj za tukajšnjo posojilnico, ki so jo ustanovili s pomočjo vernih in zavednih Slovencev požrtvovalni duhovniki, hoteč rešiti slovensko ljudstvo iz rok oderuhov in mu pripomoči do tiste gospodarske neodvisnosti, ki je za obstanek našega naroda neobhodno potrebna. In posojilnica je dolgo časa izvrševala svojo blago nalogo v korist slovenski misli. Zato pa so se začele nasprotnikom cediti sline po njej, tako da so jo pri zadnjem občnem zboru pod vodstvom Pristova nepostavno naskočili in so, misleč, da jo že imajo, „heilali". Pa so se zmotili. Kajti pravica je ves načrt prekrižala in sedaj hodijo s povešeno in pobito glavo okrog. Vendar pa bodo še enkrat poskusili svojo srečo, a se bodo korenito opekli. Zato pa, možje zadružniki, v sredo, dne 20. julija 1910, ob 2. uri popoldne, vsi na občni zbor prevaljske posojilnice, ki se vrši pri Steklu, da pokažete z glasovnicami v roki, da ne marate zaupati slovenskega denarnega zavoda rokam moža, ki je že neštetokrat pustil na cedilu naš narod v prav važnih rečeh. Vsi na občni zbor! Podljubelj. (Straža.) S posebnim vesèljem morem poročati, da naša „Straža“ že stoji na straži. Okoli 70 stražnikov se je zbralo v njej, da pazijo na gibanje sovražnikov in varujejo narodne svetinje. Kdor še ni pristopil, naj to kmalu stori, posebno velja to za katoliške kraje, ki nimajo tega društva, treba se je samo zglasiti pri pd. Drajarju ali v župnišču. Ne 70, ampak 10 X 70 naj bi nas bilo! Podljubelj. (Že zopet provokacija.) Še 14 dni ni, odkar smo poročali, kako se je g. Sp en d ir posluževal šole v nemškonacionalne namene. Za vse naše vpitje in pritožbe šolske oblasti nimajo ušes, ker ne „morejo verjeti". Človek bi sodil, da je vsaj še trohica pravice na Koroškem, in da bo oblast prepovedala to ne-čuveno hujskanje mladine potom šole, in če že nam ne da pravice, nas vsaj pusti v miru. Panič! Oblasti mirno gledajo, kako „vzbuja“ naš mladi učitelj, ki je sam še pred kratkim prilezel iz šolskih klopi, šolsko mladino: Zadnji petek — kako, da zmiraj petek — je gonil otroke na jezero. In kakor medved, ki mora plesati, kadar se mu reče, so morali otroci kričati na povelje učiteljevo. „Stimmt an“, po pesmi pa je zapovedal „Jetzt rufen wir ein paarmal „Heil". On je zakričal prvi, otroci pa so morali za njim. Krajni šolski svet želi odločno, da ostane politika zunaj šole, učitelji, ki stojijo pod močnejšim gospodom, mislijo in delajo drugače. Kaj pa na ta „štikelc“ rečete, g. okrajni glavar? Še ne morete verjeti? Vam je res neumevno: Kako more človek imeti tako „malo“ vere! Iz Rožeka. (Nemčurska kultura.) Naši nemčurji se na vse pretege trudijo, spraviti zadnjega Slovenca iz Roža. Na čelu stojijo seveda uslužbenci knezovi, mali logar, ki je tudi sam posestnik v Šmartnu, in njegovi sorodniki. Značilno je, kako ti nemčurji delajo: Neki nadlogar je cenil blizu 30 smrek nekega Slovenca na 80 K, kjer jih je neki nemčur posekal. Slučajno pa je neki Slovenec tudi po pomoti posekal — eno tanjšo — ki je pa bila last nemčurja, in to je cenil na 29 K. Nič ne dé. Naši Slovenci tukaj so trdni in dobro izhajajo, nasprotno pa naši sovražniki, ki se že od daleč poznajo po modrih nosovih, ki pijejo, da si utolažijo pekočo vest in „Sudmarki“ na noge pomagajo. Ako bi se Slovenci tukaj združili v nerazrušljivo društvo in bi imeli kakšnega izkušenega voditelja, bi „Sudmarka“ kmalu pobrala šila in kopita in bi se preselila v Vodanovo naročje. Brdo