LETO XXIX. ŠT. 15 PTUJ, 15. aprila 1976 CENA 2 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA _ LJUDSTVA TRENUTNO IMAMO V PTUJSKI OBCINI 1900 UČENCEV, Z USMERJENIM IZOBRAŽEVANJEM SE BO ŠTEVILO UCENCEV POVECALO NA 3000. POTREBOVAU BOMO PRIBUŽNO 100 UČILNIC IN 150 UČITELJEV. Ud - za šolski prostor Kadrovske probleme je moč rešiti z načrtovano kadrovsko politiko, z enotno politiko štipendiranja. Prav zato bo lO interesne skup- nosti za vzgojo in izobraževanje izdelal natančen plan potreb po kadrih. Težje bo v tem srednje- ročnem obdobju zagotoviti prostor za 3000 učencev. Poleg tega je tudi marsikatera osnovna šola potrebna krepkega popravila ali pa je celo dokončno neuporabna. Z namenom, da bi kir najbolj učinkovito rešili problem šolskega prostora v ptujski občini, je bil imenovan odbor za organizacijo referenduma za gradnjo šolskega prostora. O programu dela tega odbora smo se pogovarjali s pred- sednikom odbora, Alojzom Gojči- čem. — Kako ste si zastavili delo? ,,Že na začetku našega dela bomo zadolžili posamezne člane vodstva DPO in skupščine za kra- jevne skupnosti tako, da so za vsako KS v občini zadolženi vsaj trije člani, ki bi bili odgovorni za delo oziroma za priprave na refe- rendum v krajevni skupnosti." — Kakšen je rokovnik dela do razpisa referenduma? ,,Ugotovili smo, da obstajajo trije temeljni viri financiranja za odpravo pomanjkanja šolskega prostora v občini. Prvi vir je samoprispevek za katerega je zadolžen odbor. Drugi vir je združevanje sredstev, za kar je zadolžen izvršni svet SO Ptuj, ki bi naj do septembra ali oktobra letos pripravil samoupravni sporazum za organizacije združenega dela, tako da bi lahko tudi na tem pod- ročju vodili vzporedno družbeno- politično akcijo za združevanje sredstev. Tretji, dokaj realni vir pa vidimo v sredstvih republiške inte- resne skupnosti za vzgojo in izobraževanje, ki je že objavila svoj perspektivni petletni plan in mislimo, da bomo tudi mi iz tega naslova dobili del sredstev za šolski prostor v naši občini. Imenovali smo tudi propagandno komisijo, ki bo neprestano sprem- ljala delo odbora in seveda tudi ustvarjala potrebno družbenopo- litično vzdušje za referendum. Čimprej je potrebno pripraviti idejni projekt in ga finančno ovrednotiti. Za to delo smo dolo- čili izvršni odbor oziroma posebno komisijo pri izvršnem odboru skupnosti za vzgojo in izobraže- vanje, ki mora to nalogo opraviti do konca maja letos. Naslednja temeljna naloga je da informiramo o akciji vse občane in da se v vseh družbeno-političnih organizacijah govori o vzrokih in potrebah gradnje oziroma dograd- nje šolskega prostora v občini. Zato so zadolženi vsi predsedniki DPO, da na posvetih organizacij govore o delu našega odbora in o problemu šolstva v občini. Sestavili bomo tudi informacijo o stanju na področju šolstva, s katero bi želeli občanom predsta- viti nekatere težave, ki nas tarejo v srednjem in osnovnem šolstvu, zlasti vprašanje prostora, vpisa, vprašanje učilnic, delavnic, kabinetov, telovadnic itd., kaj pomeni usmerjeno šolstvo na našem območju in kakšne naloge postavlja reforma osnovnega in srednjega šolstva v naši občini, vprašanje kadrovske zasedbe itd. Zlasti je potrebno ugotoviti, kakšen je interes združenega dela po kadrih s srednješolsko izobrazbo. Odločili smo se, da bomo obliko- vali v vsaki krajevni skupnosti pripravljalni odbor, ki bi naj pričel delati najkr.sneje koncem maja. Vzporedno z razpravami o srednjeročnem planu občine misli- mo, da je potrebno najintenzivneje popularizirati akcijo za referen- dum za gradnjo šolskega prostora. V