\
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE  DELOVNEGA LJUDSTVA  O K h n , .
MESTO
LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsako sredo — Posamezna Številka 10 din — LETNA NAROČNINA 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 dim plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 900 din oziroma 3 amer. dolarje — TEK. RAČUN pri Komunalni banki v Novem mestu 5tev. 60 - K B-16-2-24
Ste v. 17 (423) leto ix.
NOVO MESTO, 29. APRILA 1958
UREJUJE uredniški odbor - Odgovorni urednik Tone Gošnik — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE; Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30 -Poštni predal Novo mesto 33 — TELEFON uredništva in uprave št 127 — Nenaročenib rokopisov ne vračamo — TISKA Časopisno podjetje »Slovenski poročevalec« v Ljubljani
» ... Skrajni čas je, da vse države ustavijo poskuse z jedrskimi sredstvi za uničevanje, da se resno lotijo razgovorov za ureditev spornih vpraianj, razgovorov o razorožitvi in drugega. Napoved sestanka Šefov držav na najvišji ravni je vnovič vrnila upanje narodom sveta, da bo počasi vendarle prišlo do sporazumevanja in da bo rešen mir ..« je med drugim dejal tovari* Tito prvi dan kongresa, ko i* govoril o nalogah Zveze komu* nlstov Jugoslavije v zvezi z mednarodnim položajem in notra njim razvojem socialistične izgradnje Jugoslavije.
Udarne in pohvaljene brigade
M. aprila je bilo zaključeno predkongresno tekmovanje mtodvnskih delovnih brigad vzdolž avto ceste. Tekmovanje je bilo zelo razgibano in razširjeno, tako da ni bilo težko oceniti brigad, ki ko dosegle najlepše uspehe. Vse mladinske brigade to v tem tekmovanju pokazale veliko borbenost, zato tudi uspehi niso Izostali.
Najboljši uspeh je dosegla Makarska brigada »-Stjepan Fili-povič«, ki je svojo na'ogo UsjJOl-ndla z 233"/o. Taikoj   za   njo J«
Vrnem našim bratcem^ narovn ih o m, sodelavcem, d opi u n i ko m in prijateljem telimo prijeten oddih ob Pravniku dela!
URE1MF8TVO DOTjKKJ SKF1GA LISTA
Pančevačka brigada »Pajo Mar-gcnoviić«, ki je dosegla 226%.
Makarska brigada je za svoj veliki uspeh v Mokrkah v ponedeljek 21. aprila zvečer prejela 1'Tehodmo zastavico graditeljev avto ceste.
Komaj je bilo zaključeno predkongresno tekmovanje, brigadirji že tekmujejo v čast VII. kongresa Zveze komundstov in 1. onaj a.
V ponedeljek 21. april« so proglasili tudi najboljša naselja: Ivan Mllutinović v Gmnjni, Kristjan Karpoš v Rakitju, Budio Tomovič v Ribnici in Sutje-ska v Karte-ljevem.
Ob tej priložnosti so postale udarne naslednje delovne brigade:
(Nadaljevanje na 2. strani)
Prvi maj,   praznik solidarnosti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi sveta, praznujemo  letos v naši domovini  še posebno na svečan način. Za nami so volitve in prva zasedanja novo izvoljenih predstavnikov ljudske oblasti, ki so ie v prvih spomladanskih dneh dajala svečano vzdušje in se v času VIL kongresa ZKJ prelila, j; akorde vetičastja i?i ponosa jugoslovanskih, zmag.
Prebivalci Dolenjske smo medtem sprejeli mlade graditelje iz vseh republik naše drtave, ki so prišli med nas s plemenitim namenom in z najboljšo voljo In nam s svojo mladostjo in pripravljenostjo za delo prinesli v deželo dvojno pomlad. S prebujajočo se naravo so se v mirno dolenjsko zemljo zarile lopate in jeklani zobje buldožerjev. Sad mladostnega navdušenja bo št to jesen betonski trak nove avtomobilske ceste.
Cvetje je te dni zacvetelo. Ob vedno naglejšem utripu življenja v naravi in pri. delu je naše veselje letos še posebno veliko in iskreno, saj praznujejo Prvi maj z nami na gradiliščih množice brigadirjev, delavcev in strokovnjakov.
Pred 4H leti so delavci v deželah Evrope in Severne Amerike prvič po sklepu I. kongresa H. I nt er nacionale proslavljali Prvi maj kot dan boja za uresničitev pravic delavskejjfa razreda vsega sveta. V Parizu, Marseillu, na Dunaju, v Pragi, Bukarešti. Zilrichu, Bruslju, Stock-halmu,'Chicagu in po številnih drugih mestih so delavci demonstrirali za osemurni delavnik, za pravice brezpravnega, izkoriščanega delavca. Rdeči prapori so zdruievali delavce s skupnimi težnjami in skupnim veseljem v bratski himni:
»Vsfamfe, v suženjstvu zakleti, zatirani človeški rod ...« Čeprav so oblasti praznovanje proglasile za nezakonito in so delavcem jrrozili s kaznijo in z odpusti, se je praznovanje delavskega praznika iz leta v leto razširjalo iz države v državo, iz kontinenta na kontinent. Delavcev niso zaustavili na pohodu niti krvavi nastopi Jandermanje m vojaštva, niti odpusti in zapori. Prvega maja so ustaviti stroje, zapiljili tovarne in mnogokrat prav tedaj stopili v večdnevne, stavke in zahtevali-sv o je pravice.
Prvomajske proslavo so postale pregled delavskih sil in uspehov, na katerih so si postavljali nove borbene naloge. Vsakoletni pratila si delavskih organizacij ob tem prazniku so zgodovinski dokumenti nrvoja delavskih Ribanj v posameznih deželah, njihovih razmer in žalitev, njihovih načrtov in b<>iev
Slovenski in ostali munslovanski delavci so se vklju-
Za socializem, mir in mednarodno sodelovanje
VII. kongres ZKJ je končal delo — Tovariš Josip Broz-Tito ponovno izvoljen za generalnega sekretarja CK ZKJ — Kongres je izvolil novi Centralni komite in Centralno revizijsko komisijo — Novi program ZKJ je močno orožje članov Zveze za nadaljnjo borbo za mir, za mednarodno sodelovanje in za uresničenje socializma v naši domovini
Ko pišemo v soboto 26. aprila popoldne te vrstice, se v slavnostno urejeni dvorani Gospodarskega razstavišča v Ljubljani zaključuje Sedmi kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Znova in znova vstaja skoraj dva tisoč delegatov in več sto gostov ter navdušeno pozdravlja generalnega sekretarja ZKJ tovariša Josipa Broza-Tita. Njegove besede je bilo slišati te dni po vsej domovini, po svetu pa so jim prisluhnili morda bolj kot kdajkoli prej. Po Ljubljani in povsod drugod še vihrajo rdeče in državne zastave na čast kongresu, ki bo danes zaključen. Na vse strani pa bodo delegati osnovnih organizacij ZKJ prenesli njegov duh, njegove ustvarjalne pobude in sklepe za nadaljnje delo jugoslovanskih komunistov. Ogromno bogastvo VII. kongresa ne bo ostalo črka na papirju^ Kot vedno v preteklosti bo tudi zdaj življenje potrdilo, da sta pot in borba jugoslovanskih komunistov kristalno čisti. In ko poteka Sedmi kongres ZKJ h kraju, vedo hkrati s komunisti tudi vsi naši delovni ljudje:
kot doslej, tako bo tudi vnaprej ves boj narodov Jugoslavije pod vodstvom ZKJ posvečen svobodi, neodvisnosti in socialističnemu razvoju naše dežele!
Težko, pravzaprav nemogoče je v kratkem pregledu zajeti in podati celotno gradivo VII. kongresa. V petih dnevih, v katerih so na kongresu dodobra ocenili obdobje, ki se je začelo po VI. kongresu, poslušali referate tovarišev Tita, Rankoviča in Kardelja, razpravljali o spremembah in dopolnitvah statuta in v treh komisijah vsestransko pregledali opravljeno delo ter postavili smernice za naš nadaljnji razvoj na vseh področjih, v teh peM* dnevih smo se boli kot kdajkoli zavedali:
v naši socialistični izgradnji je bilo obdobje med VI. in VII. kongresom izpolnjeno z bogato vsebino dejavnosti na vseh področjih družbenega razvoja. Naši delovni ljudje so v teh letih dosegli s svojim Izrednim prizadevanjem In z visoko ustvarjalnostjo izredne uspehe.
»... Danes imamo nadvse enotno socialistično skupnost, za kar se imamo zahvaliti pravilni marksistično-leninistični rešitvi nacionalnega vprašanja. Uspelo nam je, da smo ustvarili močno Industrijsko In energetsko bazo za nadaljnji razvoj naše Industrije. V kmetijstvu smo naredili velik korak naprej, uničili smo zastarele pojme o kmetijski proizvodnji in že v preteklem letu dosegli t novim načinom dela In večjimi investicijami
pomembne rezultate, ki nudijo izredno perspektivo. Naši delavski sveti so dosegli dose-daj velike rezultate v proizvodnji in s tem docela opravičili naša pričakovanja. Naše komune In komunalne skupnosti so že doslej pokazale svoje velike prednosti kot zdrave in učinkovite celice naše socialistične skupnosti. Prav tako je pokazalo tudi družbeno upravljanje na vseh pod-
ročjih našega družbenega življenja ne le svojo učinkovitost, marveč je tudi s političnega stališča izredno pomembno za pritegnitev vse širših množic k upravljanju države. To množično družbeno upravljanje pri nas je najbolj izrazita podoba socialistične demokracije ...«
Tako je dejal prvi dan kongresa tovariš Tito, ko je govoril o našem notranjem raz-
voju in perspektivah nadaljnjega razvoja naše socialistične skupnosti.
»Zdaj gre za to, da še bolj vztrajno in odločno nadaljujemo boj za socializem, za nadaljnjo izgradnjo in pravilno socialistično vzgojo, za višjo življenjsko raven naših delovnih ljudi, za odpravljanje vseh tistih napak in slabosti, ki so se v preteklosti kazale v naši vsakdanji praksi in ovirale pravilni razvoj družbenih odnosov in naš razvoj sploh. Danes imamo že vse pogoje, objektivne in subjektivne, materialne, politične in kulturne, za uspešen in še hitrejši vsestranski razvoj naše socialistične skupnosti. V tem velikem delu imajo člani Zveze, komunistov Jugoslavije odločilno vlogo in obveznosti-' je zaključil tovariš Tito svoje poročilo.
Pot za uresničitev tega velikega dela, dolžnosti in naloge komunistov so s sprejemom novega Programa ZKJ v celoti zastavljene. O tem govori resolucija VII. kongresa, jamstvo za ostvaritev teh visokih
Titova štafeta vzdolž avtoceste
Devetega maja bod© brigadirji sprejelj Titovo štafeto v Ljubljani in jo nosili vzdolž avto ceste. Po vsej Dolenjski bodo ob tej priložnosti številne slovesnosti, ki jih bodo pripravili domačini in brigadirji,
Prvomajske proslave v mladinskih brigadah
V vseh mladinskih delovnih brigadah *o za Praznik dela sestavili pestre in bogate kulturne, zabavne in športne sporede, katerih se bodo razen mladine v brigadah udeležili tudi domačini in člani delovnih kolektivov iz Ljubljane, Trbovelj, Novega mesta in drugih krajev. Mladinci z avto ceste bodo delovnim kolektivom vrnili obiske. V vseh naseljih priprav-
mm
čili že v prvo praznovanje Prvega maja in iz leta v leto je praznik dobival globljo vsebino, ter vedno večji mednarodni pomen.
Ko ga danes proslavljamo v znamenju tabojevanih1 pravic delovnih ljudi, v znamenju delavskega in družbenega upravljanja, s katerim smo uresničili eno najznačilnejših idej ret?olucionarnega delavskega gribanja, eno najvažnejših zahtev, ki spremlja celotno zgodovino borbe za socializem, ga praznujemo tudi z globoko vero, ki jo podpira naše prizadevanje, da bodo socialistična gibanja našla v sebi in medsebojnih prijateljskih stikih dovolj moči za uresničitev resnične mednarodne solidarnosti delovnih ljudi.
Prvi maj bomo praznovali kot upravljalci tovarn, delavnic, rudnikov in trgovin, kot upravljalci na področju prosvete, kulture, zdravstva ter socialnega zavarovanja s pravicami, ki jih nimajo delavci nobene druge drtave. V rokah naših delovnih ljudi leži naša bodočnost in življenje naše socialistične domovine. Enako ga bodo proslavili naši delovni kmetje, naša kmetijska posestva in zadruge. Vse to nam zagotavlja tudi naš družbeni perspektivni petletni načrt, v katerem je v prvi vrsti poudarjena prednost, ki jo ima zdaj razvoj kmetijstva, proizvodnja za Široko potrošnjo in dvig življenjske ravni delovnih ljudi naše domovine. Tak je tudi odsev družbenega plana našega okraja, ki še posebej daje prednost utrjevanju in razvoju komunalnega sistema in družbenega upravljanja.
Prvomajske praznike smo letos pričakovali v času, ko je v Ljubljani zasedal VIL kongres ZKJ, ki je zbral uspehe napornega, toda uspešnega petletnega razvoja naše dežele. Kongres, ki je izhajal iz dosedanjih uspehov in pridobljenih izkušenj, je sprejel nov program in je z bogatimi referati in razpravami jasno pokazal pot za nadaljnji razvoj, socializma in socialistične demokracije. Dal je oceno mednarodnih dogodkov in teore-• tič.no obdelal"odnose med socialističnimi drŽavami, kar predstavlja nov doprinos ZKJ mednarodnemu delavskemu gibanju, razvoju socializma in socialističnih idej v svetu.
Spričo vseh uspehov, ki smo jih dosegli, spričo novega programa, temelječega na ustvarjalni uporabi marksizma in zavolio vsega, kar nam je dal VIL kongres, zremo vedro in samozavestno v prihodnje obdobje. Pojavili smo si zdrave temelje našega razvoja. Pred. nami je čas. ko homo dosegli vse večje uspehe, ko bo življenje v nas, socialistični đomopini vse lepše in ko borio prar-novunja 1'rvega maja Še vedrejša in še bolj bogata.
NIKO BELOPAVLOVIC
ljajo v sredo zvečer taborne ognje, v mnogih krajih pa bodo s kresovi pozdravili Prvi maj.
Nove brigade za avto cesto
V nedeljo se je odpeljalo s avtomobilske ceste Ljubljana — Zagreb 13 mladinskih brigad, ki so sodelovale v pripravljalnih in mesec dni tudi v glavnih delih. Največ brigad so po trikrat razglasili za udarne. Novih 27 MDB iz vseh jugoslovanskih republik prispe na avtomobilsko cesto med 28. aprilom in 4. majem. V maju bo torej delalo na avtocesti 29 brigad, v katerih bo nad 10.000 mladincev.
Delegati med mladimi graditelji
Te dni je na obisku pri raznih brigadah vzdolž avto ceste precej delegatov VII. kongresa ZKJ, ki so po kongresu obiskali
VREME
ZA CAS OD 1. DO 11. MAJA Prve dni maja bo lepo vreme, zatem pa dež z ohladitvijo.
Nadaljnji Izgledi: Le posamezni dnevi bodo lepi, v splošnem pa bo nestalno s pogostimi padavinami in ohladitvami.
mladinske delovne brigade iz svojih krajev. Z mladinci se pogovarjajo o delu VII. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije. Nekateri delegati bodo skupno z mladino proslavili na avtomobilski cesti tudi 1. maj.
Obisk predstavnikov ZAR na avto cesti
23. aprila so obiskali Glavni ib mladinskih delovnih brigad na Otočcu trije predstavniki Nacionalne unije Združene arabske države, ki so kot opazovalci bili na VII. kongresu ZKJ. V Glavnem štabu so se zadržali poldrugo uro in se zanimali za delo in življenje brigadirjev na avto cesti. Želeli so obiskati tudi katero izmed brigad, zato so v spremstvu namestnika komandanta GS ing. Ratka Vjunovića odšli v mladinsko naselje »Ivana Milu-tinoviča« v Gmajno, kjer so jih navdušeni brigadirji toplo in nadvse prisrčno sprejeli. Gostje so bili navdušeni nad visoko zavestjo mladine, ki je tako odločno zastavila svoje mlade sile in gradi sebi in ljudstvu lepše življenje. Polni najlepših vtisov s« se vrnili v Ljubljano.
T. S.
Proletarci vseh dežel združite sel
in zgodovinsko pomembni!- ciljev pa je vse dosedanje delo in življenjska resničnost naših narodov, ki so s svojo Partijo na čelu tudi v preteklosti postavljali in dosegali naloge, ki so privrele na dan iz srca vsega našega ljudstva. Jamstvo za uresničitev zdaj postavljenih nalog je v nezlomljivi enotnosti jugoslovanskih komunistov, v njihovi čisti, prekaljeni ljubezni do svobode, do svoje domovine, v naši globoki veri v zmago vseh sil, ki se bore za mir In socializem.
Konec kongresa
Tovariši in tovarišice ; Na VII. kongresu smo sprejeli nov program Zveze komunistov Jugoslavije iu druge važne sklepe. Kongres je dal članom Zveze zelo močno orožje, skovano na temeljih marksistične in leninistične znanstvene misli, na naših lastnih izKuš-ajah v dobi izgradnje socializma in na izkušnjah, pridobljenih v dobi od velike Oktobrske revolucije do danes, prav tako pa tudi zasnovano na ooeni sedanjih mednarodnih odnosov. Z dragimi besedami: v programu so teoretično obrazloženi In oblikovani naša praksa in Izkušnje v izgradnji socializma, ;akor tudi praksa in izkušnje področja mednarodnih odno-ov. S tem daje kongres Članom Zveze komunistov v roke zelo modno orožje, pomembno za njihovo nadaljnjo borbo in za njihovo nadaljnje delo pri graditvi socializma v naši deželi. Člani naše Zveze komunistov se morajo do temeljev seznani.. :n proučiti te sklepe In program, po eni strani zato, ker so v njih točno označene naloge, ki so pred nami, po drugi strani pa tudi zato, ker pomeni spoznavanje nalog In osvojitev duha »rn^rams in sklepov hkratf tudi spoznavanje možnosti, da se izognejo raznim napakam, hkrati pa je to močno in zanesljivo vodilno sredstvo pri delu Ul borbi članov Zveze za ostva-ritev socializma v naši deželi "<n v borbi za mir in medn-ito* fl'-o sodelovanje.
Ob koncu dela našega kongresa vam, tovariši in tovarišice, še enkrat želim mnogo uspeha prj vašem nadaljnjem delu m dobrobit naše sociaSist .-ne dežele.
Živela Zveza komunistov Jugoslavije
Živela    mednarodna solid*r-i'>st delavskega razteda in'vseh < p rednih sil
(Iz zaključnega govora tov. Tita na kongresu)
INIIIIII
jp   Mi Ml KONGRES ZKJ JI POZDRAVILA TUDI DELEGACIJA  BRIGADIRJEV 7, AVTO CESTE
I Stran S
Udarne in pohvaljene brigade
»DOLENJSKI LIST*
Stev. 17 (423)
(Prenos s 1. strani) Trikrat udarne:
Trboveljsko - Goriška »M.ha Marinko«, Sisačka »Nikola De-monja«, Karlovška »Nada Di-mić«, Mariborska »Alfonz Sarh« In Kojprsko-Gornska »Pinko To-mazič«.
Dvakrat udarna:
I. Novomeška »Majda Sile«. Prvikrat udarna:
Makarska »Stjepan Filipovic«, Pančevacka »Pajo Marganović«, ST V Partizan »Stevan Filiro-vić«, STV Partizan »Heroj Palci«, STV Partizan »Ivo Lo:*— R;Jbar«, Kikindska »Kosta Sre-dojev—Šljuka«, Zaječartika »Stevan Dordiević«, Bihaćka «Zdrav-ko Celar«, Križevsika »Milan Ce-tušići, Sombonsika «Kamenico Gagi žun«, III. Crnogorska — Lovce nskia, Sremako — mdtrovačka »Heroj Pinki«, Prijedorska »iVTa-den Stojanović«, Drvetska »Ivo Lola — Ribar«, Toplieka »Dragoljub Radosavljevič«, Piožaie-vaćka »Veljko Buiga&ević«, Ne-gotinska brigada, II. Crnogorska — Durmitorska, Novopa-zarska »Rodoljub Cukić«, L'čka »Ivo Došen — Sokol«, P^>čka »Ramiz Sadik, Jajačka »Simela SoLaja«, Pirotska »Jedinsrvo«, Goradiždianska »Sutjeska«, Varaždinska brigada, Bačko — topotat »Sandor Petefv«, Novosadska »Džorže Sličic«, Prizren-ska »Marina Haki«, Koprivnička »Boris Kidrič«, Senjska »Moša Pijade«, Bihaftka »Lepa RoJ;ć«, Zrenjaninska »Servo Mihalj«, Splitska »Cetinska krajina«, ?a-bačko—podrinska brigada, Med-žimurska »Marko Kovač«, Na-šička »Papuk«, Vranjaka »Sima Blsgojevič«, Prištinska brigada, /
Livanska »Borisa Kovačevu^.*, I Crnogorska brigada. Plev oljska »Volodja«, I. Kutinska brigada
Dvakrat pohvaljena: N!*ka brigada.
Prvič pohvaljena: I. Dobojska »Huso Hodžič«, I. Pomurska »Štefan Kovač«, STV Par> z=in »Slavica Vajner«, Gnilanska brigada, Miadenovadka brigaaa, IX. Ljubljanska brigada, ELFS-
Cerkno, Vribaska »Mladost«, i. Celjska brigada, Subotioka »Ma-tko Vuković«, Bjelovarska »Pi-re Busikupa«, Kumrovska brigzda in Štipska brigada.
Glavni štab MDB je zelo 't>-dovoljen z uspehom brigad, saj so v tem obdobju tekmovanja kljub slabim vremenskim pogojem dosegle lepe uspehe Ut vseh področjih brigadirskega življenja.
!J N A NJ E POLITIČNI TEDENSKI PREGLED
Sindikat v Suhi krajini
14. aprila Je b.la v Žužemberku druga seja plenuma občinskega sindikalnega sveta. Seji so prisostvovali tajnik OSS tov. Usenik, predstavniki množičnuh organizacij, predsednik KZ in predsednik ObLO.
Tovariš Usen:k je poročal o republiškem občnem zboru v Ljubljani in poudarili nekatere misli z zborovanja. Sindikat naj združuje res ves delovni kolektiv, usmerja naj celotno delo, pomaga i i kontrolira naj deio delavskih svetov n nai ima vpogled v go-spodarsko stanje podjetja. Občinski sindikalni svet Je dolžan zahtevati, da se proračun« dajejo v razpravo na zborih volivcev in se
Nesreča z eksplozivom
15. aprila dopoldan se je smrtno ponesrečil z eksplozivom Jože Zupančič ia Otovca pri Črnomlju, njegov sin pa je dobil težje poškodbe na glavi. Do nesreče je prišlo zaradi neprevidnosti očeta pri pripravljanju eksploziva za razstreljevanje kamenja. Tragičen primer naj bo ponoven opomin, da je pri vseh takih delih potrebna skrajna previdnost:
Kostanjevica na Krki je prav majhno mestece in njegova podoba nam je dobro znana, saj jo je FRANCE RABTJSE neštetokrat upodobil i svojim fotografskim aparatom. Res neštetokrat in čudovito lepo.
France Rabuse je bil vse življenje fotoamater, vendar amater posebnega kova. Fotografiral je številne dolenjske kraje, posnel nešteto 'njihovih značilnosti in lepot.
»Ali ste bili kje včlanjeni kot amater?*
»Ne, jaz sem si s tem spo-polnjeval svoje tihe ure (n v veliko veselje mi je bilo, ko ini je narava oživela na paoirju!*
V resnici, na njegovih fotografijah narava živi x vsej svoji razkošni lepoti.
• Kdaj pa ste slikali?«
»To je bilo jako različno. Por.'snšal sem večkrat, si zapisoval uro, vreme, osvetlitve in podobno. Največkrat pa sem fotografiral po dežju.*
»To sem že večkrat slišal, da ste si, komaj je prenehalo deževati, naložili priprave za fotografiranje in jo mahnili v Opatovko!-
"In takrat so nastale moje najboljše fotografije! Potem pa papir, papir, to se je dobilo . ajboljšega materiala, kolikor si hotel! No pa je tudi zdaj ta stvar že urejena!*
»Da, zda? Že skoro ves fotomaterial izdelujemo doma.«
Razgovor se je z kratek hip zasukal na rože, ki so Francetu Rabusetu prav ta-
ko pri srcu kot fotoaparat, saj je daleč naokoli poznan, da vzgaja najplemenitejše vrste gladiol. Potem se je spet sprožilo vprašanje: »Ali imate kako svojo osebno fotografijo?«
»Nobene, svojih slik .em naredil zmeraj toliko, kolikor sem jih potreboval za legitimacijo. Kaj več se s seboj nisem vbadal!*
Tako mi je odgovoril v svoji hudomušnosti. Preprosto in skromno, kakor da bi ne vedel, da so njegove
dobro premišljen. Sele sprejemajo. Sindikalna organizacija se mora poglobiti v problematiko kraja in delati v povezavi z zborom proizvajalcev. Sindikalna organizacija nai prikaže delavcem, za-ka1 se morajo zanimati ne le za svojo plačo, temveč tudi za uspeh podjetja.