ob Žili. Naše izobraževalno društvo je napravilo 10. t. m. v proslavo sv. bratov Cirila in Metoda v gostilni M. Grafenauerja v Ve-likivasi dve igri s poučnim govorom, katerih izvršitev je bila, če malo rečem, izvrstna, v več točkah naravnost izborna. Naš abiturijent, domačin g. Jožef Rauter, je v svojem jedrnatem zgodovinskem govoru v jasnih besedah razkladal življenje, delovanje, trpljenje in preganjanje naših slovenskih apostolov od strani Nemcev, ter na-glašal in dokazal veliki pomen delovanja teh dveh naših blagovestnikov na verskem in narodnem polju. A dokazal je še nekaj, namreč, da mu slovenski jezik gladko teče in da je nadarjen govornik. Veselimo se takih pojavov in uspehov, a nasprotnike je strah. Govoru je sledilo splošno odobravanje. Temu lepemu govoru sledila je igra „Dr. Vseznal". katero so uprizorili .kmetski sinovi skoraj izključno „spodnje občine" ter to tako dovršeno, da se je tudi ostri kritik njihovemu nastopu moral čuditi. Glavne uloge so igrali: „Dr. Vseznal" (Jan. Weber), naš „Tiček“ (Št. Raušer) in „črevljarski vajenec" (Fr. Popotnik). Zadnji je vzbujal bučen smeh in dolgotrajno ploskanje. To je original črevljarskega vajenca! Drugo igro: „Sv. Cita", uprizorile so naša dekleta in tudi njim moramo napraviti spoštljiv poklon, ker znale so izvrstno predstavljati nauk te igre: Materno ljubezen do otrok, krščansko vzgojo mladine, hinavščino, zavist in laž ter končno moč in zmago krščanske vesti. Znale so svoje uloge tako naravno predstavljati, da so resnim možem udeležnikom stopile solze v oči. Takih dobrosrčnih mož imamo v naši občini lepo število, katero bo po marljivem delovanju našega izobraževalnega društva in naše mladine, narastlo in se spremenilo v jez, ki ga nobena nemčurska sila ne bo mogla podreti. Našim igralcem in igralkam pa vsa čast! Kličem vam: „Led je prebit, sedaj napravimo čolne!" Nasprotnikom so naše prireditve seveda hud trn v peti in to posebno tistim, ki so slo-vensko-nemčurski — boksarji. To kaže tudi sledeči dogodek: Po naših predstavah podal se je neki našinec v gostilniško sobo in našel tam okoli mize nekaj „reinblutig“-nemčurskih k varia če v, ljudi, katerim sta kvarta in pijača najvišja izobrazba. Našinec enega izmed teh žalostnih" opozori, da naj bi bil šel gledat, kako lepo so igrali; nakar dotični hajlovski ,.ksel“ duhovito odgovori: „8e pos........" To je olika in izobrazba nemčurjev! Takih in podobnih izrazov in besed se poslužujejo samo ljudje, ki so vso dostojnost in sramežljivost izgubili in take ljudi, oziroma take mladeniče radevolje privoščimo „Hi, ha", hajlovcem. Taka kompanija se sama ubije in tudi pri nas so na potu do lastnih razvalin! Gospodarske stvari. Prašičja rdečica. Kar je bolan otrok za zdravnika, to je obolel prašič za živinozdravnika. Pri vsaki drugi domači živali vam posestnik vsaj nekaj lahko pove, kako se je bolezen začela, kako razvijala, kakšne posledice je kazala itd., le pri prašiču pridejo danes sporočit, da je prase včeraj še rado jedlo, včeraj še nebrzdano tekalo okrog, sedaj pa leži kakor snop. In če živinozdravnik gre ter ga hoče preiskati, se ne pusti in zopet postane hipoma kakor divji, dokler se s silo ne umiri. Že ta svinjska nezaupnost do človeka in iz nje izvirajoča prevelika odpornost ter kričavost skoraj onemogočujejo natančno spoznavanje obolelosti notranjih udov. K temu se pridruži še ta ovira, da ima prašič navadno debelo plast masti po životu, vsled