avgustu, septembru in oktobru. bi morali biti najaktivnejši, to pomeni, da bi v teh treh mesecih morali ,.osvestiti" naše občane v nekem smislu, da je v naši občini nujno razširiti obstoječi šolski prostor. Referendum bi razpisali v mesecu novembru, prispevek pa naj bi pričeli plačevati s 1. januarjem 1977". — Koliko sredstev bi naj zbrali z občinskim samoprispevkom v petih letih? ,,Občinski samoprispevek bi razpisali v višini 1 "lo, kar pomeni, da bi v petih letih zbrali 35 milijo- nov dinarjev. Približno toliko bi naj zbrali tudi s samoupravnim sporazumom o združevanju sred- stev OZD ..." — To je približno 7 mi^ard starih dinarjev. Koliko lahko s tem denarjem zgradimo? ,,Reči moramo da ta vsota ne bo zadoščala niti za gradnjo srednje- šolskega centra, kaj šele za gradnjo osnovnošolskega prostora, tudi če prištejemo sredstva repub- liške interesne skupnosti, o katerih še danes niti ne vemo, koliko jih bomo dobili. Treba je reči, da pride v poštev samo gradnja v fazah, kar pomeni, da bomo gra- dili več let, najverjetneje dve petletki. Program, ki smo si ga zastavili, to je srednješolski center, najverjetneje pa bo potrebno raču- nati še s šolo v Markovcih, s posebno osnovno šolo v Ptuju in z dijaškim domom . . ."N. Poljanšek Zakonik socialističnega samoupravljanja v javni razpravi bo o osnutku tega zakona mnogo napisanega, povedanega, podrobneje razčlenjenega in pojasnjenega. Nemogoče je v enem samem sestavku omeniti vse, kar prinaša ta zakon, zato se žeUm omejiti le na tri bistvena vprašanja: 1) Kaj je združeno delo? Ta pojem pogosto uporabljamo, si ga po svoje tolmačimo, žal cesto napak, ga pojmujemo preozko ipd. Združeno delo je rezultat razvoja proizvajalnih sil družbe, njena objektivna zakonitost. Nenehna rast produktivnosti dela, kar pospešuje razvoj proizvajalnih sil, terja tudi čedalje večjo stopnjo podružbljanja človekovega dela, čedalje večjo medsebojno povezanost, pogojenost in odvisnost dela. Združeno delo pri nas temelji na socialističnih samoupravnih družbenih odnosih, zato ga zakon tudi opredeljuje kot socialistično, samoupravno združeno delo. Pri tem je odločilnega pomena dvoje: sredstva za delo so v družbeni lasti in delo ima družbeni značaj. To pomeni, da delavec združuje svoje delo z delom drugih delavcev na sredstvih, ki so družbena lastnina, vendar pri tem ne dosega delovnih rezultatov sam zase, temveč v skupnih naporih vseh - združenih delavcev - tudi tistih, ki delajo na področjih znanosti, izobraževanja, kulture, šolstva, zdravstva, upravno-administrativne dejavnosti itd. Združeno delo, kot ga opredeljuje osnutek zakona je torej celovit sistem družbeno-ekonomskih odnosov, od sredstev za proizvodnjo in ustvarjanje novih vrednosti pa vse do splošne in skupne porabe. 2) Kdo je delavec? Osnutek zakona v 6. členu točno opredeljuje, da je delavec vsaka oseba, ki dela s sredstvi v družbeni lastinni v organizaciji združenega dela, v delovni skupnosti, v kmetijski ali drugi zadrug in v drugih oblikah združevanja dela in sredstev. Delovni ljudje, ki z osebnim delom opravljajo umetniško, kulturno, odvetniško aH drugo svobodno poklicno dejavnost, imajo praviloma enak družbeno-eko- nomski položaj in enake pravice kot delavci v OZD. Enako velja to za kmetovalce in obrtnike, če svoje delo in sredstva združujejo v zadrugah ali v drugih oblikah združevanja, če so v kooperacijskih odnosih z OZD ipd. V bistvu enak družbeno-ekonomski položaj in pravice kot delavci v OZD imajo tudi delavci pri zasebnih delodajalcih. Po skoraj dveletnem delu komisije pri skupščini SFRJ, po številnih predosnutkih, smo