Direktor »Mizarstva Dvor« tov. Gosenca je povedal, da Je v občimi Žužemberk delo v slndiikal-mh organizacijah precej težje, ker podružnice združujejo ljudi iz več manjših podjetij, ki Ima.jo vsako svoje probleme. Težko je tudi, ker so ti delavci le polproletariat in so le delno vezani na podjetje, saj v prostem času delajo na kmetij;, zato nimajo vselej pravega odnosa do dela in uspeha podjetja. Kakor delavci tako bi tudi delavski sveti ln upravni odbori morali pokazati večjo zrelost. Poiskati bi morali sposobne ljudi za vodstvo, Jiih za uspešno ln odgovorno delo tudi primerno plačati in nagraditi, hkrati pa njihovo delo konrtrolirarti. To velja predvsem za podjetj'' Krupon in Remont v Žužemberku.
Plenum Je razpravljal tudi o volitvah v delavske svete. V mizarskem podjetju na Dvoru in v podjetju Remont v ZužembeTku so te dni prvi"Č volili delavski svet, ki so ga doslej sestavljali vsi člani delovnega kolektJva. Na Dvoru je bil z uvedbo norm storjen velik korak in podjetje stopa na novo pot. Delavce pa je treba dobro seznaniti z normami, s tarifnimi pravilnik'i in z raznimi predpisi in uredbami.
Zakaj naj bi bil delavec zainteresiran, da podjetje &m bolj uspeva? Zato. ker bo tako podjetje moglo več prispevati v razne sklade pri občini, ki so letos zelo nizki im v primerjavi z občino Novo mesto desetkrat manjš-,. Občina, podijetja in zadruge bodo skušala zbrati investicijska sredstva in Jih kar naj koristneje uporabiti. Plenum Je tudi predlagal, naj b, se manjša podjetja združila, tako bi se zmanjšali stroški uprave.
Delegati so poročali, da bodo zvečer pred 1. majem proslave s kulturnim sporedom na Dvoru, v Hmjah in v Žužemberku.
MK
Največjo pozornost ta teden nedvouui zasluži prihod sovjetskega podpredsedm ka vlade Mikojana v Bonn, Mikojan je uradno prišel v Bonn, da bi podpisal trgovinski in konzularni sporazum med ZSSK in Zvezno republiko Nemčijo, ki določa obojestransko trgovino v znesku treh milijard mark v razdobju treh let.
Ta sporazum bi prav lahko podpisal tudi sovjetski veleposlanik v Bonnu, ali pa bi ga lahko slovesno podpisali tudi v Moskvi pred nekaj dnevi. Da se je sam Mikojan odločil priti v Bonn, potemtakem kaže na nekaj zanimivih dejstev in vzbuja nekaj prav tako zanimivih domnev. Vse kaže, da prihaja Mikojan v Bonn v času, ko vsaj na vide? odnoša.ii med /.uhodno Nemčijo In SZ ne bi mogli biti slabši Ne smemo pozabiti, da se v Zahodni Nemčiji še vedno bije bitka za in proti atom. ski oborožitvi zahndnonemške vojske, da skušajo socialni demokrati, zastopajoč precejšen del javnega mnenja, izsiliti od vlade plebiscit, na katerem naj bi Nemci povedali, ali so za atomsko oborožitev ali ne. Ne smemo tudi pozabiti, da je zahodnoevropska zveza na tem, da dovolj Zahodni Nemčiji izdelovanje orožja, ki ga po pariških pogodbah ne bi smela izdelovati. Nemci so najprej zaprosili za dovoljenje, da smejo izdelovati krmarjene protitankovske rakete. Nihče ne dvomi, da dovoljenja ne bi dobili — in ne samo za protitankovske rakete.
Bonn očitno ni želel, da bi prišla podpisovat trgovinski sporazum kaka visoka sovjetska osebnost. Zato so pred nekaj tedni sporočili, da bo pogodbo v Bonnu
itiu>i.j ..i'.i.siei vo.i uremanu 8 tem so Nemci očitno hoteli povedati, laj Rusi ne pošiljajo višje osebnosti, kot je njihov zunanji minister. Kakor da bi se Bonn bal razpravljati o resnih zadevah z Rusi na višji ravni, dokler ne bi v vsej naglici oborožil vojsko z atomi, dobil do voljenje za izdelovanje raznih vrst orožja in se še trdneje zasidral v atlantskem paktu.  Če Nemci ne bi  radi govorili i
VISOKI OBISK
Rusi, pa vse kaže, da bi Rusi radi govorili z Bonnom. In sicer resno govorili skozi usta prvega namestnika sovjetskega ministrskega predsednika. Zakaj nikakor drugače si ni mogoče misliti razloga za Mikojanov obisk, kakor da je ta prišel v Bonn resno svetovat Adenauerju in njegovi stranki naj bosta pametna. Na uradni večerji je Mikojan izjavil, da Sovjet "ka zveza ne bo naperila svojih raket proti Zahodni Nemčiji, če se ta ne bo oborožila s takim orožjem. Pripomnil je, da bi ta obljuba SZ obveljala, tudi »čc bi prišlo do vojaškega spopada, ki bt sc ga udeležila tudi Zahodna Nemčija«.
Mikojan je javno povedal, kaj je SZ VOLJNA STORITI, na samem pa bo povedal Adenauerju, kaj pričakuje SZ, DA BO ZAHODNA NEMČIJA STORILA. Zato utegne Mikojanov obisk v Bonnu pomeniti prelomnico v zahodnonemško -
. ..i,, odnošajih — tako ali drugače.
Konferenca neodvisnih afriških držav, ki se je končala v glavnem mestu Gane, Akri, ni prinesla nič senzacionalnega Tega tudi nihče ni pričakoval. Toda že dejstvo, da so se Združena arabska republika, Sudan, Libija, Maroko, Tunizija, Gana, Liberija jn Etiopija sestale in skušale v glavnih črtah uskladiti svojo politiko, je zelo pomembno. V tem smislu bi lahko konferenco v Akri imenovali mali Bandung. Kjub temu, da čutijo vse neodvisne afriške države solidarnost druga do druge, je to še daleč od enotne politične akcije v določenih zadevah. Arabske republike, na primer, imajo lahko svoje ožje interese, ki niso nujno neposredni interesi črnega prebivalstva v Keniji ali Kamerunu. Pravimo neposredno, zakaj načelno ni nobenega dvoma, kje ležijo simpatije enih in drugih. Toda simpatije niso dovolj. Potrebna je enotnost, potrebno je vsklajevanje Interesov in potreben je program. Program pa že vsebuje osnovno misel: boj proti kolonla-lizmu ter pomoč še neodvisnim afriškim področjem,
Delegati so se razšli, toda vojna v Alžiriji se še nadaljuje, upor v Kamerunu se širi. Južna Afrika še naprej surovo zatira temnopolto prebivalstvo, v Keniji pa črni ljudje po milimetrih napredujejo po poti neodvisnosti, da je ne bodo uča-U.ili niti v tisočih letih, če bo ta proces tako počasi potekal, Toda v zadnjem letu smo bili priča že marsikateremu presenečenju. In zato lahko mirno trdimo: Afrika ne bo čakala tisoč let!
ZA NAS"E ŽIVINOREJCE, ZADRUŽNIKE IN OBČINSKE SVETE ZA KMETIJSTVO"
Ob uvedbi pavšalne skočnine
Sekretarijat Izvršnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo je letos januarja izdal odredbo, ki zadeva plačevanje in pobiranje skočnine za javne plemenjake. Dosedaj sta bila višina skočnine kakor tudi način plačevanja zelo različna. Na splošno pa lahko ugotovimo, da skočnina od 400 do 800 din nj bila ekonomska, se pravi, da ni krila vseh stroškov' v zvezi z nabavo in oskrbo blkov-plenvenjakov. Zato so sredstva za nabavo javnih plemenjakov največkrat dajale zadružne organizacije aH okrajni skladi za pospeševanje kmetijstva. Rejci ali pogodbeni oskrbniki bikov &o krili svoje stroške z dohodki skoč-
nin in s prirastkom živali. Tudi zanje je bila dosedanja skočnina nizka, posebno če so imeli njihovi plemenJaki ozek pleme-nilni okoliš z majhnim številom plemenic. Ce pa bi rejci morali tudi sami nabavljati plemenjake, jih v dveh letih izkoriščanja, kot je pri na>s običajno, s skočninami in prirastkom sploh ne bi mogli izplačati- Enostaven raeun nam pokaže, da a skočnino 500 din v plemenil-nem okolišu, ki ima okoli 100 plemenic, in pri dveletnem izkoriščanju bika, ni mogoče kriti stroškov nakupa in oskrbovanja'živali. Okraji in zadružne organizacije &o letno izdale po več milijonov dinarjev družbe-
Knjižna polica za gospodarje
fotografije najboljše, kar imamo, da so razširile lepoto naših krajev in krajin daleč po svetu, čeprav najbrž ne ve, da mu bodo v znak zahvale in priznanja dali v kostanjetnškem muzeju posebno mesto, kjer bodo razstavljeni njegovi posnetki, ki bodo pričali o njegovi veliki ljubezni do naših pokrajin, mesta in ljudi.
Založba »KMEČKA KNJIGA« Je
spet dala med naše ljudi lepo bero koristnih ln zanimivih knjug, ki naj ne manjkajo na nobeni knjižni polici naprednih gospodarjev, zadružnikov in gospodinj. Naj danes opozorimo na pet taktih del, hkrati pa Jih tudi topio priporočamo. Dobite Jih v knjigarnah ali pri zadrugah.
Mlkuž — Krivic: NASE ŽITNE IN KROMPIRJEVE SORTE. V tej knjigi sta avtorja strokovnjaka na 211 straneh nadrobno obdelala vse naše žiitne ln krompirjeve sorte ln njihovo vzdrževanje na podlagi najnovejših dognanj in tudj domačih izkušenj. To, z mnog-ml slikami in risbami opremljeno delo, Je pravcati priročnik, za slehernega poljedelca, ki hoče umno kmetovati ter dvigati doprinos in kakovost svojih posevkov.
miš., ti Valenčtč; GOJENJE ZDRAVILNIH IN DISAVNIH RASTLIN. Dan na dan narašča potreba po zdravilnih rastlinah, saj  jih  terja farmacevtska, pre-
V TEM TEDNU NABIRAMO:
Cvet dišeče vijolice (samo temnomodre) po 650 din, črnega trna (trnule) po 400 din.
Korenino regrata (110 din).
Lubje Čedminovih korenin (165 din).
Rastlino krvavega mlečka (90 din).
hranbena in kojonetična industrija. Zdravilne rasute so ne samo za splošno, amptft- tudi z* vsako individualno gosiportarstvo lahko lep vir dohodkov, zlasti ker Jih gojimo predvsem na takih tleh, ki za druge poljedelske kulture niso ugodna. Treba pa se je stvari lotiti nacrtno in smotrno, šele tako bomo tej rastlinski proizvodnji zagotovili mesto, ki ji spričo njene vainosti pripada. In ta kuiiiiga Je pri nas iprvij priročnik, ki tolmači način gojenja zdravilnih rastlin v nasadih, hkrati pa vsebuje še drugo kar moramo o teh rastlinah vedeti na splošno.
Inž. Stane Krašovcc: PREVEČ LJUDI — PREMALO KRUHA. Proizvodnja hrane na svetu sicer narašča, toda še močneje 1n hitreje narašča prebivalstvo. Kako to-red povečati proizvodnjo hrane in jo pravilno razdeliti? To je osnovno jedro te prezanlmlve knjige, ki na globoko in široko posega v ta vprašanja, upoštevajoč rudi stanj« pri nas ln daje tudi odgovore. Kdor koli si hoče razširiti obzor-1e ln je seznaniti s tako važno e-konomsko ln sociološko zadevo, kakor Je svetovna prehrana ln njena proizvodoma, bo ne samo s pridom, ampak tudi z veseljem prebiral to knjigo. Izšla Je kot rednai knjiga zbirke »Kmecks knjige« za leto 1858.
Prof Zivko LovSe; BIOLOGIJA Dasi delo profesorja Lovieta nosi podnaslov, da le ta Biologija (žlv-ljenjeslovje) učbeinilk za kmetijsko (ospodarske, siplošne kmetijske tri kmetijsko gospodinjske sole, Jo bo rad vzel v roke vsak napreden co^podar 1n gospodinja, saj obra v-
1
Notranjepolitični   teden tihi pregled
Uspeh
i potrjujejo pravilnost gospodarske politike
Na prvem zasedanju novoizvoljene Ljudske skupščine Je predsednik Tito govoril tudi o gospodarskih uspehih v zadnjem štiriletnem obdobju. Za ta Čas Je zlasti značilno močno povečanje proizvodnje na vseh gospodarskih področjih, zlasti v industriji ln kmetijstvu, povečanje zaposlenosti, povečanje splošne gospodarske aktivnosti ter ▼»postavljanje enakomernejših odnosov med blagovnimi ln kupnimi skladi. Razvoj v zad njih let h pa je omogočil in tudi zahtev..1, da Izvedemo ustrezna prilagojevanja. Potrebno je bilo namreč vzpostaviti skladnejše odnose v razvoju posameznih gospodarskih področij in vej ter tako zagotoviti hitrejši splošni gospodarski napredek. Tu gre slasti za Investicijsko politiko. V preteklem obdobju smo morali največ vloftti v razvoj Industrije, fte leta lf»5S smo dali za negospodarske Investi olje, to Je za gradnjo iol, bolnišnic, komunalnih naprav, stanovanj Itd., vsega akupaj 11,6% skupnih sredstev, lani pa le 14%. V tem času se Je spremenila tudi struktura, to je razdelitev sredstev, upo rabljenih za gospodarstvo. Mani smo da!i za izgradnjo novih tovarn, več pa za kmetijstvo, promet in trgovino. Za investicije v tem razdobju J« značilno, da »o sk*pna investicijska vlaganja veliko večja v primerjavi s preJSnllm rnzdohjem Od leta 1947 do 1953 smo dalj za investi-ttj* letno okrog 387 milijard dinarjev. V Mssdohhi od lete 1954 do 1957 pa ie 468
myijard dinarjev na leto. Tudi povečane Investicije so predstavljale manjšo obremenitev, ker se Je v tem času znatno povečal narodni dohodek ln ker Je bila porazdelitev teh sredstev v posamezna gospodarska področja veliko bolj enakomerna. Taka investicijska politika je predstavljala pogoj za hitrejši in uspešnejši gospodarski razvoj.
Obseg industrijske proizvodnje se je v tem času povečal za 70'/». To pomeni, da se je proizvodnja povečala vsako leto za 14%. V obdobju od leta 1949 do 1953 pa je znašalo celotno povečanje le 19% oziroma 2 in pol odstotka na leto. Ti podatki dokazujejo, kako izredno ae je povečala proizvodnja v zadnjih letih. Hkrati z naraščanjem Industrijske proizvodnje pa se je močno povečala tudi delovna storilnost, ki je v Industriji narasla za 22*/». torej povprečno okoli 4% na leto. Ti podatki nedvomno potrjujejo pravilnost nase prejšnje gospodarske politike, katere telllče Je bilo v boju za dvig dežele iz zaostalosti, predvsem pa v usmeritvi na razvoj industrije. Seveda pa Je k temu prispevalo tudi razvijanje slste ma delavskega samoupravljanja In krepitev pobude neposrednih proizvajalca prek zborov proizvajalcev.
Veliki no tudi sadovi   prizadevanj v kmetijstvu. Kmetijstvo v prvih povojnih letih ni le stopicalo na Istem mestu, marveč Je v določenem ozlru tudi navado valo. Nedvomno zaradi tega, ker smo ve-
čino denarja porabili za izgradnjo osnov ne industrije. V zadnjih letih pa smo dali tudi za kmetijstvo več sredstev. Leta 1953 smo porabili za razvoj kmetijstva 20,8 milijard, lani pa 53,4 milijarde dinarjev, letos pa bodo, kot predvidevam«, znašate Investicije blizu 70 milijard. Tako velika sredstva so omogočila, da se je povečala proizvodnja kmetijskih strojev na primer, od kakih 9 tisoč ton v letu 1954, na 20 tisoč ton v letu 1957. S povečanjem domače proizvodnje In z uvozom Je naraslo tudi število traktorjev od 9500 na 2f.500 v lanskem letu. Tudi dokazovanje, da ao agrotehnični ukrepi koristni za proizvajalca, nI ostalo brez koristi. Tako na primer, se J« "Poraba umetnih gnojil povečala od 7,6 kg na hektar obdelovalne zemlje v letu 195.5 na približno 66 kg v lanskem letu. To Je 8 In pol krat več in zato no se povečali tudi donosi. Celotna kmetijska proizvod nja Je bila v zadnjih štirih letih za kakih 20%večJa v primerjavi h prejšnjim štiriletnim obdobjem. Pridelek krušnega žita se Je povečal za 1%, koruze za 39«/». bombaža za 129% itd. Boj za velike do-noze, kjer smo organizirali tudi tekmovanje, Je dal Izredne uspehe. Povprečna smo nažell lani 16 metrskih stotov pše nlce, čeprav znala prejšnje jugoslovanska povprečj« komaj 11 metrskih slo1'> Koruze smo pridelali povprečno 22 metrskih atotov na hektar, na nekaterih po sestvlh p» so pridelali celo do 70 metr sklh atotov pšenice In do 120 metrskih stotov koruze. Toda kljub tem uspehom Čakajo kmetijska posestva, predvsem pa zadruge, ki smo jim /.un>;ili mik up ln posredovanje kmetijskih pridelkov do potrošnika zelo velike naloge. I.e-te bo mogoče uspešno rešiti le s razvijanjem proizvodnega sodelovanja med proizvajalci ln zadrugami
nava vprašanja, ki zanimajo slehernega človeka: kaj Je ž'ivljenje,
kakšen je ustroj živih bitij, njih pre&navljanje, rast in razvoj, razmnoževanje, starost in smrt dednost pri človeku, živalih in rastlinah. Knjiga je navzlic strokovnosti pisarn« v lepem, poljudnem slogu. Lahko rečemo, da smo po knjiga dr. Antona Breclja: »Čuda ln tajne življenja«, ki je bMa razprodana že pred zadnjo svetovno vojno in so io naši ljudje tako radi brali, dobili spet biologijo, ki 1o bosta z enakim užitkom prebirala naš kmečki človek, pa tudi delavce in izobraženec.
Dr. Stanko Bevk: VRFTENCAR-Jl SLOVENIJE. Dr. Bevk je zman raziskovalec ln poznavalec živalskega sveta v Sloveniji In eden naših najboljših piscev prirodo-plsnih knjig. O vretenčarjih Slovenije pa piše v uvodu dr. Pi-skernikova: »To delo Je nastalo po strogo zamišljenem n aortu, je edino te vrste in popolnoma novo, kajti knjige, ki bi tako obravnaval« vseh pet živalskih skupiin vretenčarjev to Je ribe, dvoživke, plazilce, ptice ln sesalce v Slove-nlj.i, (tnali)I še nismo imeli«. Knjiga je bogato ilustrirana.
Pred prazniki na novomeškem živilskem trgu
V petek, 25. aprila, Je bil živilski trg v Novem mestu dobro založen. Novomeške gospodinje so odnašale precej polne cekar-je, v katerih je bilo opaziti jajca; verjetno že pripravljajo razne dobrote za prvomajske praznike.
Naprodaj ao bila Jajca po 14 dinarjev, solata beriVka po 20 dinarjev (malj krožnik), radie po 25 din (veliki krožnik), maslo v kolobarjih po 140 din, orehi po 160 din firkel, smetana v skodelicah po flO d>in, mleko po 35 din liter, vino po 180 din liter, peteršilj v šopkih po 10 din, drva po 2000 din meter, kisla repa ali zelje po 20 din krožnik. Razen tega je bilo dosti semen, rož, lončenih izdelkov ln volnenih oblačil.
nih sredstev kot prispevek k nakupu plemenjakov.
Z novo odredbo Je dovoljeno občinskim svetom za kmetijstvo oziroma občinskim ljudskim odborom, de z odloki določijo ekonomske skočnine za svoje območje. Izračuni kažejo, da v občinah novomeškega okraja znaša ekonomska skočnina, s katero so kriti stroški v zvezi z nabavo in vzdrževanjem bika, okoli 1000 din in več. To bodo morali pristojni sveti za kmetijstvo pri sprejemanju odlokov o pavšalni skočninl upoštevat!!, v tem smislu so tudi dobili navodila in prliporočila okraiinega   ljudskega odbora.
Z republiško odredbo se pavšalna skočnina, ki je bila vpeljana samo v nekaterih okrajih na Štajerskem, zdaj razširja na celotno področje republike. Do sedaj so n. pr. blkorejci v našem okraju pobirali predipisano skočnlno ob prvem pripustu in vpisu plemenl-ce v skočnl zaplsmik. in to v gotovini, sedaj prehajamo na pavšalno plačevanje skočnine za vse leto naipreii„ Tako bo lastnik krav ln nad i leto starih tellc na osno-vv popig,a v Januarju vsakega leta plačal finančnemu organu občine predpisano skočnino vnaprej (n. pr. za trt krave In eno junico nad eno leto srtarosft <ooo dlnar-Jev). Ob priliki pripusta (osemenitve) bo potrdilo o vplačani skočn'ni Izročil blkorejcu ali osemenjevalcu, prejel pa bo skočni zapisnik kot
62.000 ŠTUDENTOV
Leta 1939 je bilo v Jugoslaviji 27 fakultet in umetniških akademij. Lani pa 71.
Po osvoboditvi sta bili ustanovljeni dve novi univerzi — v Sarajevu in Skoplju, kar je velikega pomena za kulturni, nacionalni in politični razvoj teh dveh republik.
Odprtih je bilo tudi veliko novih fakultet, visokih šol in umetniških akademij. S tem je seveda raslo tudi število študentov. Leta 1939 jih je bilo v vsej Jugoslaviji 17 tisoč, lani je to število doseglo 62 tisoč.
potrdilo o Izvršeni osemenitvi. Osemenjevalcem ali bikorejcem bo stroške osemenitve občasno proti predložitvi potrdil o vplačani; skočnini ln skočnih zapisnikov poravnal občinski ljudski odbor. Z zbranimi prispevki od skočnln bodo občine laže skrbele za nabavo plemenjakov in pfle-menilno službo sploh. Druga prednost, ki Jo ima pavšalna skoftniina, pa rje v tem, da se bo Število zakotnih 1n nelicenclranlh plemenjakov znižalo na minimum. To pomeni, da bodo biifc; slabše kakovosti, ki so bili često tudi Izvor spolnih okužb, praktično odpravljeni.
Nadalje bodo občinski sveti za kmetijstvo določili rajone ali, kakor pravimo, rajoniziirali območja in kraje, kjer Se bo umetno osemenjevalo oziroma kjer bodo še vnaprej ostale plemenilne postaje z btiki. V kratidh, kjer je možno uvesti in Izpopolniti osemenjevalno službo, bo vsekakor dana prednost umetnemu osemenjevanj vi, kajpak upoštevajoč ekonomske pogoje in možnosti. Umetno osemenjevanje ima namreč vrsto prednosti pred naravnim ose-menlevartjm, nosebno glede kakovosti plemenjakov in zadiranja RDOln'iih okužb. V višinskih in oddaljenih krajih Se ne bo možno takoj preiti n« umetno osemenje-vanle, pač pa v doglednem času. odvisno od materialnega razvoia osemenjevalne službe, v področjih, kjer se bo umetno osemenjevalo. v načelu ne bo dovoljeno imeti plemenjake.
S temi vrsticami srno hoteli v kratkem pojasniti živinorejcem, zakaj in kako se uvaija pavšalna skočnina. 'Čeprav s« Je uvedba pavšalne skočnine v novomeškem okraju nekoliko zakasnila, vseeno upamo, da bomo s 1. majem že prešli na nov način plačevanja skočnin. Obenem naj povemo, da se bo vsporedno povečal tudi obseg umetnega osemenjevanja v izvedbi novomeškega osemenjevalnega centra \<n ob podpori lokalnih občinskih organov.