česar se mu notranjščina ne more uspešno preiskati in tudi ni mogoče tipati žile. Razume se torej, da je spoznavanje prašičjih bolezni izmed najtežjih živinozdravniških opravil. Je sicer popolnoma nemogoče, da bi prodrl navaden človek brez dolgotrajnih študij in opazovanj s svojim razumom v vse bolestne pojave pri prašičih, vendar se nam zdi umestno nekoliko več spregovoriti o znakih prašičje rdečice. Ta bolezen se pojavlja tako pogosto in pri tako velikem številu prašičev, da naj bi jo vsak živinorejec vsaj nekoliko poznal. Sicer si delajo ljudje nepotrebne skrbi, misleč, da je vsaka obolelost v svinjaku rdečica. Nekateri pa imajo v svinjaku res rdečico, a mislijo, da je svinje napadla kaka druga bolezen. Nekaj posebnega je, da znaša pri rdečici životna vročina 41 do 42° že takoj v pričetku bolezni. Za jed se ne zmeni veliko ali nič. Le žejen je neznansko, ker se v prebavilih izločuje premalo prebavljalnih sokov. Vsled suše v črevih se tudi blato boljinbolj suši, se le počasi pomika proti zadnjici ter povzroča zaprtost. Gor-kota je porazdeljena po životu jako neenakomerno. Rilec je suh, sedaj gorak, sedaj mrzel. Vročina pritiska na možgane, žival postaja čemerna, trudna in velikokrat se zadnji del života opoteka kakor pijanega človeka. Najrajše pa se prase zarije v slamo ali se potisne v temen kot, težko sope in mu ni mar za ves svet. Vsakdo si utegne predstavljati, da vsi ti znaki niso taki, da bi navaden človek iz njih spoznal rdečico, posebno če pri živali ni meril životne topline s toplomerom. Čudno torej ni, če ponekod ljudje mislijo, da ob teh pojavih prase-tom zavre kri. V resnici so tudi ob možganskem navalu krvi živali pobite, otrple, težko dihajo in kažejo v prvem času razvoja rdečici zelo podobne pojave. Razloček najde strokovnjak že v tem, da se životna toplina pri tej bolezni ne zviša tako kakor pri rdečici in da je navadno 38 do 40°. Rdečica se navadno loteva kar več svinj hkrati, kri zavre le posameznim. Na rdečici obole najraje trimesečna praseta in pa do enega in pol leta stari prašički, kri pa zavre najrajša starejšim, dobro rejenim svinjam, posebno če smo jih preveč trudili ob času vročine. Na rdečici poginejo živali tekom nekaj ur do treh dni, za zavret jem krvi pa je smrt še bolj nagla. Šele sedaj pa, kadar zagledamo na uhljih, vratu, trebuhu ter notranjih delih sprednjih nog in stegen bolnega prašiča svetlordeče lise različne velikosti, lahko vsakdo sklepa, da mu je obolela žival na rdečici. Pege postajajo boljinbolj temnordeče, vijoličaste, velike pa tako, da se sčasom druga z drugo spaja. Koža na teh obolelih mestih je le malo ali nič zatekla, ni bolestna, in če nanjo pritisnemo s prstom, zgine pod njim za trenotek rdeča lisa, ki pa se takoj zopet pokaže. Lise so za navadnega človeka še bolj zanesljivo znamenje rdečice, le škoda, da se navadno pokažejo šele drugi dan, nekaj časa pred smrtjo ali pa celo po smrti. Ločiti je seveda treba rdečico od šena na glavi, ki povzroča na glavi zateklo, bolestno in živordečo kožo. Rdeče lise vidimo sempatam tudi pri svinjski kugi, vendar jih je lahko ločiti od rdečičnih. Če namreč pritisnemo na rdečo liso svinjske kuge, ostane koža vedno rdeča in kri ne zgine izpod prsta. Vijoličastordeče barve je koža na uhljih in vratu — včasih tudi na telesu — takili svinj, ki so prestale že kdaj prej zelo hudo bolezen, ki jim je pa od nje ostala kaka srčna napaka. Majhne, štirioglate