končno dobili osnutek zakona o združenem delu, ki ima kar 646 členov. Ta zakon se bistveno razlikuje od običajnih zakonov, zato ga lahko povsem upravičeno imenujemo ,,mala ustava" pa tudi „kodeks socialističnega samoupravljanja". Predvideno je, da bo o tem osnutku skupščina SFRJ razpravljala še v tem mesecu in ga dala v javno razpravo, ki bo trajala pol leta, to je do novembra letos, ko bo najvišji samoupravni organ naše socialistične družbe - skupščina SFRJ - zakon o združenem delu, z vsemi utemeljenimi dopolnitvami in spremembami, oblikovanimi v javni razpravi, končno tudi sprejela. Ni potrebno posebej naglašati, da je to zakon, ki bo točno določal, kako načela ustave in vsebine resolucij X. kongresa ZKJ uresničiti v praksi, tako družbeno preobrazbo, ki jo je nakazalo in sprožilo besedilo ustave, usmerjati v združenem delu, kako urejati vsa pomembnejša vprašanja, ki se nanašajo na samoupravljanje, na organiziranje združenega dela, na položaj delovnih ljudi v proizvodnji in v upravljanju, delitvenih odnosov itd. Skratka, s tem zakonom predvsem gradimo, to se pravi - postavljamo instudonalno podlago dstema samoupravnega združenega dela. 3) Temeljna organizacija združenega dela. Kot že ustava tudi osnutek zakona označuje TOZD kot temeljno obliko združenega dela, v kateri delava opravljajo gospodarsko in drugo družbeno dejavnost, delajo s sredstvi v družbeni lasmini in ustvarjajo družbeno-ekonomske in druge samoupravne pravice. Osnutek zakona posebej precizira, da TOZD ne more obstajati samostojno, zunaj okvira delovne organizacije. Našteta je še cela vrsta nalog TOZD, ki je baza celotne^ združenega dela, združevanja, planiranja, delegatskega sistema itd. Dolžnost vseh delovnih ljudi in občanov, organov in organizacij je, da v javni razpravi s svojimi mnenji in predlogi konkretno prispevajo k oblikovanju končnega besedila tega zakona, ki ne pomeni samo jugoslovanske poti v socializem, temveč tudi smer razvoju samoupravljanja, ki ga delavci v različnih oblikah uvajajo že marsikje po svetu. Obenem pa že v javni razpravi urejati družbeno-ekonomske odnose v smislu i^Jpčii zakom o združenem delu. Franc Fideršek Problematika društev in organizacij ormoške občine v soboto 3. aprila 1976, je bila v ormoški občini, ki sta jo pripra- vila občinska konferenca SZDL in njen koordinacijski odbor za družbene organizacije in društva. Udeleženci konference so menili, da bo nujno urediti financiranje organizacij in društev. To trenutno predstavlja za približno 60 družbe- nih organizacij in društev največji problem. Glede na to, da v teh organizaci- jah in društvih sodeluje veliko občanov in delovnih ljudi, je to vprašanje toliko pomembnejše. Vse družbene organizacije in društva, so v občini pomemben dejavnik pri razvijanju samou- pravnih odnosov. Več o tem prihodnjič. GF SAMOUPRAVNO DRUŽBENO PLANIRANJE V PTUJSKI OBČINI Na zadnji, razširjeni seji komiteja občinske konference ZKS Ptuj, ki je bila v Kidričevem, 7. aprila 1976, so ocenili dosedanja prizadevanja na področju samoupravnega družbenega planiranja in opozorili na pomanjkljivosti, ki se pojavljajo. Ugotovitev vseh navzočih je bi- la, da ni bilo storjeno vse, kar bi moralo biti, tako v združenem de- lu, kot v krajevnih skupnostih in SIS. Predvsem bi bilo potrebno določiti prioritetne naloge v naslednjem srednjeročnem obdob- ju, jih uskladiti na področju regije in občine. To so zlasti področja kmetijstva, perutninarstva, kovin- sko predelovalne industrije, prav tako pa področje proizvodnje aluminija v okviru Slovenije. Več pozornosti bo treba posve- titi