J. M.
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij podjetja
»K R K A« - tovarna zdravil Novo mesto
razpisuje naslednja delovna mesta:
ŠEF SKLADIŠČA
farmacevtski pomočnik
POMOČNIK ŠEFA SKLADIŠČA
trgovski pomočnik
REFERENT ZA EMBALAŽO
trgovski pomočnik v papirni stroki
NABAVLJAC EMBALAŽE
trgovski pomočnik v papLrnl stroki
Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku
in dogovoru
Pismene ponudbe s kratfcim življenjepisom pošljite v 18 dneh po objavi tega oglasa na upravo podjetja.
s  s- »m i  \   Si iii H-riiciu;  lončena  roba, dom ur j  krojuska koiCekciJa, pletenine, poljs. in ie kaj... Prav uič manj ni živahno na «e ntjerne jskih sejmih kot na drugih naših podob nlh »menjalnicah« blaga ln denarja
83738262
Tehniko pionirjem in mladini Najprej - skrb za ljudi
Kakor smo v našem listu že poročali, je Ljudska tehnika Jugoslavije skupno z Zvezo prijateljev mladine in CK Ljudske mladine sprejela v letošnji program široko dejavnost za pospeševanje tehnične Vzgoje pionirjev in mladine. Ustanovljeni so bili že zvezni ln republiški koordinacijski odbori, ki naj bi prevzeli to delo, pred nedavnim pa so začeli ustanavljati tudi okrajne ln občinske odbore. Po sklepu zadnjega plenuma okrajnega odbora LT v Novem mestu, se je v začetku marca sestal okrajni koordinacijski odbor in sestavil okvirni načrt dela. Ker pa zadeva to vprašanje vso javnost, povzemamo nekaj misli iz poročila predsednika okrajne šolske komisije Janeza Solmajerja.
Akcija ima v celoti dvojni značaj: prvi obsega dejavnost družbenih organizacij ter oblasti za izboljšanje kadrovskih ln materialnih pogojev tehnične vzgoje pioniriev in mladine, drugi, manifestacijski značaj, pa naj bi se izrazil maja in junija, zlasti pa ob letošnjem dnevu mladosti. Izvesti bo treba vrsto tekmovanj, po-vork in razstav ter drugih prireditev tehnične dejavnosti. Take prireditve naj bi bile poslej vsaka štiri leta.
Cilji pospeševanja tehnične dejavnosti so: pritegniti čim več pionirjev in  pionirk in
Topk Gubica in še kaj v N 0 V 0 T EK SU
mladine, izboljšati dosedanjo primitivno tehnično vzgojo, vzbuditi večjo skrb za tehniko pri vsej naši javnosti in pritegniti k sodelovanju čim širši krog ljudi.
Za uresničitev teh velikih nalog so potrebne obširne in temeljite priprave. Med osnovnimi nalogami odborov in komisij je najbolj važna ta, da se usposobi čim več inštruktorjev za delo s pionirji in mladino. Zato bosta v okviru okrajnega odbora LT prirejena letos dva tečaja za prosvetne delavce, modelarski tečaj je pa že dal prve inštruktorje za šole in društva Ljudske tehnike. Druga važna naloga je reševanje materialnega vprašanja.
Tu bo vodilno geslo: »Vsaki šoli tehnični kotiček.« Brez delavnic in najnujnejšega orodja pa si sploh ne moremo misliti tehnične vzgoje na šolah in v krožkih Ljudske tehnike. Naša naloga bo torej najti sredstva za ureditev delavnic in nabavo najpotrebnejšega orodja. Priskočiti bi morala na pomoč naša podjetja in delavnice, ki bi ^revzele patronat nad bližnjo šolo in prispevale z odpadnim materialom in orodjem, hkrati pa pomagala z instrukciiami za vodstvo tehničnega dela in krožkov. Podjetje Pionir in Moto-montaža iz Novega mesta sta že   prevzela pokroviteljstvo
nad dvema šolama, upamo, da jima bodo sledila tudi druga podjetja. Občinski ljudski odbori pa naj bi darovali šolam vsaj dva mala kompleta orodja. Tudi starši bi lahko pomagali: za praznike naj bi otrokom darovali tehnične igrače in jim tako omogočili tehnično vzgojo doma. Tehnično vzgojo bo treba vnesti tudi v taborniško organizacijo, v delo društev Partizana, gasilcev in drugih organizacij.
V širši razpravi članov koordinacijskega odbora je bil sprejet sklep, da se zaprosijo vsa podjetja, naj prevzamejo nad kakšno šolo patronat in s tem obvezo da ji bodo materialno pomagala. Za prosvetne delavce bosta organizirana dva t ^čaja za tehnično delo s pio-
nirji. Sprejet je bil tudi sklep, da za dan mladosti pripravijo vse šole raz.stave tehničnih izdelkov, najboljši pa bodo nato razstavljeni na občinskih in kasneje na okrajnih razstavah.
V Prečni bo Aeroklub Novo mesto priredil letalski miting za mladino, razen tega pa bodo organizirani poučni izleti in kulturno-tehnične prireditve po občinah. V načrt tekmovanj smo vnesli tudi tekmovanja s skiroji, z modeli, zmaji in kolesarske dirke pionirjev.
V okviru tega načrta sta bili ustanovljeni dve komisiji: tehnična in za vzgoio kadrov ter ožji sekretariat, v katerem so zastopniki društev in množičnih organizacij, ki bodo s pomočjo oblasti uresničili vse te naloge. -jt-
Obednica obratne menze novomeške tekstilne tovarne; ura je devet dopoldne. Vse mize so zasedene, trideset minutni odmor za dopoldansko malico ravnokar teče. Delavci jedo toplo enolončnico za 35 din. "Prazen žakelj ne stoji pokonci,« mi je odgovoril nekdo, ko sem ga vprašal, kako je zadovoljen z novo malico. Vsi so navdušeni. »Za 35 din dobiš 5 dkg navadne salame in četrt kruha; to, vidiš, je pa le topla in tečna hrana!« razloži vsakdo, ko ga vprašaš, če je zadovoljen. Med ropot žlic in krožnikov ter glasove, ki naročajo hrano, se mešajo veseli pogovori delavcev. No-voteks je edina tovarna v našem okraju, ki je toplo mali-
Na Mirni za Prvi maj
Letošnji 1. maj bodo v vsej mirenski občini veselo slavili. Lepe proslave prip-avloa šolska mladina, pionirji sent-petrske Šole pa so že napo/edal, mirenskim tekmovanje. kd>' bo
pripomogli k oraznicnemu razpoloženju.
Skupina delavcev in nameščencev podjetja »Mbrna« "5" šla na izlet na Lisco, ostali pa se bodo pridružili delovnim lj':dem
zvečer pred   našim   delavrkrm   drugih podjetij, ki nameravajo
rraznikom zakuril več kresov.
Sindikalne podružnice v podjetjih bodo na obratnih mitingih v tednu pred prvim majem pripravili svoje proslave, kjer bodo koleMive seznanile s pomenom in z 'godovino praznovanja 1. maja pri nas in v svetu. Vsi obrati bodo kar najlepše okrasili svoje stavba in lazobesiili zastave, trgovine pa bodo pripravile okusne izložbe.
Mladinci bodo postavili nekaj ir.lajev, ki bodo tudi p*> .svoje
MUijoni poslušajo radijske oddaje
Naša država ima danes 18 radijskih postaj (pred vojno so bile^ SUltri). Število naročnikov je leta 1956 naraslo na 710 tisoč, kar pomeni štirikrat več kot pred vojno (155.000). TI podatki kažejo na velikanski napredek v razvoju naše radiodifuzije.
množično obiskati lepo p'anin-sko postojanko Deben.\ kjer to vse pripravljeno za dobro razpoloženje.
Strugar Ivan Petelinkar je eden izmed delavcev novomeške MOTO MONTAŽE, Iti bodo leti* dali našim podjetjem 700 lahkih dostavnih avtomobilov. Za praznik dela, Prvi maj, pa bo tudi on odvihal rokave delovnega suknjiča i« stružnica bo štiri dni molčala...
Novo mesto za 1. maj in Dan mladosti
Pripravljalni odbor za počastitev 1. maja in Dneva mladost] pni obč. odboru Socialistične zveze v Novem mestu je s sodelovanjem predstavnikov vseh organizacij in društev sestavil bogat »pored prireditev za bliž-
dela. Proslave s kulturnimi spo- o NOB in o življenju maršala prihodnji  mesec  odprta tudi
redi   bodo   tudi   v   Stopicati, Tita.  Taborniki  bodo  imeli  4. razstava   slik akadem. slikarja
Brusnicah,    Otočcu,    Smarjeti,' maja majski izlet rodu. Dolenj- VI. Lamuta; razstavljen bo iz-
Birčni vasi,    v Mirni peči   in sk* taborniški svet pa bo 24. in bor najbolj znanih motivov iz
Smolenji vasi, kjer pripravljajo ?porede kulturna društva in množične  organizacije.  Po vr-
nje praznike. V petek popoldne hovih bodo v sredo zvečer zago-
je bil     na Loki    otvoritveni reli kresovi. Do tega dneva bo-
atletski miting,    v nedeljo pa do tudi v vseh podjetjih in
tekmovanje zvezne odbojkarske ustanovah domače proslave de-
25. maja priredil partizanski po- Sutjeske. Študijska knjižnica bo hod po sledovih I. Belokranjske odprla razstavo prvomajskih tičete s Tanče gore na Debeli skov, bršljinska Svoboda pa vrh. 25. maja bo okrajno strel- pripravlja za 25. maj pravtako sko tekmovanje z zračno puško samostojno akademijo v počasti-za člane predvojaške vzgoje. tev rojstnega dneva maršala V mali dvorani Doma JLA bo ^ta in Dneva mladosti.
co uvedla; lahko bi jo še marsikje drugod, pa Domišljajo.
Tudi v Novoteksu ni šlo gladko, tudi oni so imeli težave. Premagali so jih. Letos februarja je gospodinjski center razpisal anketo o prehrani delavcev. Sindikalna podružnica je takrat pričela razpravljati in je predlagala, naj bi uvedli toplo dopoldansko malico (enolončnico). Zgodilo se je. da je delavcu postalo pri delu slabo. Odvedli so ga k zdravniku. Ko ga je pregledal, je rekel: »Lačen je, jesti mu dajte!«
Organi delavskega upravljanja so predlog sindikalne podružnice sprejeli. Pričeli so sestavljati jedilnike in delati kalkulacije. Enoločnica bi stala 68 do 70 dinarjev. Bilo ie predrago. Nato so dobili jedilnike od gospodinjskega centra. Bili so cenejši, enolončnica s kruhom je stala 35 dinarjev. Danes imajo že več kot 20 jedilnikov; hrana stane po 30—35 dinarjev.
Delavci so v začetku pokazali zelo malo zanimanja za topli obrok. Bilo je premalo prijavljencev. Kaj storiti? Dva dni so enolončnice vsem delili brezplačno. Hodili so od stroja do stroja in prepričevali ljudi, naj se abonirajo. nato so se pričeli prijavljati. Danes jih je že več kot 150. Osemin-
39.000 VAGONOV NAFTE
Koliko smo lani protzveili nafte. tega »tekočega zlata«? 387.000 ton. Ce bi vso naenkra* odpeljali v cisternah po 10 ton, bi dobili kompozicijo 39.000 vagonov; dolga bi bila 320 km Važna pa ni samo proizvodnja nafte, vanjo se računa tudi proizvodnja zemeljskega plina in predelava nafte. Plina smo dobili 80.000 kubikov, predelane nafte pa 1 milijon ton.
In še ena zanimivost: vsa letna proizvodnja nafte v bivš-i Jugoslaviji je bila 1.000 (tisoč) ton.
Mednarodni sejem tekstila v Leskovcu
Od 13. do 21. julija bo v Leskovcu mednarodni sejem tekstila in tekstilnih strojev.. Ze doslej se je prijavilo nad 140 podjetij iz naše države in iz tujine. V okviru sejma bodo tudi strokovna posvetovanja o problemih domačih surovin in cen v tekstilni industriji.
šestdesetim mladoletnikom plača obrok podjetje; razen tega pa dobijo delavci na težjih delovnih mestih brezplačno toplo mleko. Kakšen je uspeh? Ljudje so živahni, storilnost raste.
Obratna menza v tovarni ima 75 stalnih abonentov za kosilo, ki stane samo 75 din. Zaradi tople enolončnice kot dopoldanskega obroka ni abonentov za kosilo nič manj.
Nameravajo graditi pralnico, ki bo, kot upajo, že letos oprala prvo količino perila. Delavci in delavke bodo zjutraj prinesli umazano perilo, zvečer ali naslednji dan pa bodo odnesli domov «uho, oprano in zlikano.
Mislijo tudi na otroški vrtec, vendar to vprašanje ne bodo mogli rešiti letos. Prvega julija bo pričela v BrŠljinu obratovati ambulanta za SGP Pionir, Keramiko in Novoteks. Našteta podjetja so po svojih močeh prispevala za gradnjo te ambulante.
Ze dolgo govorimo o skrbi za delavca. V Novoteksu pa tudi delajo in lahko že marsikaj pokažejo. Čas je, da bi se tudi drugod zbudili in od načrtov prešli k dejanjem.
lige in strelsko tekmovanje v Urši j inu.
30. aprila bo ob 20. uri v Domu ljudske prosvete slavnostna akademija    na čast Prazniku
DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA
G
I*
0^
N0V0 MESTO
ČESTITA ZA k MAJ — PRAZNIK DELA — VSEM DOLENJSKIM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN PRIPOROČA SVOJE USLUGE ZA VSAKOVRSTNE PREVOZE.
lovnih kolektivov.
1. maja bodo skupinski Izleti k domu Vinka Paderšiča na Gorjance, do 25. maja pa tudi izleta na Rog k Bazi 20 in k partizanski koči nq Frato. Drugega maja bo v Novem mestu nastop zvezne odbojkarske lige (gostuje beograjski Partizan), 4. maja pa se pomerita košarkarski vrsti domačega Partizana nalne konjske d brke. in garnizlje JLA Novo mesto. 11. maja bo sodeloval Partizan s taborniki v pohodu ob žici okupirane Ljubljane, 18. maja bo izbirno strelsko tekmovanje z zračno puško in s pištolami.
S plakati bodo Novomeščani obveščeni podrobneje o dnevih drugih prireditev. V maju bo v mestu še odbojkarski turnir ženskih ekip; Aeroklub pripravlja, dve razstavi v počastitev Dneva letalcev, predavanja o vojnem letnlstvu in I. modelarski zlet. Partizan in garni-zija JLA pripravljata rokometni turnir, strele! tekmovanje strelske družine s člani predvojaške vzgoje, več .srečanj in tekmovanj pa bo pripravila garni-zija JLA z mladinskim) brigadami na avto ce<iti. Rezervni oficirji bodo predavali na šolah
Za boljšo konjerejo
Konjereja j« v predelu Sent- staja na Brezovici pri Sentjer- in Je stal okoli 3 in pol milijo-j&rnej—Krško polje dokaj moč- neju je namreč dobila iz Po- na. Kot zmagovalec na dirkah na gospodarska panoga. Sent- novičev štiri žrebce plemenja- je zaslužil že v Franciji precej jerneJ in Krško sta tudi kra- ke, vsak je druge pasme in več kot stane. Zrebec lipicanec ja. kjer so se ohranile tradicio-   lastnosti, tako da imajo konje-   Je tip lažjega odpornega konja.
rejci vso možnost izbire. kakršne ljubitelji dobro pozna-
Konje rejcem v teh krajih je      Francoski      kasač      pasme   jo in cenijo- Lipicanski kon<ji so letos zelo ustreženo gled« izbi-   Deamville Joli je tip dirkalne-   znani Po vsem svetu, re plemenjakov. Plemenilna po-   ga konja. Uvožen je \z Francije     Tretji     irebec je  uvožen iz
Avstrije. To je tip nizkega močnega konja, primernega za obdelovanje polj v hribovitih predelih. Je pasme Hafluder Četrti plemenjak le težki po-savee, konj za ravninske predele in za prevoz najtežjih tovorov, kakršne radi kupujejo Notranjci.
Za letošnje plemenjake na Brezovici se zanimajo konjerej-ci celo v Zagrebu. Tudi domači rejci si Jih hodij0 ogledovat vsak dan. Take izbire plemenjakov Po vojni še niso imeli Lepe čistokrvne živali so res plemenjaki, kakršne si morejo konjerejci samo želeti.
Vodja plemenilne postaje je Vinko Pire.
Novostra
Novomeška Keramika je pričela lani dc-embra izdelovati azbestno cementne ploščice (tlakovce) nazvane »novostra«. Ploščice ta naziv zaslužijo, saj so res novost na tržišču.
Naše gradbeništvo porabi velike količine lesa Zaradi vse večjega števila gradenj je upravičen strah, da bo lesa kmalu primanjkovalo. Drugod v svetu skušajo z uspehom reševati pomanjkanje lesa z raznimi keramičnimi nadomestki. Pri nas smo s tem komaj pričeli. Edini keramični nadomestek za les, ki smo ga doslej pri nas uporabljali so bile terazzo ploščice, so jih pa malo uporabljali, ker so predrage.
Novi izdelek Keramike — novostra ploščice so pa poceni, saj stane ena !e 13 din (10 x 10 cm), so samo 2-krat hladnejše od parketa (terazzo ploščice 8-krat!), ne vpijajo vlage in jih lahko oščl-mo kot parket. Lahko jih žagamo in pribijamo z žeblji. S polaganjem raznobarvnih ploščic moremo doseči lepe estetske učinke.
Imajo še nekaj dobrih lastnosti: so upogljive, saj prenese 1 cm! 200 kg obtežltve, obrabijo se manj kot terazzo ploščice. Polagamo jih ■ cementno malto ali v 'bituml-nozno maso, z njimi lahko naredimo tlak brez špranj (brezfugnl Slak). — Novostra ploščice pocenijo tudi celotno gradnjo. Če v stavbi polagamo parketni pod, je 7i-sok 7. vso podlogo 13 cm —-medtem ko je tlak iz novostra ploščic visok skupno s podlogo le 13 mm. Zato se višina zidov in same stavbe zmanjša, torej je poraba materiala manjša. Ker so novostra ploščice lažje od ostalih tovrstnih materialov, je zmanjšana tudi teža stavbe.
Novostra ploščice bodo posebno uporabne v Dalmaciji Keramika je z njimi poskusno prekrila tla ene sobe v farmacevtskem laboratoriju v Novem mestu, razen tega pa vso strojno dvorano tovarne Alcus v Šentjurju pri Celju.
»Halo, tam »Gorjanci« straža? Tu poslovalnica podjetja »Gorjancu Sarajevo. Sporočam; OM štev. ... Je odpeljal blago proti Beogradu ... Renault je pripeljal iz Splita, Jutri gre dalje ...«
Taka poročila prihajajo vsak večer v direkcijo avto-podjetja »Gorjanci« v Straži Iz vseh večjih krajev v državi. Tovorni avtomobili podjetja prevažajo blago od enega do drugega konca republike. Vsak dan prevozijo tisoče kilometrov ln prepeljejo stotine ton blag« hitro in varno, da pride čimprej od proizvodnje do poteoioifca- Okoli 500 avtomobilskih koles, last podjetja »Gorjanci , se dnevno vrti na naših cestah. Luni so nupravlli 11:,HTiOdii t on ukih kilometrov aH 4 milijone 200.000 več kot predlanskim.
»GARANJA JE BILI) C L O A .. .«
•Pričeli smo z nekaj »tariml ,vet«aiuni' iz vojne,« pripoveduje Ivan Brnan. ki je pri podjetju že od pnčetka. »Imeli smo 6 tovornih avtomobilov, ki so pre-»tuli dobr.*.cn del vojne, na/ kolektiv pa Je štol 12 ljudi. Za delo snvo i,rn*li še 15 vojnih ^Jetnikov. Zdaj šteje koleloliv z vajenci vred 167 ljudi. Nosilnost nuilh kamionov je 409 ton, v lest i h avtobusih pa je 218 «e-<kžev in 62 stojišč.«
»Garanj« je bilo čuda,, ga dopolni predsednik upravnega odbora si.um- Sobar ln mojster abratovodju v mehanični delav-Moi- Izpoveduje, kako Je ra-
stel s podjetjem. Tja je prišel kot 17-letni fant. Izučil se Je mehanike in postal visoko kvalificiran delavec. A ne saimo ra-stel, s podjetjem je tudi zrastel v eno. Uspeh kolektiva mu je nad vse. Takih je pri podjetju še več.
Podjetje 6 sedanjim Imenom je nastalo 1. julija 1964 z združitvijo Gozdnega avto-podjetja v Straži in Okrajnega avto-podjetja Novo mesto. Obe podjetji sta pred tem doživeli več reorganizacij ln tudi naloge so se menjale vzporedno z razvojem našega gospodarstva, v katerem Ima transport Izredno važno vlogo.
REZERVNI DELI PO 3 MILIJONE '
Vozila so osnova podjetja, imajo jih 66. V kratkem jih bodo dobila še nekaj. Vozila so precej Izrabljena, zlasti avtobusi, ki so bili po vojni preurejeni iz starih tovornih avtomobilov, prav tako vojnih veteranov. Se danes vozijo. Karoserije so nove, drugo Je le vse staro.
»Renaultl so odporni kot mule.« pravi predsednik uprnv-rega odbora. To so sedemtonski trozovi, ki so zvozili Lz Roga ln drugih področij stotiaoče kubikov lesa po vojni po najtežjih terenjh in slabih cestah. Ze zdavnaj so se obrestovali, a še vedno iteko. Dobra Plat P1"1 *eh vozilih Je razen odpornosti tudi lužj« oskrba z rezervnimi deli. 1. .. 11 /orvni    d«.:    <* voaUal
OB DESETLETNICI PODJETJA »GORJANCI«
Tisoče kilometrov na dan
Stroški vzdrževanja vozil so največja težava kolektiva.
Tovorni avtomobili znamke OM so močna vozila. Okvare pa niso redke. Mehaniki so razdirali tovornjake te znamke. Iz motorja so potegnili zlomljeno glavno gred. »Tri milijone bo stala nova,* Je povedal skladiščnik. Ta j« mimogrede pokazal drobne rezervne delčke, ne večje kot na/prstnik. Stanejo po 30 000 din in več. Za trideset milijonov din rezervnih delov morajo imeti stalno na zalogi, pa še so vedno težave pri u&poeab-Ijanju vozil. Ena avtomobilska gum« stane tudi precej stotleo-Čakov, pri vsakem kamionu pa jih drsi po cesti šest in pod prikolico še štiri.
MONOPOL iN SODELOVANJE
Podjetje Ima svoje poslovalnice v LJubljani, na Reki, v Osje-ku, Novem Sadu in Sarajevu, skupno z Avtopodjetjem Kočevje pa še v Mariboru, Zagrebu, Celju In Beogradu.
SodeJovanJe s »Kočevci« js primer enakopravnega sodelovanja dveh socialisti črnih podjetij. Ni pa tako z drugimi pod-: v državi. V špediciji blaga je precej monopolizma. Če pod-jetje prevzam*. na pvsvoa blatfo,
za katero ima podjetje pogodbo, mora plačati temu podjetju posebno proviRijo. ki ni majhna, saj znaša 5 odstotkov. Tako imajo taka monopolna podjetja dohodek, ne da bi s prstom mignila. Ta, i« pogodbenega razmerja izhajajoč monopolizem je v prevozništvu močno usidran. V takih odnosih in močni konkurenci je podjetje »Gorjanci« lani znižalo cene prevoznih u*h*g za okoli 1,41 din pri tona kilometru, kar je zasluga dobre oeganktacije hi požrtvovalnosti kolektiva.
»Brez lastne mehanične delavnice, v kateri izdelujejo karoserije za tovorne avtomobile, ne bi mogli vzdržati,« povedo v podjetju.
V Vavtt vasi so si zgradili velike mehanične delavnice, skladišča, garaže ln druge prostore za vozil« i** rezervne dele. Pokvarjeno vosilo Čimprej usposobiti — to J« skrb vsega kolektiva. Dooedaj »o delavnica toliko usposobili, da to narede v kratkem času, samo če imajo rezervne dele, z« katere so potrebne devize. V sklopu delavnic ln garaž imajo tudi Črpalko za gorivo, lastno gasilsko četo e opremo in drugo. Gasilsko orodje m eprotoa 90 iznajdljivo na-
črtu še nove avtobusne proge, kot na primer Novo mesto — Karlovac, Krško — Ljubljana, potem lokalne proge za prevoz delavcev na delo in z dela. En avtobus bo stalno na razpolago mestili v kabino stare prevozne za telete p0 Jugoslaviji, drugi avtodelavnice. To je najbrž pa za iz'ete v inozemstvo. S edini železni gasilski dom pri Wm' da ie P°^i^ Prevzelo po-nas- slovanuco     Putnika  v Novem
mestu, razširja svojo dejavnost VEČJA SKRB še na Pospeševanje turizma, kar
OSEBNEMU PREVOZU        ^e treba P^ebej pohvaliti.