temnordeče lise na zunanjih delih nog, po hrbtu in drugih delih života so koprivčasti izpuščaj, ki ni drugega kakor prav lahka vrsta rdečice. Za rdečico obolelih prašičev večina pogine, kajti vsa priporočena sredstva za ozdravljanje te bolezni niso veliko vredna, in če kak prašič ozdravi, največkrat niso zdravila pomagala, temveč bi bil dotični prašič bržkone tudi brez zdravil ozdravel. Najvažnejše početje prašičerejca je. da bolezen sploh prepreči, kar doseže s snažnim, zračnim in hladnim svinjakom, ki ga mora varovati pred okuženjem; zato naj prašiči nikdar ne pridejo skupaj z drugimi iz zanikarnih svinjakov. Zanesljivo sredstvo, prašiče obvarovati pred rdečico, je pa varnostno cepljenje, ki ga sedaj pri nas zvršu-jejo okrajni živinozdravniki, zato naj nihče ne zamudi prilike ter naj takoj da cepiti svoje prašiče, dokler je še čas, kajti poletni meseci so najnevarnejši. „Kmetovalecu. Krompirjeva plesen. Vsled trajnega mokrega vremena utegne pero-nospora tudi na krompirju splošno nastopiti in nam tako škodo prizadeti kakor lani po Belokranjskem. Mestoma se krompirjeva cima že suši. Opozarjamo na to naše gospodarje in jim svetujemo, da pri prvi priliki tudi krompir po-škrope slično kakor delamo pri trtah. To je sedaj edini pripomoček proti temu paležu, ki ga imenujemo sicer „Krompirjeva plesen" ali peronos-pora na krompirju. Književnost. Esperantska slovnica. Ravnokar je izšla druga izdaja esperantske slovnice. Dobiva se v knjigarnah in pri založniku Lj. Koser, Juršinci pri Ptuju ter stane s poštnino K 1'30. Največja trgovina z oblačilnim blagom v Celovcu. ■, Zar adì poznejše oddaj e trgovine redka prilika: Akoravno se je zadnji čas blago silno podražilo in se bo še veliko podražilo, prodajam od 10. februarja 1910 začenši blaga za več kot 250.000 kron pod tovarniško ceno. Za trgovce in krošnjarj e, krojače in šivilje še poseben popust. Prosim za obilni obisk. Z odličnim spoštovanjem Hnton Renko, posestnih, ogel Kramerjeve ulice in Novi trg v Celovcu. Cerkvene vesti. Duhovne vaje bodo letos v Marijanišču od 22. do 26. avgusta. Mednarodni Marijanski kongres se bo vršil v Solnogradu od 18. do 21. t. m. Nanovo nastavljeni so kot kaplani čč. gg. bogoslovci 4.letnika Janez Katnik v Borovljah, Jan. Ožgan v Tinjah, Jož. Prasser v Trebnu, Mart. Presslauer v Meiseldingu, Mat. W e i s s v Šmarjeti v Rožu, Jožef Zediscbnig v Volš-pergu, Miroslav Mente v Št. Jakobu v Rožu, Franc Vasti v Prevaljah, Hofstàtter Janez v Št. Lenartu v Labudski dolini in Tomaž Kiiraus v Metnici. Prestavljeni so čč. gg. kaplani Val. Morti iz Borovelj v Grabštanj, Boštjan Einetter iz Volšperga v Beljak, Janez Nage le iz Št. Lenarta v Šmarje v Labudski dolini. Za provizorja v Gorenčah je imenovan č. g. Jan. Mi kul a, kaplan v Št. Jakobu. Č. g. Franc Seirer, kaplan v Beljaku, je imenovan za tajnika Pijevega društva v Celovcu. Za kn. šk. dvornega kaplana je imenovan č. g. Boltežar Gussger, dozdaj vikar v Marija-nišču. Na njegovo mesto pride č. g. dr. Franc Cukala, na tega mesto pa č. g. Jož. Brun n er. Čč. gg. novomašnika Jožef Štih in Jožef Wulz sta imenovana za prefekta v Marijanišču. Na celovški bogoslovnici je imenovan č. g. dr. Jan. Quitt za profesorja cerkvenega prava, č. g. dr. Martin Ehrlich za profesoqa eksegeze. Sv. Višarje. Na predvečer praznika sv. Petra in Pavla je sv. Višarje doletela izredna čast. Ta dan so namreč prišli na sv. Višarje presvitli knez in škof