Podjetje ima tudi vrsto dru-V kratkem bodo dobili še ne- gih težav. Je brez lastnih uprav-kaj novih tovornih a-vtomobilov, nih prostorov in plačuje meseč-potem pa bodo posvetili vso n0 40,000 din najemnine za skrb avtobusnemu prometu. Se upravne prostore. V Novem me-letos Imajo v načrtu nakup 6 stu bi morali čimprej zgraditi novih avtobusov domačega iz- garažo in boljšo servisno delav-delka, ki bodo nadomestili iz- nico. S kadrom so še kar na do-rabljene avtobuse na sedanjih brem. Imajo vrsto izkušenih in progah. Mimo lega imajo v na-požrtvovalnih šoferjev ter dru-
Poglsd v oddelek za karoserije     »Gorjanci«, »traža
gih strokovnih delavcev, vendar bi jih potrebovali še več. Dobrih kadrov ni lahko dobiti, nekaj starih so jim žo odtegnila druga podjetja z višjimi plačami ...
Zanimivo je, da je to pravzaprav kolektiv mladih. Le devet šoferjev je nad 40 let, ostal: so mlajši. Večina se jih je izučila v podjetju. Nove šoferje; ki jih sprejmejo v službo, preizkusijo najprej pri prevozih lesa iz gozda. Več milijonsko vrednost vozila ni mogoče zaupati vsakomur, zraven pa še tovor, za katerega, odgovarjajo.
Tako Je pri podjetju avto-pro-met »Gorjanci« ob desetlemici nastanka njegovega predhodnika. Polno načrtov, kako bi Še povečali in pocenili prevozne usluge, kako bi še bolj pomagali našemu gospodarstvu pri njegovem vzponu, kako bi omogočili delovnim ljudem čim hitrejše in zlasti čim udobnejše potovanje. To je cilj kolektiva, to je cilj vsakega posameznega člana — tako je izzvenelo praznovanje desetletnice.
Da bedo krepko nadaljevali je jamstvo tudi močna partijska organizacija v podjetju. Komunisti pri »Gorjancih* niso čakali pisma Izvršnega komiteja CK ZKJ, pač pa so že pred tem razčistili znotraj podjetja nekatere stvari, ki niso bile v skladu 7. družbenim upravlja* njem   in   dobrim gospodarja«
p. n, ,
Stra« 4
•DOLENJSKI LIST-
Štev. 17 (423)
Njihov Prvi maj
Trosili smo letake
»Tole pa ne bo nič!« nas je presenetil na naše vprašanje tovariš Ignac Zeleznik, ko smo se ustavili pred njegovo stružnico pri »Pionirju«. In res je od cevi, ki se je vrtela pod nožem na stružnici, od-letel dobršen kos. Ostanek je tovariš Zeleznik še kar naprej posnemal. Nasmehnil se
Ignac Zeleznik ob delovni mizi
»Veste, potrebujem ga samo kot nastavek, da bom lahko pobrusil ameriški ležaj, ki Je za nekaj centimetrov prevelik...« Ah, seveda!
Tovariš Zeleznik je pri podjetju že 13 let. Povprašali smo ga, kako si je kaj zamislil letošnji Prvi maj. Takole je povedal:
»Malo praznikov bo čisto prav prišlo, pa ne vem, če bom kam šel. Za Prvi maj ravno ne bom delal, drugače pa si postavljam hišico in saj veste ...«
Potem smo se ustavili še pri   varilcu   Ivanu Rolihu.
Zaščitno steklo, kabel, elektroda v rokah — gotovo si ga lahko predstavljate. Tudi on je že precej časa pri »Pionirju« in rad nam je pripovedoval o varjenju. Delajo po ruskih metodah. Ko smo ga povprašali o njegovem Prvem maju, se je malce zamislil in zresnil:
»Štiri leta starega sina imam v bolnišnici v Šempetru pri Gorici. Cisto blizu italijanske meje. Veste, noge ga nekaj bolijo, pa bom šel za praznik k njemu.«
Iskre so spet zaprasketale izpod elektrode. Potegnil si je očala na vlažne oči. Za hip se je tudi meni zdelo, da je okoli modrikastega plamena sama tema.
Slakova Marija dela pri stroju za dekatiranje blaga — v Novoteksu smo namreč. Pravzaprav še zdaj ne vem, kaj je dekatiranje, čeprav sta mi razlagala Slakova in spremljevalec. Mislim, da je neki posebni postopek za obdelavo kamgarna, da je lepši. Marija pa se je stroja že privadila, saj je v tovarni več kot štiri leta. Doma je iz Mirne peči, stanuje pa v Novem mestu.
»Za Prvi maj bi šla pa najrajši domov...« več se nisva
utegnila pogovoriti, pa tudi stroji preveč ropotajo.
V naslednjem oddelku je vse polno niti: belih, modrih, rožastih... in vse se odvijajo in navijajo na ogromnem stro-
ža Prvi maj bom pa šla domov na Jugorje k otroku...«
Stroj pa se vozi sem in tja. Zdaj se strga ta nit, zdaj ona in za pogovor ni dosti časa. Mogoče pa za Prvi maj?
Marija Slakova ob svojem stroju
Praznovanje Prvega maja se nam danes zdi umevno samoposebi. Mlajši rod nemara misli, da je bilo vedno tako. Starejši vedo, da smo praznovali Prvi maj v letih pred 1918 in še nekaj let v kraljevini Jugoslaviji. Potem je bilo praznovanje prepovedano, postalo je ilegalno. Prvi maj je bil delovni dan, praznovali so ga le posamezniki in razne marksistične organizacije.
Bilo je po letu 1932. Star sem bil sedemnajst let in neki tovariš mi je izročil letake, ki jih je za 1. maj izdala KPS, z nalogo, naj jih zvečer pred L majem raztrosim po novomeških ulicah. Dobil sem Glavni trg in Vrhovčevo ulico. Zvečer sem srečaval orož-niške patrulje, vendar sem letake hitro raztrosil. Drugi dan pa mi je totmriš, ki nam je razdelil letake, povedal, da so orožniki ponoči vse pobrali. Ce se prav spominjam, potem nekaj let ni bilo več teh akcij.
Leta  1936 ali  1937 je pa
marksistična skupina sklenila, da bomo spet začeli trositi letake, pa tudi kresove bomo zakurili. Mesto smo razdelili po ulicah in članom skupine razdelili letake, ki so prišli iz Ljubljane. Zarodi izkušenj pri prvem trošenju letakov smo sklenili, da je treba sedaj vse letake raztrositi samo po vežah, jih v pritličjih metati skozi odprta okna, jih potisniti pod roloje v trgovinah in podobno. Nekdo je v svoji vnemi položil letak tudi v vežo orožniške postaje. Seveda so potem vso noč hodile po mestu patrulje, našle pa so le nekaj letakov, tako da je zjutraj malone vse mesto bralo prvomajski razglas. Na Ma-rofu in Recljevem hribu so zagoreli tudi kresovi. Te akcije so bile čedalje uspešnejše vse do leta 1941.
Se nekaj o kresovih. Ze več dni pred Prvim majem so hodile skupine na sprehode v Ragov log in v Kapiteljsko hosto, nabirale dračje in ga skrivale v grmovje. V mraku,
dva dni pred 1. majem, pa smo dračje prenesli na kraje, kjer naj zagorijo kresovi. 3 tovarišem Sinetom (ilegalno ime Novorneščana B. L.) sva kurila kres na Recljevem hribu. V polnem mraku sva znosila dračje iz grmov na določeno mesto, ga polila s petrolejem, pod grmado pa nat!a-čila cunje, jiz zažgala, da so tlele, in se mifno vrnila na kandijski most. Na mostu je slonel orožnik G. in gledal proti Ragovemu logu. Midva sva se tudi naslonila na most in buljila v Krko. Orožnik je stopil k nama in vprašal, kje sva bila. Zapletla sva ga v pogovor, da bi ga čim dlje zadržala, in nestrpno čakala, kdaj bo zagorel kres. Že sva hotela končati pogovor, toda orožnik ni odnehal, in tako nisva mogla iti pogledat, kaj je s kresom. Zdajci je pa hušknil plamen in zagorela je mogočna grmada. Ko je orožnik zagledal kres, naju je pustil in zdrvel proti Ragovemu logu. B. K.
ju, ki se vozi sem in tja. Zdaj se strga ta nit, zdaj ona in delavka, ki stoji pred strojem, mora ves čas paziti na vse vrste niti, tekati vzdolž dvorane in zvezovati, če se kje kaj strga. Tudi Joža Kobe je pri takem stroju, menda že deset let. »Stanujem na Uršnih selih,
„Počival bom doma..."
Tudi vari-ec Ivan Rolih bo te dni počival
Sirena v BBLTU pravkar vabi livarje k delu. Pol šestih zjutraj je. Obeta se lep soočen dan. Od vseh strani se zgrinjajo delavci.
Moral sem počakati do šestih. V veliki dvorani livarne sem našel livarja Slavka Ben-čiča. Je Crnomaljčan od nog do glave, spada pa v mlajši rod črnomaljskih livarjev. Rojen je 1929 leta. V livarni je pričel delati kot vajenec aprila 1946, še v starem poslopju.
Starih belokranjskih livarjev, tistih, ki so začeli vlivati železo v Črnomlju, skoraj ni več Večinoma že uživajo zasluženi pokoj, nekaj se }ih je odselilo, nekaj pa jih je tudi že pomrlo. Redki, ki še delajo, so v bolniškem staležu, tako da z njimi nisem mogel govoriti.
Zanimalo me je,  kako bo
livar Benčič preživel 1. maj. S kotičkom ust se je nasmehnil in me povabil v pisarno, ker bi se v ropotu, ki ga povzročajo razni stroji, res težko pogovorila. Nato je povedal:
»Udeležil se bom akademije na predvečer in zborovanja v livarni, ki ga pripravlja sindikalna podružnica. Nato bo-
mo skupno v povorki odšli iz livarne v Črnomelj, kjer bo
glavni n^n^ram«
»Pa potem?«
»Ostale dni bom počival doma. Imam ženo in otroka. Ce bo vreme lepo, bomo šli na sprehod.«
»Kako pa Belt?«
»Dobro napreduje. Večjih težav nimamo; so sicer še razne pomanjkljivosti, vendar bo šlo. Naročil pa imamo zadosti.«
,,Z družino na Debenc!"
Karel Pire, vodja oddelka žganih in drugih alkoholnih pijač v DANI na Mirni, je eden najmarljivejših članov tega kolektiva. Zanesljiv je, vesten, samoiniciativen, vzgled vsem tovarišem pri delu in v skrbi za dober razvoj podjetja.
Našel sem ga med kotli in
zmotil sredi vnetega dela.
Prvomajski pozdravi
Iz raznih enot JLA, v katerih služijo dolenjski fantje, smo prejeli pisma, v katerih sporočajo lepe pozdrave vsem bralcem našega lista, domačim, sorodnikom in prijateljem ter iskreno čestitajo za 1. maj. Pozdravljajo tudi mladince in mladinke, ki gradijo avto cesto ter jim želijo čim več delovnih uspehov. Pisali so nam:
Stanko Pugelj, Viktor Fifolt. Miko Zunič, Stanko Brezar, Jože Smrke, vojaki V. P. 6923 b. Požarevca.
Julij Skrlnjar, Alojz Rauh, Marjan Papež in Cvetko Soto-iek, vojaki V. P. 3450 iz Reke, ter
Stanko Simec, Franc Zupančič, Janko Petrovič, vojaki te V. P. 7860 Valjevo. čestitkam se pridružujeta tudi gardista Alojz Mnhlč in Anton Muhič iz Beograda.
Pozdrav z Jesenic
Dolenjci, ki smo zaposleni v jeseniški železarni, radi beremo Dolenjski list, ki nam prinaša novice iz domaČih krajev ter prek njega pošiljamo tople pozdrave vsem bralcem, vojakom in domačim ter jim želimo prijetno praznovanje Prvega maja. -Lojze Blažič, Martin Plrnat. Leopold Jarc, Jože Horvat, Andrej Her, Silvo Tkalčič in Rudi Pintarlč.
Povečajmo proizvodnjo, napravimo naše življenje bolj bogato!
»Tovariš Karel, kako nameraval letos preživeti 1. maj?«
»Kar najbolj veselo, kakor se spodobi za naš delavski praznik! Na Debenc bom šel
pa vso družino bom vzel s seboj, skupaj bomo dobre volje. Zapraviti res ne bom mogel veliko, hišico sem si fcupil, velik dolg imam še in fi-člansko družino, ampak za naš praznik bom pa že žrtvoval kak stotak. Veliko tako ne bo treba, saj ne pijem, čeprav delam sredi samega alkohola. Sicer pa je dobro tako, trezen naredim več in bolje. Svoje podjetje pa imam rad in zato delam z veseljem. Četudi je delo težko.*
Stisnil sem mu roko in nisem ga več motil. Pozneje mi je tovariš direktor povedal o njem še mnogo lepega, pohvalil pa je tudi sploh ves kolektiv.
Naj veselo prežive prvomajske praznike! V. B.
Kopljem od 1922. leta.
V rudniku rjavega premoga Kanižarica sem poiskal Franca Zgago, ki je star kanižar-
ski rudar, saj dela tu ie od julija 1925. Našel sem ga doma v »stari koloniji«.
»Kopati sem začel 1822. leta v Hudi jami na Štajerskem, nato sem odšel 1923. leta v se-novski premogovnik, od tam pa leta 1925 v Krapino, kjer sem kopal le nekaj mesecev. Julija 1925 sem prišel v Ka-nižarico in je do danes nisem zapustil.
Kot vidite, sem delal samo v manjših premogovnikih, kjer delavsko gibanje ni bilo razvito, tako da ni bilo ne praznovanja Prvega maja ne štrajkov.
Med vojno sem bil v partizanih. Avgusta 1944 smo pričeli obnavljati kanižarski premogovnik. Ker ga je zalila voda, smo najprej vodo izčrpali, ter nato odpirali v rovih nova okna in tudi že pričeli kopati.
Prvi maj, naš največji praznik, bom praznoval kot vsi ostali. Udeležil se bom slavja v KaniŽarici ln v Črnomlju.
Ce ne bi bil tako star, bi šel mogoče z ostalimi rudarji na izlet v Postojnsko jamo ln na Reko. Zdaj bom pa raje doma in počival ter ga popil kak literček, če se bo dalo...«
Slednje je veljalo seveda bolj za šalo, ker je med pogovorom Francetova žena po-žugala možu s prstom.
Tudi njemu želimo v tem tednu prijeten oddih! -e-i.
ELA pred letom d»i ln danes
Lani je novo podjetje začelo z žepnim nožem, danes pa znala proizvodnja v novomeški »E L1«, ki ima zaposlenih 10 ljudi, že 32 milijonov dinarjev — Kaj zmore požrtvovalnost in ljubezen do dela, napredka
in uspehov
Obiskali smo novomeško podjetje ELA, Takole smo povprašali:
KAKŠNI SO NOVI NACRTI, NOVI IZDELKI,  VAS RAZVOJ?
Načrti so veliki, samo denarja manjka. Ko smo pred letom dnd začeli, je bilo edino orodje moj žepni nož. Sami smo si naredili delovne mize in orodje. Kakšni so prostori, veste, in tudi pisali ste že o tem.
Električna spajkala so biLa nas prvi proizvod. Delamo jih še zdaj, dvignili smo pa kakovost. Glavo spajkal smo v začetku delali iz aluminija. Ko so biLa v uporabi, smo ugotovili, da se pri 250 vvatnih spaj-kalih aluminijasta glava topi. Poskusili smo z močnejšo izolacijo, pa so bila pretežka. Nato smo pričeli namesto aluminija uporabljati brezšivne cevi. Cene so ostale iste, izdelek je pa zdaj popolnoma zanesljiv.
Nov izdelek, ki ga bomo dali kmalu na trg, so pretvorniki za istosmeini tok. Baterijski tok napetosti 6—24 voltov bodo spreminjali v napetost do 500 voltov. Sest takih pretvornikov že pol leta preizkušajo na inštitutu za eiektrozveze v Ljubljani in da zdaj še ni nobene napake. Bodo dvakrat cenejši od uvoženih in približno enake kakovosti. Uporabljali jih bodo lahko namesto vibratorjev pri avtomobilskih radijskih sprejemnikih (uvoženi vibrator stane 15U.00U din, traja pa približno tri mesece), za majhne oddajne radijske postaje in za vsak radijski sprejemnik. Lastnik sprejemnika, ki bo imel nas pretvornik, bo Lahko vzel radio na izlet in na počitnice v kraj, kjer ni elektrike, pa bo vendar lahko poslušat glasbo in poročila.
Električni mlinčki za kavo, ki jih aicer uvažamo, se hitro pokvarijo, ker pri nas napetost toka ni stalna, razen tega pa so delani za istosmjerni tok ter jih brez posebnih transformatorjev pri nas ne rnoremo uporabljati. V kratkem borno dali na trg naš novi izdelek — prve električne mlinčke za kavo na izmenični tok, ki bodo zmleli 15—20 dkg kave v poLdrugi minuti. Bodo mnogo cenejši od uvoženih in prirejeni za naše razmere.
Izboljšujemo tudi sušilce za perilo, ki so hkrati uporabni tudi kot grelne peči. Izdelovati nameravamo popolnoma zaprte. Delamo prototip zaprto izolirane grelne peči. Pri nas jih imenujemo infra peči. čeprav ta izraz nd pravilen. Dalje bomo delali kaloriferlje, to so peči z vdelanim ventilatorjem, ki puha v prostor segret zrak.«
KAJ JE OSNOVNA ZNAČILNOST VAS1H IZDELKOV?
»Predvsem to, da so enake kakovosti kot vsi ostali tovrstni, pri tem pa vsaj za četrtino cenejši. Nočem trditi, da so
bre/. napak; čeprav jih skrb
Pozdrav iz garde
Vse bralce Dolenjskega lista, posebno pa mladino, ki gradi aiitocesto Ljubljana— Zagreb, lepo pozdravljamo in čestitamo za L maj ter ji hkrati želimo mnogo uspehov pri delu.
Vsi težko pričakujemo Dolenjski list, ki nam prinaša nor>ice iz naših krajev. Prav lepo pozdravljamo tudi starše, brate in sesfre, prijatelje in naša dolenjska dekleta!
Klobučar Jože s tova-riši iz V P, 1979.
Naj živi bratsko sode lovanje vseh miroljub nih narodov sveta!
no preizkušamo preden jih damo na trg, se tu in tam pojavijo posamezne manjše pomanjkljivosti, ki jih takoj popravljamo. Iz napak se učimo,
Kolektiv razume, da je podjetje mlado in da moramo vanj vlagati kolikor največ moremo. Vsa dela na prototipih nove konstrukcije smo opravili brezplačno, po urah. Troje nas je, ki največ delamo na tem. Do sedaj smo naredili okoli 4000 nadur. Moram pohvaliti tudi dekleta. Kljub temu, da jih Čakajo doma razni gospodinjsk. opravki in dolžnosti, brez godir-nianja potegnejo aelovni čas, če je treba.
Iz dobička smo razdeliii lani samo nekaj več kot polovico plače. Premijam smo se odpovedali
Nove prostore smo nekako dobili v stavbi, kjer so biLi včasih KastelČevi hlevi. Čeprav še niso popolnoma urejeni, jih delno že uporabljamo, ker nas priganjajo naročila.
Težko vprašanje bodo kvalificirani kadri. Počasi prehajamo iz obrtniškega na tovarniško delo. Denar se mora obračati. Doslej smo imeli slabe pogoje za to in smo morali uporabljati namenske kredite. Letos bomo sprejeli še vsaj deset novih ljudi in upamo, da bomo postali pravo proizvodno podjetje. No, pa pojdiva pogledat še naše nove prostore.«
Odšla sva po kandijski strmini navzdol in zavila proti blokom na Znančevih njivah. Na levi strani, v nekdanjih Kastelčevih hlevih, je tovariš Soln odklenil Lepa dvojna hrastova vrata. Vstopila sva.
Velik prostor, v njem nova stružnica in navpični vrtalni stroj. Tla še niso vstavljena, na oknih se Še pozna belež. Kljub temu stoji pri stružnici delavec in dela. Vstopiva v še večjo sobo, ki je prazna. V zadnji steni so trojna vrata, srednja v
umivalnico, leva v moško kopalnico in stranišče, desna v žensko kopalnico in stranišče. Električni grelci za vodo že visijo po zidu. Ko se malo ozrem, vprašam:
»Kakšne peči pa so to?«
»Kupili srno peči, ki jih kurimo z žaganjem. So mnogo cenejše od drugih, razen tega pa se pri kurjavi mnogo prihrani, saj dobimo žaganje v poletni dobi skoro zastonj. Grejejo pa celo bolj kot vsaka druga ''peč.-«
Hodiva po novih prostorih,
tovariš Soln pa razlaga, kje bo stal ta ali oni stroj, kje bodo delali spajkala, kje brzokuhal-nike itd. Vse je premišljeno, da
bo delo čim bolj gladko steklo.
Kakor da že brnijo stroji, se mi zazdi. Ropot se meša z glasovi delavcev, dvajset, trideset jih je. Izdelki hite iz rok v roke. Svetla dvorana, nov kruh za nove ljudi. Svetla dvorana, ki je zrasla s pridnim delom in tako, da se je mali kolektiv, ki je pred dobrim letom pričel brez vsega, v letu dni obstoja marsičemu odpovedal. Ta misel me spremlja, ko se vračam in hitim v kandijsko strmino mimo majhne delavnice, kjer se je rodila novomeška ELA, mimo majhne delavnice, ki bo kmalu samo še spomin.
Vlado Lamin: DELO (1U49)
Bilo Ja pred 14 leti, ko ]• /utrrnhork v štiriletni vojni stokrat menjal gospodarja. Bil J* lestlndvajsatkrat bombardiran, ob osvoboditvi je bilo Hfl odstotkov vseh poslopij uničenih, na pokopališču počiva 800 padlih borcev. Najmaiti 300 pa so Jih svojci t« med vojno In po vojni odpeljali na domača pokopališča. Žužemberk Je kraj, kjer Je bila v krvavih bojih »trta moč slovenske reakcije. Krvava borba ni divjala samo proti okupatorju, ampak proti vsem tistim, ki so okupatorju Iz »eblčnth razrednih koristi hlapčevsko slutili. Bell ln njihovi prihuljencl so zagrešili v Žužemberku ln okolici vač hudih iln-člnov, kakršnih na pomni slovenska zgodovina, klali so, strahotno In zverinsko mučili lrtve. rezili ude In ubijali fi letne otroke. Zverinsko J* bil poklan g-Članskl borbeni aktiv SKOJ.
Nad Žužemberkom se Je v rahlem svitu prebujalo mlado aprilsko pomladansko Jutro. Prosojne megle »o raztrgano veslale po krlvenčastih robovih doline Krke In se umikale sončnim žarkom, ki so trosili zlate pramene iz Ajdovskih vinogradov. V krošnjah komaj ozelene-lih bukev «e je oglašala kukavica, njeno kukanje pa Je v daljavi motil rezek strel, ki se Je Izgubljal v Uškl gori ln dobrav-ških gmajnah. Vsa dolina se Je kopala v sončnih žarkih, ki 10 božali ro«no listje, zelenje ln cvetje, Ir smeri Šela-Sumberk. Dobrnič. Trebnje ln Mirne peči so zdaj pa zdaj siknili zategll mltraljezkt laježi In se pomikali v^dno bliže Žužemberku. Kurlr-Rka pota In steze so nenadoma ožlvple. S puškami v rokah so se umikale maloštevilne patrulje. Na pjMnih obrazih jim Je 1«. žala skrb. Terencj so prihalall s nahrbtniki jn novico, da se moč. ne kolone Nemcev In domobrancev pomikajo proti Žužemberku.
V pomladanskih mesecih 1944 leta, ko Je slovensko osvobodilno gibanje zavzelo največji polet In doseglo ogromne volnške In politične uspeh«, so Nemci /brali b*»dne ostanke belogardl. stičnih tolp in skušali za vsako reno ohraniti !n pridobit, prometne poti in križišč« za umik
z Balkana. S tanki so se pognali proti najvažnejši oporni točki osvobojenega ozemlja — Žužemberku, kamor so prlSli 23. aprila 1944. Sovražnik je zavzel takoj položaje pri farni cerkvi v Znfari in cerkvi na Cviblju. Mrzlično so se pričeli ukopavati in utrjevati, ker so pričakovali
sovražnika obkolijo in mu tako preprečijo nadaljnje zbiranje sil. Preko Suhe krajine so se v pospešenih marših pričele valiti do zob oborožene brigade In zavzemale borbene položaje za napad.
V glavnem štabu In štabu Korpusa so bili nenehno posveti, oficirji so ustvarjali operativna plane. Slehcrr.l borec in oficir je čutil, da bo treba za vsako ceno pregnati sovražnika* iz Žužemberka. Zo v noči na 1. maj je del sil Cankarjeve brigade napadel postojanko na Dobravi in v srditih borbah mož proti možu pregnal sovražnika, hkrati pa je XII. brigada napadla Dobr-
ŽUŽEMBERK -
napad z desnega brega Krke. Da bi imel sovražnik zavarovan hrbet in nemoteno oskrbovanje, se Je utrdil tudi v Mirni peči, Trebnjem In Dobrnlču; ilstem obrambe so utrdili tudi v Mirni, Sent Lovrencu In Dobravi Sovražnik se Je dobro zavedal, da pn zasedbi ne bo imel nl-kakega odpora, ker so sile Vil korpusa napadle na sektorju Ribnica—Ljubljana, uničile domobransko postojanko na Igu. izvedle uspešne akcije okoli Pl-Jave Gorice in Ribnice, kjer so uničile 8 tankov ln /uplenile velike količine orožja in municije. Glavni štab In štab VII korpusa Je sklenil, da Je potrebno napasti Žužemberk ln ga osvoboditi za vsako ceno. Izdal Je povelje svojim ©notam, da
nič in vdrla v vas. Iz obeh postojank so se Nemci In domobranci umaknili v Trebnje. V borbah za Dobravo je bilo zanimivo srečanje komandirja Cankarjeve brigade z nemškim kapitanom, močnim in rejenlm Frl-cem, ko je navalil nanj. Dolgo sta se ruvala na življenje ln smrt. To J« videl mitraljezec Is komandlrjcve čete. Kaj storili? Bal se Je spustiti rafal, da.ne bi ranil svojeg« komandirja. Odloži mitraljez, potegne bodalo in zahode zamaščenegn Frlca. Mrtvemu Je odvzel brzostrelko in revolver v spomin nu ptenia-KuneKu sovražnika Na drugem koncu vasi Dobrava so se razvijali ostri boji |n partizanskemu mltrnljezcu Je ročna bomb* odtrgala  roko,  fcsda  Junnk td
HMELJ V BELI KRAJINI Alojz Gruden pripoveduje
Na gmajnah pri Črnomlju Je lani v jeseni zabrnel traktor z rigolnim priključkom. Potem ko je bilo 5 ha zemljišča, ki je vzeto v zakup, Klgolano 40—50 cm globoko, •o nadaljevali z ostalimi pripravljalnimi deli za hmeljev nasad. Pričeli so voziti kostanjeve in hrastove drogove, jih zakopavali v zemljo in poskrbeli za ostalo.
Ko sem 22. aprila letos prišel Na gmajne, sem začuden obstal. Na levo in desno stran ceste me je iznenadil pravi gozd v vrsto postavljenih brzojavnih drogov. Inženir agronom Matija Golob, ki je z dvema fantoma ob napeti vrvici zabijal količke, ob katerih bodo sadili hmelj, je rad ustregel moji radovednosti.
»Ugotovili smo, da je belokranjsko podnebje skoraj ugodnejše za hmelj kot v Savinjski dolini. Tukaj je topleje, razen tega je pa tudi več padavin. Poskusni nasad
Rdeči mak
Čudno se mi zdi, da se o taborišču Renicci tako malo piše, saj je tam nad 5000 moških vseh stanov, starosti in narodnosti preživljalo težke dneve.
To taborišče so zgradili fašisti šele oktobra 1942, ker so bila druga taborišča že pretesna. V Renicci so nato strpali internirance iz Gonarsa, Tre-visa, Padove itd., po osemnajst v en šotor. Tam smo zdeli in buljili v negotovo prihodnost in nismo vedeli, kaj se godi doma s svojci in tudi ne, kdaj se bo to nevzdržno stanje nehalo. To nam je ubijalo d$iha in telo. Ljudje so bili napol blazni od lakote in živčnega napora, kateremu je bil izpostavljen skoraj vsak v taborišču. Vendar smo nekako le vrestali hudo zimo 1942—1943, prišla je pomlad in z njo upanje na rešitev. To zimo smo ustanovili tudi odbor OF, seveda zelo tajno, ker je bilo nešteto ovaduhov in hlapcev fašizma na preži.
Narava se je oživela in pognale so cvetlice in zelenje. Ker je bilo naše taborišče ob robu polja, je zrasel tu in tam rdeči mak.
Prvi maj! Na ta dan se je nekaj mož in fantov okrasilo z rdečim makom tako, da si je vsak po en cvet vtaknil v gumbnico na suknjiču. S tem so hoteli počastiti Prvi maj in spomniti nanj tudi ostale sotrpine.
Ne vem točno, ali je kdo fašiste opozoril, ali so sami opazili, spominjam se le, da so vojaki kar pobesneli in da so trgali ljudem mak iz gumbnic in jih pretepali. Takoj nato so morali taboriščni delavci populiti ves mak ob Sični ograji in v bližini taborišča. Spominjam se tudi starega Po-Ijanca iz Oslice pri Stični, ki je rekel: »Prekleto jih bode v oči rdeča barva — znak komunizma; res, strah ima velike oči.«
Ta dogodek nas je Se bolj utrdil in tihi boj v našem taborišču je bil za vsakega zavednega človeka zelo pomemben.
Bridki spomini na preteklost naj nas vedno opominjajo, da se moramo zavarovati proti vsakomur, ki bi nam hotel gospodariti.
Janez CrnagoJ
na Vinici je dobro uspel, no — in zdaj smo pričeli tukaj. V Beli krajini nameravamo graditi tudi sušilnico za hmelj; stala bo približno 9 milijonov dinarjev.
Verjetno so vas tile drogovi začudili, posebno še, če ste že kdaj videli hmelj evke. Odločili smo se zanje, ker so cenejši. Res je, da so stroški drogov prvo leto neprimerno večji — za 1 hektar površine milijon in sto tisoč dinarjev —, vendar je pa potem trideset let mir. Vsak drog preživi dve generaciji hmelja. Razen tega pa omogoča nasad te vrste strojno obdelavo s traktorjem. Razdalja med vrstami je meter in pol, traktor je širok 110 cm, tako da je na vsako stran Še 20 cm prostora. Na te drogove bomo opeli »streho« iz 6 milimetrske žice, ki je ob robovih nasada pripeta na žična sidra. To je 9 milimetrska pocinkana žica, ovita okoli 1,5 m dolgega kosa droga, zakopanega 1,40 m globoko. Iz žične »strehe« bomo nato opeli milimeter debelo žico na vsakega od teh količkov, ki jih zdaj zabijamo, ob njih pa zasadili sadike. Hmelj se bo ob žici opletal navzgor. Ko letina dozori, z manjšim potegom milimetrsko navpično žico utrgamo, hmelj, ki pade na tla, pa oberemo. Bodoči stroški bodo torej sa-^. mo obdelava, milimetrska žica, po kateri se hmelj vzpenja, ter zaščitno škropljenje. Hmelj je podvržen peronos-
pori, razen tega pa ga napada tudi rdeči pajek, tako da ga je treba na leto 8 do 9 krat zaščitno škropiti.
Hmelj ima v Beli krajini lepe možnosti. Letos v jeseni bomo s kmeti na osnovi pogodbenega sodelovanja prior?-
lave niso ravno majhni, se z ozirom na visoko ceno pridelovanje kljub temu bogato izplača.«
Ze v pričetku razgovora z inž. Golobom je prišel tudi njegov kolega inž. Rado Dvor-
5ak.   s   katerim pripravljata
Takole orje t>*"s msiq»j« v
vili 20 hektarov hmelj evih nasadov, od tega 5 ha v Črnomlju, 5 ha v Dragatušu, 5 ha v Metliki in 5 ha v Gra-dacu.
Donos prvega leta je 250 kg na hektar, drugo leto 1000 kg in tretje leto, ko hmelj doseže polno rodnost, 1700 kg na ha. Kilogram hmelja velja 520 din. Čeprav stroški obde-
u pri Črnomlju
prvi hmeljev nasad. Oba sta agronoma pri poslovni zvezi v Črnomlju.
Povedala sta, da pridejo popoldne dekleta, ki bodo sadila hmelj. Nisem ju več motil, saj ju je čakala še kopica opravkov. Zdaj so prve sadike bodočega belokranjskega »zelenega zlata« že v zemlji.
Pred prvomajskimi prazniki smo obiskali kostanj eviškega mizarja ALOJZA GRUDNA, ki koraci že tja proti sedemdesetim in ima za seboj zelo bogato življenje delavca; prepotoval je številna mesta, se v njih učil in delal ter si slednjič uredil svojo delavnico v Kostanjevici na Krki, kjer skozi štiri desetletja vzorno dela.
Alojz Gruden je Dolenjec, doma iz Grmul pri Škocjanu. Učil se je pri nekdanjem kostanjevi-škem mojstru Maroltu, na kar je šel v Libhico pri nemškem Gradcu, potem v Maribor, Gra-
Pozdrav domačim j
Iz vseh krajev in enot Jugoslovanske armade smo prejeli več pisem dolenjskih fantov, v katerih prosijo, naj staršem, bratom, sestram in vsem znancem sporočimo njih tople pozdrave z iskrenimi čestitkami za 1. maj.
Oglašajo se in pozdravljajo: Ivan Debevc, Milan Pergar, Ludvik Medic, vojaki V. p. 7330, Zemun; Hrovat Martin iz Sombora, Janez Turk, Jurij Komijanovič, Matija Fab-jan in Franc Vegič, Tone Ga-šparac, Janez Marolt, Mirko Trebušar, Ivan Rožič, Ivan Bolha, Tone Skala, Emanuel Germovšek, Tone Krušič, Jože Štukelj in Alojz Rauh, vojaki z Reke; Janez Livk, Alojz Žagar, Stane Uršič, vojaki iz Bačke; Vinko Smrke, vojak iz Bihača in Hren Alojz iz Niša.
Srečala sta se 2 svetova
Nedeljski dopoldnevi so tako mikavni, la oum ne veš kam bi, ko že sediš na konjičku z dvema kolesc, a in jo popihaš iz mesta. Prva točka: Gracar-jev turn. Potem zaenkrat pika, ker se nad Gorjanci zbirajo oblaki, ki obetajo mokro cesto.
Pod Gorjanci se dve 'veliki rdeči strehi odražata od zelen-kastomodre pokrajine. Gracar-jev turn in Vrhovo. Nad vhodom v Gracarjev turn ali kakor Valvazor imenuje grad Feistenberg (Tolsti vrh), berem:
»Tu je v letih 1867—1885 Janez Trdina užival gostoljubje pobratima Karla Rudeža in snoval de1" o Dolenjcih — ob desetem letu. svobode.* Vstopim na dvorišče.
»Dobro jutro« ... Besede odmevajo med zidovi in hodniki. Potem še enkrat. Vrata v pritličju zaškripajo inpred menoj stoji mož, za katerega pravijo, da je živa zgodovina tega gradu. Ko mu zaupam, da bi si rad ogledal grad, mi ie pripoveduje.
»Najstarejši del gradu je ta stolp v sredini. Zgrajen je bil rsjbrž leta 1140. Zgradili so ga neki premožni ljudje iz Gra-daca, zato ga ljudje tudi tako imenujejo. Na vrhu se vidijo še stolpiči, s katerih so metali na sovražnike puščice in smolo. Ko se je Rudež leta 1810 ali 1812 tu naselil, je zgradil most preko »Cvinger-ja* in sezidal stolpno uro, na kateri stoji še danes križ oglejske patriarhije. V »cvin-gerju* so imeli volkove in pse, da so branili^dostop na grad.* Potem me je z žarečim obrazom peljal v kapelo, ki ima poslikana vrata, s katerih zrejo mrki obrazi uskokov. »Veš,« mi zvito pripoveduje, »hoteli so oropati grad, in ko so poklicali domačina Rangu-sa, naj jim kaže pot, jih je zapeljal v zidanico, jih opil in zaprl. Potem je sam poslikal vrata. Renesančne freske so med vojno propadle. Značilno je, da niso bile religiozne.*
Velika zanimivost tega gradu je tudi Trdinovr soba. Na
Dolenjski fantje pozdravljajo
»Pošiljamo iskrene pozdrave vsem mladincem in mladinkam, ki gradijo avto cesto, vsem bralcem našega priljubljenega Dolenjskega lista, svojim sorodnikom in mladini v domači vasi ter jim želimo vso srečo, dobro letino in prijetno praznovanje 1. maja,« nam pišejo naši fantje, bralci domačega lista:
Alojz Tomanič, Ivan Janko, ki služita rok na madžarski meji; Slavko Gregorčič, Tone Malnarič, Jože Redek, Jože Nemanič, Gabrijel Popovič in
Izidor Murn, vojaki iz Skop-Ija; Sandi Leskovec iz Herceg-novega, ki še posebej pozdravljajo kolektiv Tovarne Šivalnih strojev na Mirni, dalje Jože Kamin, Franc Kle-menčič, Ignac Junkar, Jože Junc, Ivan Kocjan, Jože Božič, Štefan Gruden, Emil Špehar, Franc Špendal, Ant. Goršin, Kocjan Grandljič, Ivan Mihalič, Ivan Gorjanc, Ivan Novak in Ivan Gorše, vojaki iz Niša; Janez Kurent, Stanko Gorenc in Rok Lav-rin, vojaki z Reke.
pustil mitraljez sovražniku, ampak ga je izročil soborcu in šele potem si je iskal zdravniške pomoči.
1. maja je bila sklenjena popolna blokada Žužemberka jn v poči od 1. na 2. maj sta dva bataljona Cankarjeve brigade vdrla v trg in v jurišu potisnila sovražnika Iz trga. Toda sovražnik je dobil okrepitev in partizani so se morali umakniti na Izhodiščne položaje. Noč je legla nad dolino Krke Ln zlovešča tema je tipala okolj sovražnikovih bunkerjev, Temne, do zob oborožene postave so se pričele plaziti med hišami v trg. Kakor plaz so se utrgale ob regljanju
pol dneh neprestanega obstreljevanja popolnoma porušila cerkveno zakristijo, kjer se je bila ugnezdila sovražnikova ambulanta.
Pritisk partizanskih sil se je večal iz ure v uro in prisilil sovražnika, da je prosil za pomoč. Močne sovražne kolone so pričele prodirati lz Velikih Lašč proti 2virčam. Iz Grosupelj so partizani prisilili sovražnika z manevrom obkoljevanja in se je moral umakniti v postojanko. Iz Trebnjega in Novega mesta je sovražnik prodiral v štirih kolonah. IX. brigada je dva dni imela ostre boje s sovražnikom, ki je silil iz Kočevja v dolino
SPOMENIK HER0IZMA, BORBENOSTI IN VISOKE VOJAŠKE USPOSOBLJENOSTI SLOVENSKIH UDARNIK BRIGAD
strojnic In prasketanju ročnih granat partizanskih bombašev Na trgu m pobočju postojank Zafara in Cviblju so divjale borbe prsa v prsi. korak za korakom in sipale mitraljesko točo, posejano z ročnimi bombami. Juriši so se menjavali vsak trenutek,, položaji so prehajali ob strahotnem prasketanju i? rok v roke, Trg In okolica sta bila zavita v eblnke dima In žveplenega smradu Artllerija Je sejala grana'e na postojanko i Zafarl |n Cviblju. V jutranjih tiran je pričel sovražnik z operacijami iz zraka. 12 bombnikov Je obsipavalo partizansko poto* Jajc, pa tUdI tanki so stopili v akcijo. Toda partizanska artlle. tfja Je neusmiljeno rušila sovražnikove utrdbe in v treh in
Krke. Kolona, ki je prodirala iz Soteske, je bila popolnoma razbita, poškodovana sta bila tudi dva. tankav.
Med tem so v noči med 3. in 4. majem enote 4 bataljona neopazno prehajale Krko pod gradom m se potihoma priplazile do prvih sovražnikovih linij. Ob 1. uri zjutraj so v silovitem jurišu navalile na utrjene položaje. Juriš je vodil namestnik komandanta XVIII. brigade, stari partizanski borec Peter Stante-Skala. Borba je bila silovita in krvava. Sovražnik Je uvidel, da mu preti popolno uničenje in se je pod okriljem tank .v umaknil preko Ajdovca v Novo mesto. Do 5. ure zjutrai Jo Gubčeva brigarla 7asedln I* druge sovražnikove položaje Ko
so 4. maja zjutraj sončni žarki pozla.t/ilj porušene in zapuščene sovražnikove bunkerje, je bil Žužemberk osvobojen. Po cestah so ležala razmesarjena trupla »nepremagljivih« Fricev in njihovih prisklednikov. Sest dni in noči brez oddiha so divjale zagrizene borbe na sektorju okoli Žužemberka, čeprav so bile nekatere enote ■ od stalnih bojev do skrajnosti izčrpane. Operacije so se končale s popolno zmago partizanskih čet, katere je osebno vodil komandant NOV in POS, general major Franc Rozman-Stane, ki se je udeleževal borb v prvih linijah.
Tako se je končala ena najbolj krvavih In veličastnih borb v vsem obdobju velike domovinske vojne. Zmaga za Žužemberk je bil odgovor na izdajalsko prisego Hitlerju, ki so mu jo prisegu domači hlapci, Zmaga nad sovražnikom je bila hkrati velika zmaga mlade partizanske artilerije, ki je uspešno pomagala zavzeti Žužemberk.
Junaki, kj so v teh veličastnih In zagrizenih borbah žrtvovali svoja življenja, bodo vedno živeli v našem hvaležnem- spominu in spoštovanju Žužemberk pa bo ostal v zgodovini narodnoosvobodilne borbe zapisan kot svetal vzgled Junaštva, borb in heroizma udarnih partizanskih brigad. Ob tako veliki in sijajni zmagi partizanskega orožja ie Glavni štab NOV in PO Slovenije 6 S. 1944 Izdal dnevno ■lnvelie. s katerim je posebei nnhvalil vse borre. podofioirje nolitkomisarje in oficirje VIT korpusa
Slavko Hotko
stenah visi poleg Jakčeve slike tudi olje Karla Rudeža. Dobra prijatelja se S danes s sten nemo pozdravljata. Ing. Scho-eppel me še pospremi do mo-. stu nad jarkom in mi zaupa, da je bil e-" vihovih prednikov znani Peter Kozler, ki si je upal v. hurnih štiridesetih letih prejšnjega stoletja narisati zemljevid Slovenije.
»Kaj si najbolj želite'/« ga vprašam. »Želim si med Dolenjci veliko sotrudniko.v, vam mladini pa veliko lepih dni in uspehov na avto cesti.«
OD GRADOV MED BRIGAD
Nato sem zavil še k brigadam. Blizu Otočca so mladi graditelji igrali nogomet. »Kdo pa igra?« vprašam navdušenega navijača. »Sarajevo in Ljubljana,« mi zaupa. Bil je brigadir iz K Ljubljanske brigade, doma pa je iz Moravč pri Domžalah. »Kako dolgo boš ostal tu?« ga vprašam. »Mesec dni, potem grem malo domov, avgusta pa spet pridem na avto cesto.«
»In kaj delate v prostem
času?«
»Igramo p n-pong, odbojko, nogomet, imamo pa tudi knjižnico.*
Grad Otoč. p zdravlja mimoidoče z obnovljenimi stenami, zidovi in stolpi. Tu je glavni štab mladinskih brigad. Ko sem arhitekta Mušiča, ki se je slučajno tu mudil, povprašal kaj pričakuje od gradnje ceste kot arhitekt in strokovnjak za dolenjsko zgodovino, je med drugi i dejal:
»Pomen te ceste je vsekakor večji kot si to mislimo. Razen gospodarskega pomena je tu še drugi, arheološki. Nova cesta bo šla po Pokrajini, ki je bila v starem veku izredno gosto naseljena. Tu, na Otočcu, bo tudi stalna skupina arheologov, ki bodo mlade graditelje spremljali na vsakem koraku. Od nove ceste res vsi veliko pričakujemo. Potem pa še druga stvar. Naši kulturni spomeniki se obnavljajo iz že skoraj popolnega propada. Obnova gradov bo pripomogla tudi k turističnemu razvoju Dolenjske.«
Tovariša Apostolskega, člana glavnega štaba, sem srečal na poti v naselja na Otočcu. Pozdravimo se in kmalu smo že v prisrčnem razgovoru.
»Težko je sicer govoriti o delu ali o že doseženih uspehih. Prvi tn vsekakor velik uspeh je bil oostavitev naselij
za brigadirje. Brigade, ki so ■ naselja pripravljale, so že prejele častni naslov udarnih brigad. Sicer pa st<i sami videli dela na cesti od Kronovega do Otočca. O brigadirjih in njihovem delu v ■ .i. ne bi govoril, najbolje je. Ze obiščete kakšno naselje pa boste sami videli.* Tovarišu Apostolskemu se je gotovo *. -.idilo, saj ga je sodeč po mapah, ki jih je nosil, kljub nedelji čakalo še delo.
V naselju »Vranduk« v Ma-čkovcu sem kar v zadregi, ker ne vem, katero brigado bi obiskal, saj jih je cela vrsta: Elesova, 7. Ljubljanska, Niška, Prekmurska...
Obiskal sem naše južne brate, Stipsko makedonsko brigado. Zagorela lica se prijazno smejejo in malce težko razumem njihovo govorico, ki jo pri nas tako redko slišimo.
»Najbolj nas je navdušila Krka,* hite pripovedovati. »Tu ostanemo dva meseca. Spoznali smo se že z brigadirji iz drugih krajev. Tudi z vaščani smo si dobri, saj razumejo, kaj bo cesta pomenila vsej '■Pokrajini .. .*
Pod oboki v naših gradovih odmeva danes vesela pesem naših mladih qraditeljev. Se nikoli niso te težke strehe stolpov in utrdb iz našega najbolj žalostnega dela zgodovine čuvale pod seboj toliko mladostnega poleta kot prav te dni. Staro se *e srečalo z novim. Dva svetova sta se srečala v dolini gradov.
Pogovori naših trdih dolenjskih grč se v zidanicah pod Trško goro in še kje drugje ne sučejo več okoli »starih zlatih časov*. Danes je v zidanici ob majolki središče pogovora naša cesta, in zvečer, ko se starček vrača domov, s pogledom poboža osvetljena brigadirska naselja, ki so postala delček njegovega in našega novega življenja.
Peter Breščak
dec, Innsbruck, Trst, Gorico, bil vmes tudi v Šoštanju in se slednjič ustavil spet v Kostanjevici. Povsod tod je bil v mizarskih delavnicah, mnogo skusil in mnog* videl ter tako postal priznan mojster, ki je imel posebno veselje z antičnimi predmeti-
> Kako ste kot delavec praznovali Prvi maj?«
»Veste, prej je bilo prepovedano praznovati Prvi maj. Spominjam pa se; da smo ga delavci kljub temu praznovali. Še celo mojstri so bili med njimi. Med takimi je bil oni v Šoštanju. Najbolj pa smo ga praznovali v Gradcu. Tam je bilo socialno in pa katoliško društvo. Jaz sem bil pri socialnemu in smo se vsako leto spomnili tega dne. Največkrat smo šli ven v naravo. Le-te delavec najbolj pogreša. Pomislite samo na rudarje, ti so po cele dneve v rovih; dostikrat se je dogajalo, da dneva sploh videli niso. Iz Šoštanja smo šli nekoč na Uršljo goro, tam smo skuhali golaž, vriskali in prepevali ob kresu, ki simo ga zakurili. Moram reči, da imam tiste dneve v prav le-pei£ spominu. Morda so mi bili še zato toliko lepši, ker sem bil mlad.«
»Kako da ste toliko potovali?« Saj ste videli velik del Evrope.«
»Prej je biLa taka zahteva, da je moral vsak obrtnik po svetu in to vsaj tri leta. Tak obrtnik, ki je potoval, je obiskoval obrtnike svoje stroke in pri njih dobil podporo. Spotoma se je lahko marsičesa zelo koristnega naučil pa precej sveta je videl, saj pravijo, da je to zelo važno za mladega človeka, Ja, prej so bile meje odprte in se niso pogovarjali samo o granatah. Samo tisti so dobili obrt, ki, so imeli za seboj tako triletno potovanje.«
»In vaše delo v Kostanjevici?«
»Pred petdesetimi leti smo delali ohišje in ostalo opremo za šolo v Črneči vasi. Kostanjevi-
ška občina je tedaj gradila kar dve šoli, ki sta ji še danes v okras. Takrat sem bil še pri mojstru Maroltu. Naredil sem tudi več kot sto čolnov, delal kostanj eviško lekarno in pohištva po naročilu. Morami reči, da sem obudil k življenju tudi mnogo, premnogo starega pohištva, ki je imelo posebno vrednost, da sem popravil ogromno intarzij, okvirjev itd. Človek se niti ne spomni vsega.«
»Ali ste imeli kaj učencev?«
»V Kostanjevici sem jih imel šestnajst in če jih zdaj pogledam, moram reči, da so kar dobri delavci, štirje so v zadnji vojni umrli; dva sta padla v partizanih, dva pa sta umrla v internaciji. Žive pa poznate: dva Jenškovca, dva Košaka, Bizjak ...«
Tako je potekal najin prvomajski pogovor, pogovor z delavcem, ki je bil vajen vse življenje vestno in trdo delati in ki še danes, kljub letom velja za vzornega mojstra, za katerega je značilno, da vsako-delo opravi z veliko ljubeznijo in vnemo. Od tistih časov, ko je gradil kot šoštanjski delavec ohišje Zdraviliškega doma v Ro-'gaški Slatini ali pa črneško šolo pa do tistega časa, ko je noč in dan delal okvirje za galerijo v Kostanjevici, je poteklo sicer pol stoletja, vendar je Alojzu Grudnu ostala ista ljubezen do dela, ostal je prav tako zvest svojemu poklicu, kakor takrat, ko je namer j al svoje prve korake v široki svet.