krški, dr. Jožef Kahn. Spremljali so presvitlega iz Celovca mil. g. kancler Vidovič in tajnik dr. Ehrlich. Pokanje topičev in zvenenje ubranih višarskih zvonov je naznanilo prihod presvitlega. Pred cerkvijo, okrašeno z malimi mlaji in napisi, so se zbrali romarji — bilo jih je na gori okolo 1000 — želeč videti škofa in prejeti višjepastirski blagoslov. Vidno ginjeni so bili romarji, ko so zagledali utrujenega kneza in škofa, ki se kljub svoji visoki starosti niso ustrašili tako visoke gore, samo da bi v jubilejnem letu pozdravili Marijo v najimenitnejšem Marijinem svetišču v svoji škofiji. ■Čast takemu škofu! Čast tako vnetemu Marijinemu častilcu! Pri cerkvenih vratih je čakala višarska duhovščina, ki je spremila presvitlega k oltarju Matere milosti in od tam v okrašeno duhovsko hišo. Drugi dan so imeli presvitli ob devetih veliko pontifikalno sv. mašo ob obilni asistenci. Ob eni popoldne pa so zopet zapustili višarsko goro. •— 13. julija je prišla večja procesija iz Trsta, večjidel dekleta iz Marijine družbe, 24. julija pa se obeta procesija iz pliberške dekanije. Ta procesija bo štela od 800 do 1000 romarjev. Čast pliberškemu dekanatu in njega duhovščini! —- 2. julija po noči se je neki romar ubil na potu na višarsko goro. Doma je bil iz Jesenic na Kranjskem. Bil je pijančevanju vdan. Šel je — tako so romarji pripovedovali — od doma že močno vinjen in pri utah pod višarsko goro je še zašel v gostilno, kjer so ga drugi romarji iz Jesenic pustili. Šel je pozneje sam naprej in se v pijanosti ponesrečil. Zopet ena žrtev alkohola. Nagle in neprevidene smrti reši nas, o Gospod! (Za zadnjo številko, žal, prepozno. Uredn.) Kaj je novega po svetu. Liberalci in Štajerci.)ani v objemu. Mariborska „Straža" poroča : ,,Na vse pretege so kričali liberalci, da niso bili ob priliki zadnje nadomestne državnozborske volitve zvezani s šta-jercijani. Na naše taktične dokaze ni znalo liberalno časopisje nič stvarnega odgovoriti. Na shodih Narodne stranke so šli roko v roki ,,neodvisni" liberalci in štajercijanci. Na naše shode so zopet prihajali štajercijanci razgrajat ter so v družbi z liberalci priporočali Kača. Evo dokazov: Pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu je dne 26. junija štajercianec Kranjc z liberalnimi muzikanti vred vpil ,,živio Kac !“ Na Kapli sta se „Šta-jerčeva" prijatelja Diettinger in Wiedmoser zavzemala za Kača. Tudi v Šaleški dolini in v okolici Slovenjgradca je posilinemška garda s posebno vnemo delala za Katza. Zadnji „Štajerc", štev. 28, stran 4, od 18. do 23. vrste v prvi koloni nam sam to potrjuje: „In od teh 1730 (ki jih je dobil Kac) jih je najmanj ena tretjina naših glasov. Kajti čeprav smo proglasili, da se volitve ne udeležimo, je vendar mnogo naših pristašev v opravičenem sovraštvu proti klerikalcem za Katza glasovalo ...“ Rodoljubni Slovenci, poglejte si te čedne zaveznike ! Slava liberalnemu narodnjaštvu v objemu z nemškutarji !" Temu pripomnimo samo, da se je tudi „Korošec“ izdal, da so njegovi pristaši volili v Selah z nemškutarsko stranko, kar sedaj na vse pretege taji in skuša zopet vse utajiti s tem, da trdi : „Mir“ laže ! Stvarno pa ni ovrgel „Mirove“ trditve. Je že tako! Na Štajerskem je „Lažištajerc“, na Koroškem pa ,.Lažikorošec‘. miaòo in cuetoče, zòrauo in ueselo nemore ostati nobeno òefcle in nobena gospodinja, katera se mora mučiti leta in leta u kuhinji in u gas-poàinjstuu pri pranju in umivanju s