Pozdrav belokranjskih fantov
Belokranjski fantje, ki služijo vojaški rok v Varaždinu, čestitajo in pozdravljajo za 1. maj vse delovne ljudi, zlasti domače, sorodnike in vaško mladino: Janko Babic, Vladimir Žagar in Janez Milek. ,
Zdai delamo zase
»Kako bom letos praznoval Prvi maj? Z ostalimi član-, kolektiva se nameravam udeležiti skupne proslave v Črnomlju, Prvi maj pa bom .praznoval kar doma.
Prvič sem praznoval delavski praznik leta 1921, ko sem bil zaposlen v otoškem rudniku. Spominjam pa se, da sem že leta 1918 na dan 1. maja z bataljonom 17-avstrijskega pešpolka bil navzoč kot straža v pripravljenosti na nekem rudniku v okolici Juden-burga. Tam sem prvič videl, da so rudarji praznovali Prvj maj, seveda brez vsakih hrupnih prireditev, spoznal'sem to iz njihovega    prazničnega razpoloženja.
V otoškem rudniku sem bil zaposlen dalj časa, nato pa sem odšel za delom v kanižarski rudnik, ki se je takrat imenoval »Bela-krajina«. Zaposlenih nas je bilo le okrog 30, ker so rudnik Sele odpirali. Novi lastnik nas je sicer redno plačeval, zaslužki pa so bili zelo nizki, razen tega so delavce pogosto odpuščali ali j'ien dajali brezplačne dopuste. Naši rudarji so odhajali za delom v bosenske in srbske rudnike, a so se kmalu vračali, ker so jih tam še huje izkoriščali.
Ker je bil takratni kanižarski rudnik majhen in je bilo razen nekarj  kvalificiranih rudarjev za-
Da je bilo vsaj za sol in tobak pa so ljudje radi potrpeli vse, tudi krivice, in upali, da bo nekoč bolje. Na sliki; skupina rudarjev v Kanižarici tik pred zadnjo vojno
Naš bataljon pa Je tam čepel od
jutra do ve'čera v pripravljenosti, menda zato. 'ker se je takratna avstrijska oblast bala Prvega maja celo od izstradanih rudarjev. Kot osemnajsti etni rekrut sem slišal takrat, da je Prvi maj neki posebni praznik.
Zahvala prvim brigadam
Pripravljalna dela za nastanitev In preskrbo mladinskih delovnih brigad na avto cesti Ljubljana - Zagreb, ki so pričela v začetku marca, so bila zadovoljivo končana 1. aprila. Kljub kratkemu roku, zelo težkemu terenu In stalnim vremenskim neprilikam so delovni kolektivi podjetij in posamezniki iz vse Slovenije, ki so sodelovali v postavljanju mladinskih naselij In drugih pripravah, razumeli pomen te akcije In pokazali svojo zavest s tem, da so pravočasno Izvršili svojo nalogo. Vsem tem se Investicijska grupa za Izgradnjo avto ceste LJubljana — Zagreb iskreno zahvaljuje, smatra pa za svojo dolžnost, da se se posebej zahvali kolektivom   lesno   konstrukcijskega podjetja
»Tesar« v Ljubljani, splošnega gradbenega podjetja »Pionir« v Novem mestu, Tehnične sekcije — Uprave za ceste LRS v Novem mestu In Železarne Jesenice za Izredno požrtvovalnost in voljo za pravočasno izpolnitev postavljena naloge.
Prepričani smo, da bodo tudi kolektivi gradbenih podjetij, ki sodelujejo pri sami izgradnji objektov In ceste, pokazali enako zavest, kakor kolektivi, ki so sodelovali v pripravljalnih delih In da bodo svoje delo izvršili kljub morebitnim težavam v postavljenem poku ter z vso kvaliteto
INVESTICIJSKA GRUPA ZA IZGRADNJO AVTO CESTE LJUBLJANA   - ZAGREB
Bogdan Borci!: GRADNJA MOSTU  PRI RAIPOTOCJU (avgust 1947)
poštenih večina nekvaliiiciranih delavcev iz okoliških vasi. pri nas delavsko gibanje ni prišl« do pravega izraza. Ljudje so bili zadovoljni, da so zaslužili za sol in tobak. Delovne sile Je bilo na pretek in vsak ie raje potrpel kolikor je mogel Tako smo delali in živeli do leta 1041, ko je prišel okupator, Takrat sa je začela delavska zavest tudi pri nas Izoblikovati, v jamah so začeli razpravljati o političnem stanju, delavci so začeli tu in tam odhajati v partizane. Ko pa je bila v rudniku prva partizanska akcija (odnesli so namreč vse razstrelivo iz rudniškega skladišča), je tO sodu izbilo dno. Delavstvo se je začelo počasi razhajati, okupator nas je pozaprl kot talce, od drugih pa s silo zahteval, da so z delom nadaljevali. Delavstvo je kolikor toliko še delalo In ker je okupator zasedel rudnik z vojaško posadko, so ga partizan! neke noči napadli. Ob tej priložnosti je zgorela separacija in nekaj drugih objektov, zato se je delo v rudniku moralo ustaviti. Jamo 1e zalila voda.
Oktobra 1944 so začel; trboveljski rudarji — partizani, odpirati jamo in pridobivati premog za potrebe vojske oz. črnomaljske elektrarne. Bilo je težko, ker ni bilo ne orodja ne črpalk. Naj povem, da so morali kurirji celo žeblje nositi s Hrvaškega in to mimo ustaških in okupatorskih postojank. Končno smo dočakali maj 1945. Trboveliski rudarjn — partizani so odšli, ostalo je le nekaj domačih radarjev. Potrebe Po premogu so narasle, za odpiranje jame pa ni bilo ne orodja ne strojev.
Rudarji so sr začeli vračati 'j* ujetništva, drugi od partizanov. Marsikaterega ni bilo več. Kar nas je ostalo, smo se zaerizll v obnovo rudnika kljub pomanjkanju hrane, orodja •[■n drugih stvari, ker smo vedeli, da odslej delamo zase in da nas ne bo nihče več izkoriščal.
Zdaj je zanosl^nih v našem rudniku okoli 250 delavcev in nameščencev, ki si prizadevajo ustva-riiti iz nekdianjesa malega obrata pomemben rudmk. Letos bomo vsi s ponorom praznovali naš delavski praznik l maj.
Tako nam 1e te dni povedal tovariš   FRANC   KLKVISAR. up<V
kojent rudar v CrncmHu
Stran O
•DOLENJSKI LIST
Stev. 17 (428?
Srečanje po 25 letih
Zelo skromno oblečen rnoža-kar razlaga v čakalnici otcvajne-ga sodišča: »Veste, jaz ser:, pošten in nočem nikomur delati krivice. Kar je res, je res. Jaz Lubim svoje otroke in ženo. Moj brat je bil prvoborec, jaz pa sem se tudi boril. , . «
Besedni hudournik zgovornega možici j a ustavi klic iz raz-pravne dvorane: »Priča P vstopite!« Potem tista splošna vprašanja:
»Kako se pišete, kokko ste stari, kaj ste po poklicu? Priča je dolžna govoriti le čisti resnico. Krivo pričevanj«' je kaznivo in se kaznuje p> rako-nu . .. <i
»Vem, tovariš sodnik koi staremu orožniku mi je dobro zr.ano. da se mora govon«i resnico. Jaz se zavedam tejjd Da prav tafco-le je bilo. R>* je, pred letom se tega nisem dobro spominjal, sedaj pa se spominjam, da res je bilo tdko in rič drugače. Ne želim nikomur delati krivice, a bilo je tako.*
Vražji spomin, resnični ali dozdevni, me vleče nekam da leč nazaj. Nazaj v dogodke, ki mi bodo ostali v spominu najbrž vse do smrti. Pc na samo meni, mnogim. Ze ta rrof.i obraza, ošiljenj nos in piodor ne. rekel bi lokave oči Kje ntkie sem jih že videl. *• ime mi zven; tako neprijetno Ttiano
»Sem bivši orožnik  . .
Pa ne morda, eden tis^h?
Ne morem se vzdržati Med odmorom stopim k njemu 1n mu zastavim nekaj vprašsuj:
»Pravite, da ste bu\ or< fniki Pe ste morda kdaj službovali v Eeli krajini?«
»Sem. Najprej v K< čevj'i potem v Črnomlju in drugod.
»Ste bili morda ^raveo tisti-kiat 1935.. . ?«
»Seveda, bil sem zrav^u ko smo v Dragatušu 8, maj < 1935 streljali na puntarje! Tako smo j-h razpodili, da je bil'- ve.-elje!'
»Vi ste tiud1 streljali?«
»Streljal, kajpada! La m>.ne je povelje vedno izvršitev! Pa kaj mislite, da sem se bal? K men, gre nekdo s kolom in kamnom is imam puško, pa bi ne stre ljal. Bi. pa če bi bil moj brati«
Ob krajevnem prazniku Dragatuša
»Takrat je bil en človek ubit ha več ranjenih, veste tc?*
»Vem, kaj pa so iskali tam zakaj se niso pokorili ob cisti.«
To srečanje sem doživel decembra 1957. Pred oči s.o m: sfopili dogodki, ki so se odvrjali dobrih 22 let prej — 5. In C. maja 1935 v Draga tušu, \ Beli krajini. Petega maja 1935 .so t .Je v stari Jugoslaviji volitve, sweda jHvne. Oblastniki v Beogradu se hoteli za vsako cen3 dobit čmveč glasov, kajti v ~\ ?em stvu so že težko dobivali ooso-iila. 3 katerimi so si polnili žepe razni Jevtiči, Stojadinov in drugi. Pravim za vsako ceno tudi za ceno največjega nasilja in goljufij so hoteli dobiti < eči-rco za državno listo.
Marsikje v Beli krajini j<-tudi s takimi sredstvi niSv do-'vld. Posebno ne v Dragatušu Zatekli so se k navadni prevar: N.'so priznali glasov, odi^ih za opozicijsko listo. Skupin' mož i-f v Dragatušu odločr.o zahtevala, da se priznajo in do. 98 go-i;ufija prepreči. Namesto, ds b
co upoštevali, so orožnik aretirali 7 moških, ki so £e najbolj odločno uprli teptanju pravic.
To je množice še bolj r-zbunio. Od vseh strani so se ; ričeli i^rinjati ljudje, oborožen: 3 koli, kamenjem, z lovskimi puškami in drugim in zahtevali izpustitev aretiranih. Kot o,-) turških napadih je šel {las d vas. do vasi, kaj se dogaja v Draga-fšu. Od vseh strani so se usmerili »puntarji« tja. Orožnikom v Dragatušu in vladnemu komisarju, ki se je zatekel k njim. je že trda predla. Po Draga ;v>u J« hrumelo. Kmalu je prišla obleganim orožnikom pomoč b Cr-ft» mlja in Novega mesta. Nad 40 -■ Tožnikov Je z nabitimi nutkam n nasajenimi bajoneti nastopilo fioti množici. Padli SO a^raii in pod njimi ie omahnil stttrt&A za-.e* kmet Miha Gorše iz 3" pri Dragatušu. Množica pa W naglic temu nj razšla, ampak jt» dosegla izpustitev aretiranih.
Mimo tega pa so si Drarafcu-ičanj zapomnili še en pe^ maj c'rav na ta dan 1944 so vas raz-
dejali sovražn' bombnih: Spei je bila ubita ena oseba, več pa ranjenih, polovica vasi pa zravnane z zemljo.
Dragatuščam so si poti maj izbrali za svoj praznik. Letos ga todo praznovali četrtič, na kar sfc že delj časa skrbno priprav -.'a jo.
In ko se letos ob krajevnem orazniku Dragatuša in okolice spominjam dogodkov, ki so dar. temelj temu prazniku, t ne morem mimo srečanja v Čakalnici okrajnega sodišča v dnem-Lru 1957. Z mojim in mnogi!, drugih grenkim spominom n. nasilje vladajoče kliki, v star. "ugoslaviji, mi ne gre skupa r-onos tistih posameznik jv, M s< verno izvrševali ukaze d'k^atur-r. z vnemo preganjali n cikv naprednih idej, če je bilo reba tudi z orožjem. Tega ne morem verjeti še zato ne, ker je u' takrat minilo že 23 let ii st j-tem obdobju toliko -vpieme nilo da tega ni mogoče pojasni z enostavnim: »Takrat j<? bil tako*, dar-jes" pa je drugače.«
Peter Rijm^nio
Koncert opernih arij in pesmi v Domu JLA
V četrtek, 17. aprila sta pn , redila združena orkestra JLA in PD Dušan Jereb v dvorani Doma JLA koncert, na katerem so nastopili tudi solisp ljubljanske opere: Vilma Bu-kovčeva (sopran), Bogdana Stritarjeva (alt) in baritonist Franc Langus. Dirigiral je Josip Janković.
Inored    koncerta    je bi/
slavljen ter je privabil številno občinstvo, ki je napolnilo dvorano in z uelikim zanimanjem in ploskanjem spremljalo vsako točko spor reda.
Od 15 točk sporeda so izvedli pevci solisti 12 točk, medtem ko je združeni orkester odigral tri: Bellinijevo uverturo k operi Norma, Ijub-
Linhartov Matiček na viniškem odru
Preteklo nedeljo so člani KUD Oton Zupančič na Vinici igrali Linhartovega Matička. Igro je režirala tov. Panika Sušteršič, ki zasluži posebno pohvalo, ker se je lotila tako zahtevnega dela. Kljub številnim dramatskim in scenskim težavam je igra lepo uspela.
Dostojanstveno in ljubosumno baronico Rozalko je psihološko dokaj dobro interpretirala režiserka sama. Prikupno, živahno Nežiko pa je temperamentno, čeprav nekoliko plaho upodobila Pust Pavla. Prepričljiv je bil v vlogi razumnega in prebrisanega Matička Žalec Matija, ki je z živahno igro osvojil občinstvo. Mtlller Julij v vlogi barona Naletela je s svojim humorjem toplo obarval ambient in pokazal sposobnosti spretnega igralca.
Od ostalih je še dokaj dobro podal lik starega 2užka Trem-
pug Rudi. Lik advokata Zmešnjave pa je ostal neizdelan, ker igralec ni bil kos psihološkim zahtevam in temperamentu junaka, ki ga je podajal. Fortun Peter v vlogi pisarja Budale je bil malo preplah, sicer pa psihološko dovolj izrazit. Tudi Mihe-lič Mirko v vlogi zaljubljenega študenta Tončka je bil prav prikupen.
Pogled nazaj na tisto, kar smo dosegli, nas navdaja s ponosom in močjo, pogled v prihodnost pa nam vliva novo navdušenje in polet zo nadaljnje napore. Naj živi Prvi maj, naš veliki praznik!
V manjših vlogah so nastopil: še Jakofčič Jože kot. grajski vrtnar Gašper, Trempus Vlado kot kočij až Jaka in Šute j Maric b kot županova hči Jerica.
Vsi igralci so pokazali ubra no igro in se potrudili po svojih močeh. Posebej je treba pohvaliti Žalec Matijo v vlogi Matička, ki je podal res prepričljivo podobo prebrisanega grajskega služabnika.
Končno je treba pohvaliti tudi statiste, ki so s svojo navzočnostjo prispevali k uspehu Igre, ravno tako tov. Kravosa A. in tov. Ložar Nežko, ki sta pripomogla ,da je igra tudi pevsko uspela.
Zaradi simpatičnega sprejema igre bodo igralci Matička ponovili na domačem odru in gostovali z njim še v nekaterih bližnjih krajih. Z izkupičkom nameravajo opremiti in preurediti domači oder. —16
Stetan   vuvk Id  Viktor  Kudi/um pri dilerencialu v delavnim SGP Pionir
tept Savinji in efektno Burlesko Josipa Jankoviča.
Vilma Bukovčeva je zapela arije iz Puccinijevih oper Tosca, Madame Butterfly, La Boheme ter narodno Gor čez izaro. Tudi tokrat smo jo občudovali kot pevko velikega formata. V visokih legah je njen glas naravnost zablestel v vsem sijaju,
Bogdana Stritarjeva, ki razpolaga z lepim, zvočnim in sočnim altom, je zapela arije iz Thomasove opere Mignon, iz Verdijevega Trubadurja, Habanero iz Bizetove opere Carmen ter dve narodni: Poj-dem v rute in Tam, kjer teče bistra Žila.
Baritonist Franc Langus pa se je predstavil s samospevom Danila Bučarja Delavec, s slovensko narodno Ti si urce zamudila in z arijami Germana iz opere Traviata ter ka-oatino iz Rossinijeve opere Seviljski brivec. Kakor obe pevki je tudi on osvojil občinstvo, ki je vse tri soliste nagradila z burnim ploskanjem.
V celoti je bil ta koncert v Novem mestu gotovo najuspe-lejši v tej sezoni. Spored je bil tudi vsebinsko zelo zanimiv. Takih koncertov si No-vomeščani §e želimo.
Vse pevske točke je spremljal združeni orkester, ki ga je dirigent Janković uspešno vodil in znal prilagoditi spremljavo vsaki ariji in pesmi. V teh orkestralnih točkah je dirigent, ki smo ga pri tem koncertu spoznali tudi kot nadarjenega skladatelja, znova pokazal vse svoje dirigentske sposobnosti in vrline. Samo zadnjo točko programa: kavatino iz Seviljsktga brivca ie na nekaterih mestih — po našem mnenju — premočno spremljal.
Za vseskozi uspeli koncert .pa smo mu hvaležni in tudi občinstvo je kakor soliste tudi njega in orkester nagrajevalo od točke do točke z vedno burnejšim in zasluženim a-plavzom. j. M.
af€ delav&r**m praxni/eu - t. mA£&&U " čestitate in želite* nadaljnjih uspehov pri
sfeupnem delu za izgradnje socializma s
TRGOVSKO PODJETJE EN 6R0S
„ROG"
Novo mesto
»
NOVOTEKS
NOVO MESTO in obrat METLIKA
«
ZA 1. MAJ 1958 želimo vsem delovnim ljudem novomeške občine mnogo uspehov na političnem, gospodarskem in kulturnoprosvetnem področju! Naj nam bodo dosedanje delovne zmage kažipot v bodočnost!
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR NOVO MESTO
VAM NUDI KVALITETNE TKANINE V MODNIH BARVAH ZA POMLADANSKA OBLAČILA.— OGLEJTE SI NASE ZALOGE V TRGOVINI NA GLAVNEM TRGU!
Občinski Občinski Občinski Občinski Občinski Občinski Občinski
komite ZKJ odbor ZB odbor ZROJ komite LMS odbor SZDL odbor ZVVI odbor RK
SE PRIPOROČA CENJENIM ODJEMALCEM IN SPOROČA. DA IMA STALNO NA ZALOGI VELIKE KOLIČINE BLAGA PO NIZKIH CENAH
ZA PRVI MAJ — PRAZNIK DELA
POZDRAVLJAMO VSE ZAVAROVANCE, UPOKOJENCE IN NJIHOVE SVOJCE TER JIM 2ELIMO PRIJETNO PRAZNOVANJE
OKRAJNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE
NOVO MESTO
»KOVINAR«
NOVO MESTO
»trojno *n stavbno ključavničarstvo, kleparstvo, kovaštvo, popravilo tehtnic, mehanika in galanterija — se priporočal
Trgovsko podjetje
»2ELEZNINA« NOVO MESTO
VAM NUDI V SVOJIH POSLOVALNICAH
ŽtlEZNINA KRUPON
AVTODEU
PRVOVRSTNO V STROKO SPADAJOČE BLAGO PO NIZKIH CENAH
ZA  I.  MAJ  POŠILJAMO TOPLE POZDRAVL
Z NAJBOLJŠIMI ŽELJAMI V S F. Ivi SVOJIM CESTARJEM IN USLUŽBENCEM
UPRAVA ZA CESTE LRS Tehnična sekcija NOVO MESTO
CESTE . IESII 1
TRGOVSKO PODJETJE
»PETRO L«, Ljubljana skladišče NOVO MESTO
ima stalno na zalogi vse vrste naftnih derivatov ter      svojim odjemalcem še nadalje priporoča
Tovarna keramičnih izdelkov
.KERAMIKA1
NOVO MESTO
Kot vedno, bomo tudi v bodoče skrheli, da ustrežemo okusu in željam naSih odjemalcev!
pozdravlja za L maj 1958
vse cestarje, cestne delavce, uslužbence ln njihove svojce ter jim želi pri i daljnjem delu kar največ uspehovl
GRADBENO PODJETJE
PIONIR
NOVO MESTO
priporoča svo|e usluge vsem investitorjem in sporoča, da opravlja vsa gradbena dela solidno, hitro In po zmernih cenah
76
En dan z njimi
Mirenska mladina na večer pred Sedmim kongresom ZKJ
Ce bi bil pisatelj, ne bi napila! članka o njih, temveč bi si jih izbral za junake novele.
En dan sem bil z njimi, dan ln večer pred VII. kongresom ZKJ. V tovarni s Tonetom, Francetom, Ančko in Božom, z Mar-janco na učiteljišču, na sodišču s Slavko. Gledal sem ta nasmejana lica na delovnih mestih, v kolektivu, med mladimi proizvajalci, med sošolkami in strankami, vrli fantje in dekleta.
Popoldnevi so jim prekratki, saj od prihoda vlaka do temne noči -pretečejo komaj štiri ure, zato jih srečate po mirenskih cestah tudi ob desetih ali enajstih zvečer, ko hitijo domov.
Dvajset ntinut po pisku tovarniške sirene sem jih dobil na sestanku za prvomajsko proslavo. Nato so tekali od vrat do vrat, telefonirali na vse strani, iskali in prosili ...
Pol ure po prihodu vlaka so vsi sedeli v fizkulturnem domu, kjer je bil sestanek dramske sekcije. Ti ljudje so skromni, nad vse delavni, o sebi pa le malo govore.
Povprašam po težavah: »O, teh pa imamo dosti. Mladina na Mirni nima svojih prostorov, v Prosvetnem domu je namreč vskladiščena moka, ni denarja, ah, vsega manjka •..«
»Pa načrti?«
»Marsikaj bi radi naredili, delamo ... toda govoriti o tem je še prerano.«
Ni mi uspelo veliko izvleči iz njih.
Dvignili so se in odšli. »Kam
Noč se še ni popolnoma vsedia, ko so podkurili in molče strmeli v hribe, če jih je kdo prehitel. Ani je povzela »vizo«, vsi pa so ji pomagali. Prepevali so partizanske pesmi, plesali kolo in vriskali. Vsa mirenska dolina je
pa zdaj, saj je noč?« Lačen sem   bila spokojna, le na Radovnici
že bil, a pustiti jih nisem hotel. Ko sem se povzpel na vrh kamnoloma, je v cerkvenem stolpu dvakrat udarilo — pol osmih. »Se nekaj metrov,« me je tolažil spremljevalec, »oni so odhiteli delat grmado, kurili bomo kres, danes je predkongresni večer.«
je odmeval vrisk mladih src.
Spustil sem se do potoka. Mirna je bila že daleč za menoj, vendar je bilo še slišati pesem mirenskih fantov in deklet.*Odhajal sem in mislil, da jim bom storil krivico, ker ne -morem opisati vsega njihovega dela.
Kv-
Obisk v štabu MD8
Dopoldne 25. aprila so obiskali Štab mladinskih delovnih brugad na Otočcu delegata Fronte narodne osvoboditve Alžira Ben-keda Jusef In Kavuja Grabim ter delegat Istaklala iz Maroka Mehedi Alauji. Vsi trije delegati se vračajo s VII. kongresa ZKJ. Obiskali so mladinsko naselje »Boris Kidrič« v Kronovem In se živo zanimali za delo in uspehe brigadirjev.
Isti dan so brigadirje v Mokri-cah obiskali dr. Ivan Ribar, dr. Zlatko Sremac in gen. polkovnik Milo,je Milojevič. Brigadirji mladinskega naselja v Mokricah, ki nosi ime po narodnem heroju Ivu Lolu Ribar-ju, sinu dr. Ivana Ribarja, so jih prisrčno sprejeli.
DROBNE IZ ŽUŽEMBERKA
Predzadnjo nedeljo je bil v Žužemberku roditeljski sestanek. Ravnatelj nižje gimnazije je seznanil navzoče z vzgojnimi in učnimi vprašanji, prikazal uspehe in opozoril na skoro pe-razen uspeh ob III. redovalni konferenci. Ponovno je pozval starše, naj pomagajo otrokom in jim nudijo zdravo prehrano, prostor in ča» za učenje ter jim omogočijo razvedrilo, ki je nujno potrebno za zdrav telesni in duševni razvoj.
Tovarisica Lavričeva je govo.
rila o spolni vzgoji otrok, o vprašanju, ki ga preradi odrivajo starši in šola, a je za mlade ljudi velikega pomena. Staršem so nato predvajali tudi dva kratka filma o vzgoji otrok.
S seje sveta za zdravstvo in socialno skrbstvo v Žužemberku
V nedeljo popoldan so igralci KUD Stane Rozman z Dvora gostovali z Nušičevim »Navadnim človekom« v Žužemberku. V dvorani je bila večinoma mladina in je z zadovoljstvom spremljala dogajanje na odru. Pridni igralci pripravljajo za suhokranjski kulturni festival že novo igro in zaslužijo vse priznanje.
V počastitev VII. kongresa ZKJ je bil tudi Žužemberk ves v zastavah. Vse hiše so bile lepo okrašene, prav tako so bile okusno urejene vse izložbe v trgu. Povsod je vladalo praznično razpoloženje.
Dopisujte v »Dolenjski list« - to je boljše kot jeza, češ »o nas pa nič ne pišejo, pa vendarle tudi delamo...«
POLEMSki OBVEŠČEVALEC
TEDENSKI KOLEDAR
Sreda, 30. aprila — Katarina. Četrtek, 1. maja — PraznJk dela. Petek. 2. maja — Z i van a. Sobota, 3  maja — Aleksander. Nedelja, 4. maja — Florijan. Ponedeljek, 5. maja — Miran. Torek, 6. marja — Janez. Sreda, 7. maja — Stanko.
SONCE: vzhaja 1. maja ob 4.50 in zahaja ob 19.09. Dan je dolg 14 ur in 19 minut.
LUNA: 3 maja ob 13.23 polna luna.
jega mr. ph. ANDRIJANIO
t u. :   ..        ose$a \e--mmarja Novem   mestu, izrekamo
interesenti naj se zgla&go na naslov: Kmetijska zadruga Dvor pri Žužemberku.
SPREJMEM PRIDNO in pošteno dekle, vajeno vseh gospodinjskih del, k štiričlanska družim v Ljubljani. Ponudbe pošljite Drobež Silvi, Carinarnica-Masa-rykova 17 — Ljubljana
SPREJMEMO VEC POVERJENIKOV in poslovnih agentov za pridobivanje naročnikov na revijo in za nabiTanje oglasov po iskrenejšo zahvalo podjetjih. Ponudbe pošljite na oglasni oddelek Dol. lista pod šifro:    »Zailožniško   podjetje v
V
vsem, ki so nam z besedo in sočutjem lajšali našo bol, ki so pokojnega počastili s cvetjem, in vsem, od blizu in daleč, ki so v tolikem številu spremljali njegovo zadnjo pot, našo naj-
CENA MALIH OGLASOV: do 10 besed 160 din, vsaka nadaljnja beseda 33 din. Na oglase, ki so pod šifro, oziroma v oglasnem oddelku uprave lista, pribitek 30 din.
OPOZORILO: Stranke, ki zahtevajo pismene naslove oglasov ali kakršnekoli informacije, naj priložio za odgovor znamko za 25 din. V nasprotnem primeru ne bomo odgovarjali. Naslovov oglasov, ki so pod šifro, ne izdajamo. Za poslani denar v navadnih pismih rie odgovarjamo. Naročnflikt Dolenjskega lista imajo pri vseh malih oglasih 50 odstotkov popusta (ne velja za (podjetja in ustanove).
PRODAM POSESTVO v G-ribljah: njiva, gozd, steljnik. Poizvedbe prj Brincu Antonu. Maribor -Studenci. Besednjakova 15.
PRODAMO TRI VOZOVE, ELEKTROMOTOR ; in D'iesel-motor, vse v dobr. stani u. Prednost pri nakupu imajo državna podjetja.
»KRKA -  — .vuVU MESTO: od 2i
4, do i. o jugoslovanski film »SAMO LJUDJE. Od 2. do 5. 5 ameriški film »DEMONSKA ŽENA«.
ČRNOMELJ: 29. in 30 4. braziljsk; film »SINHA MOCČA«. 2. in 4.
5. ameriški barvni film »PRIŠEL IZ LARAMI.IA«.
METLIKA: L 5. ameriški film »V SRCU MLADIH«  3. in 4 5. eane-
Posebej se zahvaljujemo zdravniku dr. Marjanu Polen-šku in sestri Odili Janežič za vso požrtvovalno skrb in lajšanje bolečin v njegovi težki bolezni in primariju dr. Otonu Bajcu za tolažeče obiske.
Zahvaljujemo se vsem ko-legom-farmaczvtom, ki so ga počastili s spremstvom in ga nesli k zadnjemu počitku, kolektivu tovarne zdravil »Krka* Novo mesto in lekarnam v Novem mestu, Metliki ln Črnomlju   ter   »Kemofarmaciji« v
rišk. film »nocoj bomo pe- Ljubljani za ves trud in pol-
noštevilno spremstvo, vsem predstavnikom ljudskih obla-
KOSTANJEVICA: 1. in 2. 5. slovenski film »dolina MIRU«. —
TREBNJE: 3. in 4 5. francoski film »HEROJI SO UTRUJENI«. Predstava v nedeljo ob 16. uri
SEMIČ:   4.  5   jugoslovanski fiilm
»barba Zvane«.
ZAHVALA
Ob težkem udarcu, ki nas je zadel z izgubo našega najdraž-
tivov in vsem ostalim, ki so našega dragega pokojnika t) življenju spoštovali, ga na zadnji poti spremili in mu poklonili številne vence. Prisrčne, hvala prijatelju dr. Ivanu Va-siču in mr. Marti Slapar za toplo občutene in lepe poslovilne besede ter novomeškim pevcem za žalostinke. Novo mesto — Ljubljana. Družini Andrijanič, Kozina.
V torek, 22. aprila, je bila seja občinskega sveta za zdravstvo in socialno politiko v Žužemberku, ki ga vodj Marija Lavričeva. Seji sta prisostvovala tudi direktor Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje Miha Počrvina in tov. Zdravka Ciča iz okrajnega sveta za zdravstvo.
Na seji so razpravljali o cenah v zobozdravstvu, ker So te zarad; posebnih razmer potrebne nekaterih sprememb. Govora je bilo tudi o mali lekarni pri zdravstveni postaji. Za nekatere ljudi 30 na seji predlagali skrbnike in v nekaterih primerih zavarovali premoženje otrok in njihove pravice. Po poročilih članov sveta -;n referentke je na terenu nekaj hudih primerov. Zanemarjeni so predvsem sta-
rejši ljudje, zato bo referentka v spremstvu članov okrajnega sveta za socialno varstvo in RK obiskala vse te ljudi, ugotovila stanje in priskrbela pomoč v potrebnih primerih. Dogaja se tudi, da denar, ki je namenjen za preskrbo otrok in starih, porabijo čisto drugi ljudje. V občini je tudi nekaj primerov izredno slabe vzgoje.
Svet ima dosti dela in se trudi, da bi najpotrebnejšim priskrbel pomoč, zavaroval njihove najosnovnejše pravice in opozarjal na dolžnosti. MK
NA   ČLANKE   Z Z SMARJETE
nosu, več sode
Iz Smarjete smo letos objavili dva ' članka, v ka-terih ]e med drugim kritiziran odnos uslužbencev in »nekaterih« člamov upravnega odtoo>ia splošne kmetijske zadruge Šmarje ta do množičnih organizacij. Na oba sestavka smo dobil, odgovor upravne^ odbora kmetijske zadruge, v katerem leta zavrača očitke na račun zadruge kot neutemeljene in zlohotne. Hkrati so v odgovoru na-
Na mnoga leta!
še enkrat o redu v
&irnmal|ski dvorani
Kritika nereda pri .prodajanju vstopnic v črnomaljskem prosvetnem domu je naletela prejšnji teden pri redkih posameznikih na grd sprejem. Culi smo namreč, da so nekateri bralci notico napačno razumeli. Ze dvakrat smo medtem zapisali, da so bili vsi gledalci veseli nastopa dijakov in prijetnega veselega sporeda. Toda dijaki niso prodajali vstop-
temtakem ne zadene nobena krivda za nered oz. zamenjavo sedežev odn. kart, do katerih je prišlo in ki vsakega obiskovalca neprijetno prizadenejo. Poudarili smo tudi, da se to ni zgodilo prvič in da smo podobne primere doživeli že pri več prireditvah. Oseba, ki karte prodaja, pa je vedno ista. Tu je treba narediti red!
Se kar zdrav in dobre volje je letos dočakal 70 let Alojz Bukovec iz Velike Loke. Te starosti pa ni pričakal kri-žemrok, saj je preživel dve svetovni vojni. V prvi je branil narodno čast in zavest, v drugi pa so ga spoznali borci in voditelji narodnoosvobodilnega boja, katerim je do danes ostal zvest prijatelj. Zaradi tega in njegovega aktivnega sodelovanja v NOB je moral večkrat stati pred naperjenimi puškami sovražnikov). Kljub temu je ostal ve-
der, zdrav in zadovoljen in mora navzlic starosti upravljati kmetijo'in gospodarstvo. Voljb in um mu svežijo vesti iz časopisov, ki jih redno prebira, sestanki in delo v množičnih organizacijah.
1 našim vztrajnim delom v organih družbenega samoupravljanja bomo hitreje rešili probleme, od katerih sin odvisna napredek In srečnejše življenje vsakega posameznika in vse skupnostil
Domačini in znanci mu želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let!
vedene tezkoče. s kater im.l se Je borila zadruga, da ie končno zlezla na zeleno vejo Zadevo smo proučili tuđu na kraju in si ustvarili  sledečo sodbo:
Očividno je v Smarjet, preveč nepotrebnega trenja. Izvirajočega iz osebnosti, za kar nosi del krivde tudi osnovna organizacija ZK. Ne bi mogli zanikati oživljenega političnega dela v Smarjeti. za katerega ima glavno zaslugo ZK vendar bj morala organizacija videti tudi druge ljudi, ki deUal* za gospodarski napredek kraja, upoštevali njihove težkoče in zasluge. Predvsem ne bi smelo bit-osebnih gledanj or>i razpravljanju o posameznih problemih, na naj bo to od te ali one strani.
Tako trenje nj ie nepotrebno, pa« pa zelo Škodljivo. Potreben Je odkrit tovarfeki razgovor ln razprava o vsem, potem pa složno na delo za gospodarski in polfi-tičm napredek kraja. Tega pa v Šmarje« ni. zato so odnosi slabi.
V čem Je stvar?
Krajevna organizacij« Zveze borcev Je organizirala ureditev partizanskih grobov in postavjitev spomenika Potrebovali so gradivo, po katerega so Sli nfl upanje v KZ. Toda nI 6e4 kak Man odbora, pač pa so poslalj poni nekega otroka. Ker so imeU že od-prej nekaj neporavnanih računov. Je knjigovodklnja odklonila izdajo graditve. Ko Je priSefl član odbora, so gradivo dali, vendar to do danes Se ni plačano. NI točno, da Je posestvo delalo težave orl dobavi peska, pač ipa ga Je dalo precej pod ceno kot svoj prispevek k postavitvi spomenika. Tudi t« pesek 6e n.) plačam.
Vsaka gospodarska organizacija Ima svoj račun, na osnovi katerega lahko posliuie. Gospodarska organizacije lahko prispeva za razne namenske stroške iz sklada za prosto razpolaganje pn sklepu občnega zbora ali vsaj upravnega odbora, č« j« pooblaščen za taka
nepredvidene Izdatke To bi morale upoštevat: vse organizacije. Za prodajo materiala veljajo splošni pogoji: dobava, račun, plačilo Posebni popusti ali druge ugodnosti So možne le po dogovoru.
Zlasti je treba upoštevat! težave, ki Jih je dosedaj prebrodila splošna kmetijska zadruga > Smarjeta. V tej zadrugi se ie zvrstilo že precejšnje število uslužbencev. Skoraj vsd so odšL; iz Smariete s pečatom nepoštenja aij malomarnega poslovanja zadruga pa je za vsakim ugotavljala izgubo in primanjkljaj. Leta 1954 so uslužbenci delali sedem mesecev brez plače, v takem finančnem stanju je bila zadruga Najbolj zavedni zadružniki so podipisali menico, da se Je zadru,ga obdržala pri življenju. Krivično bi bilo. če ne bi priznali uslužbencem, ki delajo od tega Časa dalje v zadrugi, zasluge, da se Je zadruga obdržala, da Je plačala vse izgube in primanjkljaje in da je lani prvič od obstoja dosegla dobiček Število zadružnikov naglo raste ka<r Je dokaz zaupanja v zadrugo.
Zadruga pa še vedno ni izven težav. Nima svojih prostorov nima še marsikaj, kar Je potrebno za večje uspehe dh pospeševanju kmetijstva Razveseljivo je, da j« prisila :z nezdravih razmer in se postavila na solidne temelje. Močna kmetij sika zadruga mor3 bif. cilj vseh Smeirječanov. ne samo tilstllh ki delajo v zadrugi.
Ne v metanju polen p*>fl nog« od te alj one strani, pač pa v skupnem sodelovanju vseh Je jamstvo za hitrejši napredek. Tega pa Je bilo v Smarjeti dosedaj premalo.
Pred kratkim je 25 delavk in uslužbenk v novomeški tovarni NOVOTEKS zaključilo enomesečni kuharski tečaj. Z odlično organizirano zaključno prireditvijo so tečajnice pokazale, da jim bo pridobljeno znanje zelo koristilo
»Zda; pa vi prevažajte mrliče!«*
»Lepega zlomka ste nepravih ? vašim člankom v Dolenjskem listu.  Pri  avtoparku SGP PION.. so sklenili, da ne bodo več pre vazali mrličev.  rekli so.  da jih sedaj kar vi prevažajte!«
Tako nekako nam je po telefonu sporočil uslužbenec prosek-ture v novomeški bolnišnici, menda v imenu pogrebnega zavoda, ter še dodal, da sedaj ne dobe avtomobila, za prevoz mrličev na dom. Kriv je seveda nedavni »zloglasni sestavek« v Dolenjskem listu pod naslovom »Komedija z mrličem«.
Drugi dan Je prišel v naše uredništvo šofer avtoparka podjetja PIONIR tovariš Pribanič ln sf» prav tak0 skašljal na nas, češ: lahko Je kritizirati, kako težko delo pa imajo šoferji,  nihče ne
Za ledvično in srčno bolne
Med ljudmi v Podgorju
(Nadaljevanje in konec) Ce hoče njegova žena priti v Kostanjevico, mora on ostati doma. To je pa le nekajkrat na leto, kajti Kuplenk nikoli nima časa zase, toliko ima dela.
►►Tovariš sekretar, kaj bi bilo v vaši občini treba ukreniti, da bi se dvignilo gospodarstvo?*"
►-Predvsem bi morale kmetijske zadruge takoj porazdeliti kmetijske plane, da bi kmetje natanko vedeli, s katero panogo kmetijstva, ali 1 živinorejo, aH s sadjarstvom Itd. bi se morale posamezne viisi ukvarjati v sklopu zadruge. Zelo slabo Je stanje na območju KZ Podbočje, kjer so se ukvarjali bolj s trgovino kakor i kmetijstvom, vendar upamo, da bodo to sedaj popravili. «
"■Kaj pa KZ Kostanjevica in KZ Prekopa?«
-Najboljša jo KZ Kostanjeve Izvršila je priprave za obnovo sadovnjakov in podobno. Ko.stanjeviška zadruga se res zaveda, da je njena prva naloga dvig kmetijstvo, ne pu trgovina, kakor je še precej zakoreninjeno v KZ Prekopa, ki je lani sklenila z Okrajno poslovno zvezo pogodbo za odkup pitanih volov Ta odkup pa ni potekal tako, kakor Je bilo domenjeno; zato Je morala pri kmetovalcih padla tuko, da sn pozneje vol" prodajali po 15 din ceneje pri kg kot je bila pogodba s KZ ln še iskati s<> morali kupcev. Nekaj Jo bila pri tem kriva tudi Okrajna poslovna zveza Take stvari se poslej no smelo več dogajati.«
»Kakšen je sedaj odnos ljudi do novega občinskega od-.bora?«
-Lahko bi dejal, da se 90 odstotkov občanov strinja z gospodarskimi ukrepi občinskega; odbora in jih tudi podpira. Predvsem so to mlajši ljudje, zlasti mladi zadružniki, od katerih si veliko obetam. Imamo pa tudi težave, ki so jih krivi nekateri prejšnji ljudje, ki so bili na ob-č:ni: posledic** ne bomo mogli
,04.x.    i-Ofgti, ifiuuivttttrk oo.... skega odbora SZDL
tako hitro odpraviti. Meni je zelo težko, ker ne morem našim ljudem nuditi več pomoči za hitrejše razvijanje gospodarstva v občini. Premalo pomagajo nekateri člani KZ. Ti bi tovarišem v občinskem ljudskem odboru lahko veliko pomagali. Kes imamo tedaj zelo dobrega predsednika občine, vendar bi mu pomoč teh tovarišev zelo koristila«
-Imeli ste že več gospodinjskih tečajev za žene in de-
kleta. Ali se vam <*ne zdi, da bi bile prav te žene odličen kader na terenu, če bi jih zainteresirali še za kaj drugega?«
»O tem sva že s tovarišem Greglom premišljala. Nujno bo treba spremeniti program teh tečajev; poleg kuhanja naj bi bila tudi predavanja, ki bi naše žene seznanila z naprednim kmetijstvom in z drugimi stvarmi, da jih znajo uporabljati pri svojem delu na vasi.«
Tovariš Jože Gregel je sekretar občinskega odbora SZDL Kostanjevica. Za časa okupacije je bil v internaciji. Pravi, da je najbolj srečen, kadar ujame vsaj malo časa za svojo družinico, za otroke. Samo da mu je ta čas zelo skopo odmerjen, ker si je nabral toliko funkcij, da se kmalu ne bo videl iz njih.
-Tovariš Gregel ali se na terenu Čuti aktivnost SZDL?« .-Do lanskega leta v jeseni je bila ta aktivnost zelo slaba, ponekod je skoraj ni bilo. Letos Je pa precej bolje. Celo nekaj članov smo sprejeli, ki prej niso in niso hoteli biti. Posebno tam, kjer imamo mlad kader v odborih SZDL, so se odborniki precej izkazali, zlasti pri volitvah.«
-Pri vas so na tsrenu in tudi na sestankih SZDL precej govorili o mlinu, ki še ne obratuje. Posebno so se potegovale zato žene.«
-Kar se tiče mlina, bo v kratkem začel obratovati. Bi pa verjetno že prei. če ne bi bilo sporov. Predvsem v prodaji mlina nazaj privatniku. Tudi tu  je prav  na pobudo
SZDL občina dobila okrog 400.000 din več, kot je bil prvotno mlin prodan. Kajti prva prodajna cena mlina je bila smešno nizka. Sedanji lastnik mlina se zelo trudi, da bo začel mlin čimpreje obratovati, ker je res nujno potreben.«
-Kako pa dela pri vas mladinska organizacija?«
-Zadnje čase je bilo nekoliko zastoja, ker je sekretar odšel k vojakom. Sedaj je delo z mladino prevzela učiteljica Ljuba Hvala in se že čuti razgibanost med mladino.«
-Kaj pa žene?«
-Ženam smo doslej posvečali nemalo pozornosti. Upamo pa, da bomo s tesnim sodelovanjem ženske komisije pri SZDL raagibalt Žene, ker vemo, da prav žena ogromno pomeni v naši občini pri dviganju kmetijske proizvodnje*
To je nekaj tistih neumornih Čebelic v kostanj eviški občini, ki jim ni težko iti na sestanke, katerih je bilo v zadnjem času preko 50. Ni jim težko hoditi še tako daleč po blatu ali pa po temi. Nimajo ne avtomobilov ne motorjev, le kolo, predvsem pa svoje noge. To so ljudje, ki so ostali dobri in skromni in ni čuda, da so na terenu priljubljeni.
Vsem tem ljudem se zahvaljujem za vso pomoč, ki somi jo nudili pri zbiranju gradiva za Ženski zbornik, saj brez njihove požrtvovalnosti ne bi bilo uspeha. Iskreno pa se zahvaljujem tudi vsem partizanskim mamicam, z željo, da bi bile spet one nosilke sloge in napredka na vasi ter polne take volje in moči. ki jo ima Pisanskijeva mami. M.
Centralni zavod za napredek go-sipodinjstva v Ljubljani je pravkar izdal knjigo Dieta ipri ledvič-n|h in srčnih boleznih. Zdravstvena navodila Je napisala dr. Majda Mazovec, praktična navodila z recepti za prehrano bolnikov pa Zofka Keržič-Poženelova.
To je zdaj že šesta knjiga te vrste, ki jo je izdal zavod. Visoka naklada ln ponatisi ostalih knjig so dokaz, kako velika je bUa potreba po takih pripomočkih med ljudmi, v knjižici je zdravnica povedala najpotrebnejše o značilnosti bolezni, o načinu življenja bolnikov in osnovna navodila za prehrano, to, kar je bolniku delno že znano iz razgovorov B zdravnijkom.
DrugI del knjižice pa Je namenjen izbiri živil in pripravljanju jedil z« bolnika. Vsakemu, ki boleha za ledvično ali srčno boleznijo, bo postala knjižica dragocen svetovalec in pomočnik. Izbira -je-
dil je izredno velika, saj je v knj'ižici okrog 2»o receptov. S tem Je zagotovljena raznolikost dietne prehrane, ki že sama na sebj de-■la bolnikom težave zaradi majhnih količin soli, ki jih smejo uživati. Vsak bo našel v knjižici dovolj izbire ln ne bo mu treba segati po prepovedanih živilih, kar bi slabo vplivalo na potek zdravljenja.
Knjiga stane 180 dinarjev. Naroči alri kupi se lahko pri Centralnem zavodu za napredek go-sipodinjstva, Ljubljana, Mlkloši-čpva cesta 4-II.
Kadar nam pišete, omenite poštni predal! Torej: DOLENJSKI LIST, Novo mesto, poštni predal 33. To zadostuje, vašo pošto po dobimo prej kot sicer!
upošteva. Pri tem je povedal,, da je tisti prevoz mrliča na Razborjs in nazaj opravil on. Po njegovem Je napravil le veliko uslugo, da Je po 12 urah vožnje opravil Se ta prevoz (seveda Je za to posebej plačan). Mož pokojnice ga je baje prevaral. Čeprav mu je pred pri-četkom vožnje zabičal, da je treba prevoz takoj plačati, mu denarja nj dal, čeprav ga je čakal Pr.banič v vasi še polne tri ure. Zato je avto obrnil in zapeljal mrliča nazai v Novo mesto.
»Zdaj pa sploh ne bom več vozil,  če bom, pa bom prav tako pripeljal krsto nazaj, če kdo vožnje ne bo takoj plačal« je na koncu zabelil svoje stališče.
Mi smo v navedenem članku kritiziral; le neprimeren, nespoštljiv odnos do mrtvega človeka. Zaradi neporavnanih računov z živim človekom nima namreč nihče prav.ee delati komedije s pokojnikom! Mrjiča vendar n; mogoče zadržati ali zapleniti za neki neporavnani račun. V tem pa je bii ukrep šoferja podoben prav temu namenu, ali pa nekakšnemu maščevanju človeka, ki ga Je nalaeal. In s kakšno pravico lahko uslužbenec tako kategorično odkloni, da ne bo več vozil, če pa bo. bo napravil po svoje?' Ali vozi z lastnim ali z družbenim vozilom?
Vsa zadeva pa odpira še eno pereče vprašanje, ki bi ga lahko nekako rešili, to je način plačevanja taktih prevoznih in drugih uslug pogrebnemu zavodu. Ta ima v resnici večkrat velike težave pri izterjavi. Naprošen po svojcih napravi vse za dostojen pogreb, potem pa dobi plačilo šele po dolgem čakanju ali po številnih terjatvah. V primerih ko svojci nimajo denarja za takojšnje plačilo, naj bi si izposlovali jamstvo občine, da bedo stroški poravnani. Pogrebni zavod pa b; moral imeti nekaj obratnega kredita.