slabim milom. — Pri porabi Scwe- se varuje roke in doseže hitro, brez truda in napora snežno belo perilo. Hranilne vloge se obrestujejo po B°/0. Izdaja hranilnih znamk. Avstr, hranilno, kreditno in stavbeno društvo reg. zadr. z omej. por. Državna Centrala Dunaj, VI., Theobaldgasse 4. kontrola. Domači hranilniki se oddajajo brezplačno. Zrakoplovec Sablatnik je padel v Gorici z letalnim strojem 120 m globoko na zemljo. Stroj se je močno poškodoval, Sablatnik le neznatno. Gradec. (Za Bismarkov stolp.) Kakor znano, nameravajo graški Germani zgraditi na hribu Plabuč Bismarkov stolp, iz katerega bi imeli potem germanski Bismarkovi malikovalci razgled po „prusovskem“ Gradcu in okolici. Taka zgradba pa stane denar, treba je zato napraviti „fehtarijo“, katere se Nemci itak čisto nič ne ženirajo, vajeni so je že, kakor cigani. Za prispevke Bismarkovega stolpa so pred par dnevi napravili na izložbnem oknu „Grazer Tagblatta“ nabiralno pušico, katera pa je prozorna in so tako vidni vsi nabrani darovi. Seveda je kar naenkrat nastalo splošno zanimanje v velenemškem taboru. Vsak je hotel dati, kolikor pač največ premore. Da bi pa tudi manj premožni, za Bismarkov stolp naklonjeni, ne zaostali z darovi, so se hoteli vsaj z malimi darovi izkazati in zadovoljiti. Nametali so v nabiralno puščico odpadke starega že-lezja in različno drugega ne več rabljivega kovinskega materijala. Ej, pa so le fletni ptički ti nemški Miheljni. Bili so pač morda mnenja in so si mislili: Veliko ne damo, pa to, kar darujemo, damo s tem večjim navdušenjem. Listnica uredništva. S. d. ! Vidiva se v četrtek, dne 21. julija, ob 1. uri v Dolini pri Grabštanju. Pridi točno. Tržne cene v Celovcu 7. julija 1910 po uradnem razglasu: Blago 100 od k? do 80 litrov (biren) K v K v K V Pšenica .... Kž 17 24 17 93 10 20 Ječmen .... Ajda 16 32 17 30 8 50 Oves 16 — 16 57 5 58 Proso Pšeno .... Turščica .... — — 27 93 17 60 Leča Fižola rdeča . . Repica (krompir) . . — — — — — — Deteljno seme . . Seno, sladko . . 6 — 9 — — — „ kislo . . . 4 — 7 — — — Slama .... 4 — 5 20 — — Zelnate glave po 100 kosov Repa, ena vreča . Mleko, 1 liter . . — 24 — 26 — — Smetana, 1 „ . . — 60 i 20 — — Maslo (goveje) . 1 3 — 3 40 — — Surovo maslo (pntar), 1 3 — 3 60 — — Slanina (Špeh), povo, ; 1 JI 2 40 2 80 — — „ „ surova, 1 V 2 — 2 20 — — Svinjska mast . 1 JJ 2 20 2 30 — — Jajca, 1 par . . — 12 — 14 — — Piščeta, 1 „ . . 2 40 2 80 — — Race Kopuni, 1 . — — — — — — 30 cm drva, trda. 1 m a . 3 — 3 40 — — 30 „ „ mehka, 1 , 2 50 2 80 — — 100 kilogramov Živina rourt<. živevage zaklana 1 1 od do od do od do •Š? 2 v k r o n a h Ph Konji — — — I — — — — Biki — Voli, pitani . . — — 80 84! — — 7 6 „ za vožnjo 240 370 — — — — 25 11 Junci 220 250 — — — — 4 4 Krave .... 210 440 — — — — 32 14 Telice Svinje, pitane . . Praseta, plemena Ovce — — 18 44 242 180 Kupujte vžigalice v korist obmejnih Slovencev! Naslov: „Gospodarska zveza“ v Ljubljani. Pristaši, zaupnibi, širite ..Mir"! Loterijske številke 9. julija 1910: Gradec 43 7 46 58 45 Dunaj 22 78 64 25 45 Vabilo. Hranilnica in posojilnica pri Devici Mariji na Jezeru v Prevaljah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, priredi svoj letni občni zbor dne 20. julija 1910, popoldne ob 2. uri, v hra-nilničnih prostorih pri Štekelnu. Dnevni red : 1. Poročilo o letnem računu. 2. Volitev načelstva. 3. Slučajnosti. Odbor. d 6flIHi *9 z zelo dobro vodo, z gostilno s 5 sobami, *9l£allll