Dolenjski Športniki in partizanski pohod
»Ob žici okupirane Ljubljane«
Le še kratek čas nas loči ođ nedelje, 11. maja, ko se bodo številni športniki s partizanskim ,pohndom (>Ob žici okupirane Ljubljane« spominjali junaških dni slavne borbe našega glavnega mesta. /
Med prijavljenimi je tudi že več ekip iz novomeškega okraja. Do sedaj so nam znane naslednje prijave: moška ekipa za partizanski pohod članov PartI-
Načrti TVD Partizana v Žužemberku
Zadnje leto zaradi pomanjkanja primernih prostorov ni bilo redne telovadbe za članstvo, pač pa so se posamezni oddelki pripravljali le za sodelovanje na raznih proslavah. Zdaj v pomladanskem času se bo vadita na prostcim spet začela. Največji problem pa Je še vedno vodniški kader.
Za nadaljnjo gradnjo telovad-npRa doma je predviden znesek v okrajnem proračunu in obljubljena Je pomoč republiške zveze Partizana, a kreditov 5p ni. Od dograditve drvoran« je odvisna tudi gradnja kegljll&a, JgrK.če na Loki hi bilo potrebno vsaj delno ograditi, da ne bi ljudje gonili živine po njem. potrebno bi bilo urediti tudi vsaj dve kabini na kopališču In očistiti strugo Krke.
M. K.
zana z Mirne in ženska ekipa Najbolje plasirane ekipe bodo
Partizana Metlika, med tem ko prejele dragocene nagrade, ki
Je  novomeški Partizan prijavil so jih prispevale razne športne
tekaško ekipo mladink in čla- zveze, podjetja in drugi. Upamo,
nov. Zelo  verjetno je,  da se da bodo prijavljene ekipe čast-
bodo prijavili tudi športniki iz n0 zastopale Dolenjsko, tekaška
Črnomlja,    Trebnja in drugih ekipa    mladink novomeškega
krajev, dalje novomeški tabor- Partizana  Pa  ima precej upa-
mki in drugi športniki Dolenj- nja, da si pribori mesto med
ske- najboljšimi.                       K. J.
Črnomaljski taborniki na Mirni gori
Kljub temu, da letos pomlad še okleva s prihodom in da breze v gozdovih še ne dihajo z novim listjem, pridno delajo črnomaljski taborniki v družini »Bele preže«.
Vam Je všeč ime? Imamo tudi vod*?: Bela narcisa, Beli lokvanj. Beli medved. Vse belo? Jasen znak, da smo Belokranjci!
Vodovi sestanki so v glavnem redni, prav tak() se redno sestajamo stareiSi člani kluba Plamen. Na nekem sestanku smo izlazili željo, da b-; šili na izlet. Za medvedke in čebelice je obveljal predlog: izvir Krupe, kamor bt šli v nedeljo dopoldne, se tam igrali gozdne in druge taborniške igre, pekli omlete in se popoldne vrniJi. za klub pa je obveljal predlog Frata. Toda zima se ni hotela umakniti pomladi, zato nem je vreme prekrižalo na-
črte. Končno smo se odločili za Mirno goro. Šestindvajset nas je Slo in kar naenkrat smo bili na cilju. Med potjo smo se pogovarjali o filmu in filmskih zvezdnikih, kar nas mlade zlasti zanima.
Ko smo prišli v planinski dom, smo bili vsi razgreti in neskočno Žejni. Naročili smo čaj ln priiet-np kramljali. Potem smo zlezli na široko peč, a kmalu nas je z nje Izvabil Janez, ki Je začel igrati na harmoniko. Večer srno preživeli v veselem razpoloženju. Kakor Je bilo prejšnje popoldne leno vreme, nas je prihodnji dan presenetila gosta megla in rahel dež. Ostaii seno morali v koči, kijer smo se Igrali razne igre in prepevali.
Ob dveh smo odšli proti domu. Vedri obrazi in cvetje so menda v ljudeh vzbudili upanrie, da b6 pomled kmalu prišla.   Marta V.
f fftran 8
•DOLENJSKI LIST«
stev. i? mm
Z avtobusom po Krški dolini
(Nadaljevanje in konec)
Zdaj sem se tudi jaz razma-lal in se zasmejal, mlajši pa to kar rezgetali. Le šefov ao-besednik ni slutil ničesar, kar J* veselost »e povečalo.
V tem je za menoj neki LjAibljančan pripovedoval, da J« bil v Gorjancih in da ima tam kostanjevišlco planinsko društvo lep in dobro oskrbovan planinski dom na Polomu. Mož je navdušen in vs; mu pritrjujejo. Ozrem se v Gorjance in pravim:
»Saj je sam gozd, človek zaide lahko >:n tava bo«ve kod po gtoščii.«
»O, tega se pa že n,j treba bati,« pravi neka mlada sopotnica, »vsa pota ao prav lepo mani'k'i rana.«
Zdai bi bil razlog za smeh, toda Dolenjci s0 vljudni in dekle ni bilo napačno, zato so vsi prc.-lišali spodrsljaj. To mi je bdlo zelo všeč.
Na tretji vožnj; sem doživel' nekaj nenavadnega. Spoznal »em mladega fanta, k; je sedel poleg mene in se nenavadno živo zanimal, kdo vstopa na posameznih postajah. Bil je silno nemiren, zato sem ga naposled le vprašal, ali koga pričakuj«, ali je s kcm domenjen.
»Zmenjen nisem, pričakujem pa nekoga vselej, kadar se vozim tod. Za prvega maja sem s« vozil po tej progi tn dn; gor in dol, pa nisem imel sreče, ni je bilo.« je odgovoril in iz dna srca se mu je izvil vzdih.
»Koga pa,« sem silil vanj.
»Vam bom povedal. Aprila meseca sem se vozil iz Novega mesta. Poleg mene je sedela deklica, ki mi je bila močno v Seč Govorila sva to in ono in Jaz sem j; priznali da bj jo vzei, če bi me marala. JNlč določenega ni rekla, samo to: «JfO, zakaJ pa ne.« Takrat smo bili ie v Šentjerneju in ona je morala Izstopiti. Tudi .iaz sem izstopil in pred vozom sva se Se malo pogovarjala. Sele ko j* avto zatrobil, sem se spomnil, naj mi da svoj naslov, da ji bcm pisal...» Pripovedoval pr se je mak) ustavil. .
»No, in ga je dala?«
»Dala, ampak ko sem si ga v vozu hotel zapisati in »em »o Imel še v ušesih, sem videl, da me ;e potegnila.'«
»Kako?«
I, rekla je: Mečka Maharo-vec.  Š^ntja.rpn. hešne števelke
pa nej treba, bom kar peš dobe la«.
»Tako je rekla?« sem se zavzel. »Čudno«.
nVeste, tu tako ivovorijo, »i« tako zavlačujejo, da mi, ki nismo odtod, slišimo »««•
»To že vem in » ae čudim temu. Le tega n« razumem, kaj naj pomeni, bom že peš dobila'.«
»Jaz tudi ne, saj to je tisto.«
»Morda vas pa j* res potegnila. Kar pozabite Jo, najbrž ima drugega.«
»Kako naj jo pozabim, ko jo imam pa rad?« j* vzdihu i 1 fant, da se mi je res zasmilil. Hkrati se mi je atvar zazdela precej komsiona. Smejal bi se bil na ves glas, da Od bil fant tako strasno žalosten. Ljubezenske bolečine so pač hude!
Začel sem ga spraševati:
»Pa ste kaj poizvedovali po nji?«
»Sem. Toda saj veste, kakšni so ljudje, smejalj so se mi in me dražili, povedal pa mi nihče ni ničesar*.
»Vi te stvari niste prav prijeli- Povprašati bi bili morali resno, starejšo žensko. Z moškimi ni nič v takih zadevah, ženske so pa vse srečne, kadar
grle za to, da se kaj skupaj spravi. Gotovo bi vam rade pomagale. Mislim, da bi bilo dobro, ako bi vprašali tamos-njo gostilničarko. Ona pozna mnogo ljudi in ak0 ji dekle dobro opišete, bi se gotovo spomnila, katera bi utegnila biti vaša Meoka Maharovec. Tistega, de vam Je rekla »bom kaj- peš dobila*, pa nikjer n# pripovedujte. Vsakdo bi s«* smejal in s tem je stvar že kar v začetku zavrnjena.« '
»Pa se menda res nisem prav lotil stvari«.
»Seveda se niste. To vaše vo-zarjenje nima prav nobenega smisla. Saj nimate prav nič upanJa, da bi jo srečali na avtobusu. Da se je enkrat peljala, je morda Solo naključje. Mogoče pa sploh ne živi tu, dasi jo govorica razodeva, da je doma tod okoli«.
Moja tolažba ni veliko zalegla. Fant je bil otožen, jaz pa sem se sam pri sebi čudil, odkod se v današnjih čnsih jemlje taka nežna preprostost. Pomisli, da se je prvega maja. ko Je imel tri dni prosto, vse tri dni %-ozil gor in dol po tej progi! Prišed-š; na cilj sva se poslovila, vendar se ga včasih spomnim, ka-
k«r se človek spomni popotne zanimivosti. Pa tudi mene včasih trapi misel, kaj je mislilo dekle, ko je reklo: »Bom kar peš dobila«. Ali se j« norčevala, ali pa je to v tem kraju kaka firaza. Ti si Dolenjec, mogoče jo poznaš?«
»Prvič sem jo slišal od tebe. Ne morem si misliti, kaj naj bi to pomenilo«.
»Zdai se peljem v Brežice. V Šentjerneju stoji avtobus deset minut. Bogme, da bom vprašal gostilničarko o tem dekletu.«
»Ce kaj izveš, se boš pa še ti vozil gor in dol ter iskal fanta. Bosta pa dva ssputnnka«, sem se zasmejal.
»Saj res. vražje zamotana stvar. Tudi on mi ni dal naslova. Se nisem spomnil, da b- ga pobaral zanj.«
»Kar piši mu, bo Se peš dobil.« sem ga spet uščenil. Sicer pa če ima zemlja trj sputnike, zakaj ne bi naša dolina imela vsaj dveh? Jih bomo že kako prenesli«.
Ločila sva se in prijatelj je zamišljen odšel. Gledal sem »a nJim !n si mislil: »Pa je le dober človek tale moj gorenjski prijatelj!«
A. 2-
Lepo w na Debencu
Dobrih 70 minut od železniške postaje Mirna leži v jugovzhodni smeri od vasi 555 m uisoki Debenc; nanj pelje dokaj položna vot, ki je markirana prav do najvišje točke, kjer te v gostoljubni objem sprejme stalno oskrbovana koča.
Kdor koli se je ob lepem vremenu povzpel na vrh De-benca, tega gotovo nikoli ne bo pozabil in rad se bo tjakaj še in še vrnil. Kako krasen razgled se čloueku odpre v vseh smereh! Bujni gozdovi Blatnega klanca v neposredni bližini te nehote spomnijo na prvi čas naše osvobodilne borbe, saj so prav ti gozdovi nudili varno kritje prvim dolenjskim partizanom, v njih so se formirale prve čete in pozneje v bližnjem Trebelnem slavna Gubčeva brigada. In ko se obrneš v smer, od koder si prišel, ostrmiš od začudenja. Kakor na dlani leži pred teboj vsa dolina Mirne. Bela cesta
OB KONCU LETA BODO
ČLANI PREŠERNOVE DRUŽBE
PREJELI ZA REDNO ČLANARINO 320 DIN PTT, ZA 550 DIN ^A CELO SEDEM KNJIG. ENA OD NJIH JE
HOMORE DE BALZAC EL VERDUGO
PREŠERNOVA DRUŽBA*
Da ustreže splošni šelji svojih naročnikov, je Prešernova družba uvrstila v svoj program tudi prevodno delo. Odločila se je za »El Verdugo« in druge zgodbe franco.-keRi pisatelja Honoreja de Balzaca. V luči njegove osupljive pripovedne umetnosti gledamo predvsem brezobzirni vzpon meščanstva, njegov pohlep po denarju in časti, njegovo nemoralnost, lažnivost in plit-vost, skratka njegovo življenje in rruiljenje. Sijajni opazovalni dar, domišljija in neverjetna energija so omogočili pisatelju, du je napisal celo serijo izvrstnih romanov. B i!>:ac je velik glasnik, pa tudi sodnik svoje dobe.
, Pohitite r vpisom! Clanr vpisujejo poverjeniki Prešernove družbe, ki so skoraj v vseh šolah in večjih podjetjih, vse knjigarne, podružnice Slovenskega poročevalca in Ljudske pravke in uprava v Ljubljani, Erjavčeva cesta 11 a.
se vije med rodovitnimi polji in travniki, ki jih namaka sre-. brna struga širokega potoka. Železna . cesta teče skoraj vzporedno z belo kačo po čudoviti preprogi žitorodnih njiv. Nad Sentrupertom se kopljejo v soncu vinorodni grički Drage in Okrogov, nad njimi gozdnata področja Bukovja in Jatne, nad vsemi pa Izipi v oblake Kum, najvišji med vrhovi v Zasavskem hribovju. Ozreš se malo na levo in pogled ti splava preko valovitih gričev okoli Čateža v daljavo in se končno ustavi na zasneženih Kamniških planinah in še dalje proti zahodu na očetu naših gora, mogočnem Triglavu. Ko se ti naoasejo lepote žejne oči, se obrneš še malo proti desni! Preko Mokronoga se zazreš v Malkovške vinograde,-v isti smeri pa zagledaš že onstran Save Lisco, Kozjansko in Bizeljske griče. Va jugu pa zapirajo obzorje gozdnati Gorjanci.
Debenc. je nepozabno lep ob vsakem letnem času. Pomladi te bujno cvetje pozdravlja na vsakem l:oraku ko se popenjaš proti vrhu, mlado zelenje bukovih gozdov *k tako blagodejno pomirja ;;fco in živce! Poleti se naužiješ sonca in ko ga je preveč, se prijetno ohladiš v senci mogočnih gozdov. Jesen je prelestna! Prisluškuješ veselim vriskom zadovoljnih vinogradnikov ob trgatvi, uživaš božajočo toploto pozno-jesenskega  rjnca in s široko
odprtimi očmi pijes lepote gozda, ki se v tisočerih barvah pripravlja zimski počitek. Smučarji va pravijo, da je pozimi na Debencu najlepše, saj daleč naokrog ne najdeš lepših smučišč kot tu.
Res je, premalo cenimo lepote, ki jih imamo tako blizu. Morda prav zato, ker so nam preblizu. Ko pa se bo z dograditvijo avtomobilske ceste povečal turistični promet tudi :a Dolenjskem, bo gotovo imel tudi prelepi Debenc več obiskovalcev. Sedaj pa je to skoraj še neodkrita lepota.
BRIGADNA RAZGLEDNICA
Stan MDB  v  n&selju  Korenitka je  med  (istimi,   ki «*-.> dvomijo, da bo velika naloga, ki jo je mladi rod Jugoslavije sprejel od tovariša Tita, pravočasno uresničena-konec jeseni 1958 bo stekla nova avto cesta
Vedele , modrosti
Visoke pete si je izmislita žena, ki je dobila poljub na čelo. (Merli)
Možgani so čudovit organ: delovati začno takoj ko zjutraj vstanete in ne odnehajo, dokler ne stopite v pisarno. — (Frost)
Kadar žena moža toliko časa gnjavi, da ga spremeni v ovco, mu zmerom pravi, da je lev in da ima železno voljo. (Balzac)
Zvesti prijatelji so le trije: *tara žena, star pes in gotov denar. (Franklin)
O, srečni nekdanji dnevi, ko sem lahko bila tako nesrečna. (Sofija Arnold)
Umiram zaradi pomoči preveč zdravnikov. (Aleksander Veliki)
Knjig nikdar ne « posojam, ker jih nihče ne tirne. Edine knjige, ki jih imam v svoji knjižnici, so tiste, ki sem si jih izposodil. (A. France)
VSE ZA POPRSJE Straussu, znanemu komponi* stu valčkov, so na Dunaju že za njegovega življenja postavili doprsni kip. Po -končani slovesnosti stopi k Straussu neka zelo zelo dekoltirana dama z bujnimi prsmi in navdušeno pravi: »-Maestro, prešla sem 500 kilometrov, da bi lahko prisostvovala odkritju vašega poprsja!«
»O, milostljiva, kakšna čast zame,** je odgovoril kompozitor. »-Ampak jaz bi prehodil tudi dva tisoč kilometrov, da odkrijem vaše poprsje.**
Eskimska svetilka
Eskimi so še do nedavnega uporabljali za razsvetljavo kaj nenavadno svetilko. V teh polarnih krajih živi ptič »alk«, ki se tako spita z ribami, da ga je končno sama mast. Tega ptiča ustrelijo, skozenj potegnejo stenj in prižgejo. Mast se prične taliti in ptič lepo sveti.
zu
NEZNANJE JEZIKA .'o, sosed, res vas ne ra-.em: tako resen in globo-
Orjak na Neretvi
Hidrocentrala »Jablanica« na reki Neretvi spada med največje hidrocentrale v Evropi in predstavlja pravega giganta naše industrijske izgradnje po osvoboditvi. V nji buči šest velikih turbin, ki proizvajajo 750 milijonov kMovatnih ur električnega toka, kar je bila predvojna proizvodnja vseh hidro-central v Jugoslaviji.
Da so ukrotili divjo Neretvo, je bilo treba zgraditi 80 metrov visok jez, ki Je povezal obe strmi obalt. Zajezena reka jo tako stvorila umetno jezero, dolgo čez trideset kilometrov, in ga napolnila s 316 milijoni kubičnih metrov vode.. Kjer so nekdaj stale revne, stare vasi, plovejo danes motorni čolni, nekdanji prebivalci Jablanice pa
Hi igarili ji v naseljih vzdolž avto ceste so dobili prod kratki.n 3 avtomobile, 2 traktorja, 32 bielklov, 2(1 mopedov in H mod. ciklov, darila Avtomoio »veze Jugoslavije. T»ko se bodo prak Učno seznanili z motorizaeljo in s prometom. Na traai bo tudi prenosna mehanična delavnica. Brigadirji so darilo AMZ Jugoslavije sprejeli z velikim veseljem
živijo sedaj v modernih zdravih hišah.
Zgraditev tega velikega jezu je požrla 130.000 kubikov specialnega betona ln jekla, vsega betona pa je vzidanega v Jabla-niško hidrocentralo (jez, strojna dvorana, podvodni kanali itd.) 350.000 kubikov. Preselili so deset vasi, prestavili 10 km proge in potopili nekaj cest.
Statut beračev
V argentinskem mestu Rosa-rio so ustanovili združenje beračev, ki Ima tudi svoj statut. Med drugim statut določa, da berač pred cerkvenimi vrati ne sme vzeti manj kot 50 centavov. Ako odpre vrata zasebnega avtomobila, mora obdaritev znašati prav tako najmanj 50 centavov.
75 km na uro po vodi
Po poročilih časopisov so v Sovjetski zvezi uspešno preizkusili rečno potniško ladjo, ki jo imenujejo »ladja _ rđketa«. To je gotovo najhitrejši plovni objekt na svetu. Ladjica ima 66 sedežev, vozi pa lahko s hitrostjo 7o km na uro. Tako hitrost doseže ,■ pomočjo propelerja zadaj jn spredaj. Pri polnj hitrosti ladjico kar dvigne iz vode, tako da le drsi po vodi.
Svojevrstna demonstraciju
Dijaki učiteljišča v Kentuckv (Anglija) so tri dni zapovrstjo nosili ženske obleke In se v njih sprehajali. To so napravili iz protesta proti kolegicam v šoli. ki nosijo hlače.
Naj živi Prvi maj. praznik mednarodne delavske solidarnosti!
koumen človek, pa letite gledat prav vsak kavbojski film!«
»Veste, ljuba soseda, rad bi se naučil jezika, s katerim se pogovarjajo moji otroci.. .*■
CIGANOVA MOLITEV Cigan je taval po pustinji. Vročina, žeja, nikjer kapljice vode. Pa sklene Cigan roke in milo zaprosi: »Ljuba mamka božja, lepo te prosim, pošlji mi vsaj kapljico vode!**
Zdajci se potemne oblaki in kmalu se ulije ploha.
»Tri sto hudičev,** zakolne Cigan. »Veš ljuba mamka božja, slabo slišiš: rekel sem, da sem žejen, ne umazan!**
TEŽAVE Z 2ENO Komaj je Fridolin prestal kazen, se je spet znašel pred sodnikom. »Zlodja vendar,** ga pokara sodnik, »zakaj ste pa iz zapora tekli naravnost v lokalni list in premlatili urednika?**
»Veste,- tovariš sodnik, ta urednik je napisal v svojem listu, da takrat nisem ukradel samo pet tisoč, ampak nemara deset. Ne veste, kakšnega vraga je počela doma žena, kje je vstalih pet tisoč.**
2RTEV GLASBE
»Melhior je obsojen, ker je
ljubil glasbo.** »Kako to?**
»Ja veš. res denar iz blagajne je pognal v baru.««
KAJ JE TRAGEDIJA
»No,** prdvi profesor, »sedaj mi pa razložite besedo tragedija.**
»Tragedija je, če moj oče dobi prvega plačo, pa mu jo nekdo ukrade v tramvaju.**
»To ni tragedija, ampak Skoda,** odgox-ori profesor.
»Tragedija je, če gre moja teta na trg in si zlomi nogo,*-se oglasi drug dijak.
»Ne, to je le nesreča.« .
»Tragedija je, če moram ponavljati razred.**
»No, to je res tragedija,** pohvali profesor tretjega. »Zakaj pa meniš, da'je tragedija?**
»Zato, ker ni ne škoda ne nesreča .. .**
RAZLIKA
»Veš, kakšna ie razlika med letalcem in proizvajalcem eksploziva?«
»Naa.*
»Prvi v zraku tvega, da pade na zemljo, drugi pa tvega na zemlji, da zleti v zrak.«
MAJHEN KAPITAL , 'Povem  vam,  ko  sem jaz pričel kot nakupovalec, nise.n ■irnpi drugega kot svojo narau-
no inteligenco.«
»Človek božji, petem pa ste pričeli z zelo skromnim kapitalom.«
B ii'i   n . s i- a
77." Nekoč so hoteli naši predniki ustvariti čudovito lopo žival. Ze ko bili dokončali debelo kožo in krat !•>-. noKe, ko no zaspali, in tedaj je neki zahi litni duh naredil živali glavo ter Ji namesto trobca nasadil i o«. Tako ie prišlo do tega, d .t hodi nosom« ko zli 1 ii 11 po il.MiiiKli Ali sliši-;, kako se bližu skozi noč'.' Orevesa se podirajo, mlada d oboka se lomijo in pokajo, puhajoč prihaja nosorog in soje ru/dotanje. ue holi sc pustiti za srlmj sledu, kajti noheiiu /hal |f| ne more ubiti: niti tiger, ker ue more načeli ujegove kože.
711. V džungli je nenadoma nastala tišina in aagle-rial snu, kako prihaja počasi čreda slonov, kakoi neslišno pomikajoč se oblak. Z neha nI svetila več Moliena luč, pred mesecem in zvezdami se je počasi »/prosili velik mrak. »/.lezi na drevo,« ml je dejal Kari, »rad lil se te znebil za to noč.« V spanju »H morda v sanjah — tonu sum ne vem — sem usliaal i<ji-i;ovo prošnlo In nato sem vl«f*l Kurija, kuko Jo stal in ručol trobiti, uu kar se je vsu slonovska i rodu ustavila. Kazmnol sem vse, kar so govorili.
79. Nekateri izmed slonov so so zasmejal), ko so ga zagledali. »Poglejte.« so dejali, »njegovemu členku M nogi so pozna sled verige: trpi. da ga Imajo zasužnjenega ljudje.« Kari Je vzdignil trobec lr tako zatrobil |;I jr njihovo neumno blebetanje lukoj utihnilo. Potom Je dejal: »Nocoj bi rad no
vrsto. Koliko  jih   i.....nI vami.  ivnlioilno rojenih
ki bi se hoteli pomoriti / menoj?. .Koliko si star?« ga Je vprašal mlad slon. »Junaki uo po/najo let.« mu jo migov mil Kari.
»0. F.don Izmed slonov, čredni vodnik, Je stresel t glavo: »Med nami so nilailii. ki so relo tigre naučili skromnosti; ki so razteptall gore in podiral' najmočnejša drevesa v džungli /Uoro.i. prijatelj ljudi, govori skromneje, nimaš pravice, du bi si ■/.bral nevesto mod svobodno rojenimi'« Kuri Je puhal in do jul: »Kličem na dvoboj! Pripravljen som!« In Iz črod jo stopil mlad samce. U i sta mu kratku oklu ravno dobro pogledala I/, gobca, Kari J* mirno stal prrd nJim In misbo ho M mu sunkovito napele.