prestrukturiranju gospodarstva iz surovinskega in polfinalne proizvodnje v finalno, gospodar- stvo pa mora biti tržno usmerjeno in ne sme kopičiti zalog, kar se je doslej redno dogajalo. O planiranju v organizacijah združenega dela lahko rečemo, je bilo povedano na seji, da poteka vse preveč na nivoju strokovnih služb, ki svoje delo sicer zelo do- bro opravljajo, vendar delovni ljudje nimajo dovolj vpliva na oblikovanje planov. O planiranju v krajevnih skupnostih je poveda- ti, da je planiranje preobširno. Potrebe, zajete v planih so 3 x večje od sredstev, ki so na voljo. Zgovoren podatek, ki priča na ka- ko nerealnih osnovah poteka planiranje. V samoupravnih interesnih skupnostih poteka p'aniranje najpočasneje in najmanj povezano s krajevnimi skupnostmi in OZD. Pri osnutkih planov imajo največ besede izvajalci in strokovne službe interesnih skupnosti, med- tem ko uporabniki ostajajo ob strani. Velika pomanjkljivost načrtovanja je pomanjkanje ustreznih kadrov, še večja pa krat- ki roki, ki jih vsi po vrsti zanemarjajo. Kljub temu pa ne sme na račun kratkih rokov trpeti kvaliteta planov. Zato je potrebno kadrovskim planom dati v sred- njeročnem načrtu vso pozornost, kajti pomanjkanje kadrov je eden izmed osnovnih vzrokov manj- razvitosti ptujske občine. O planih, družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih morajo biti delovni ljudje in obča- ni sproti obveščeni, da lahko tvor- no in suvereno odločajo. Iz osnov pianov je potrebno oblikovati čim popolnejši občinski osnutek srednjeročnega plana, ki bo razči- stil prioritetne razvojne planske postavke ob predpostavki dinamičnega in stabilnega razvoja, ob večjem zaposlovanju občanov doma in zdomcev. Planiranje mora biti torej real- no, upoštevati je potrebno vse dejavnike, ki bodo vplivali na raz- voj, ki bodo vplivali na realizacijo srednjeročnih planov. Zato je prav, da se vsi delovni ljudje in občani pri planiranju zavedamo, da se lahko pokrijemo le s tako dolgo odejo, kot jo imamo, ne pa s tako, kot bi jo želeli imeti. N. Poljanšek Vezanje hlebčkov aluminija v TGA Kidričevo. Foto: S.Kerbler Občinski svet ZSS Ptuj, občinski svet ZSH Cakovec, občinski odbor sindikata delavcev v prometu in zvezah Ptuj in osnovne organizacije sindikata ptujskih železničarjev vabijo na PROSLAVO v POČASTITEV DNEVA JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNIČARJEV IN XV. SREČANJ BRATSTVA IN PRIJATELJSTVA V PTUJU V ČETRTEK 15. APRILA 1976: ob 17. uri pred spominsko ploščo na Železniški postaji Ptuj ŽALNA SVEČANOST IN POLAGANJE VENCEV v počastitev spomina na železničarje, ki so svoja dragocena življenja darovali za svobodo. Sodelujeta godba na pihala DPD „Svoboda" Ptuj in mešani pevski zbor prosvetnega društva Alojza Arnuša iz krajevne skupnosti Rogoznica. Ob 18. uri v ptujskem gledališču: VEČER MEDŽIMURSKIH PLESOV, PESMI IN OBIČAJEV Program izvajajo člani kulturno umetniškega društva „Ivan Knez" Kotoriba iz občine Čakovec. Vstop prost Vabljeni! 2. stran TEDNIK - četrtek, 15. aprila 1976 Tudi v letu 1976 vsa pozornost stabilizacijskim prizadevanjem Ob današnjem prazniku jugo- slovanskih železničarjev smo namenili nekaj vrstic tudi kolektivu Centralnih delavnic Ljubljana-TOZD za vzdrževanje voz v Ptuju, ki v Ptuju in na delovišču na Teznem zaposluje 210 delavcev. Vsi skupaj so v lanskem letu ustvarili štirikrat večji ostanek brutto dohodka, kot leto dni poprej. Lani sprejeti stabilizacijski program, ki sicer ni bil dosledno realiziran zaradi neugodnih rezul- tatov pri gibanju materialnih stroškov proizvodnje, ki so naraščali hitreje kot celotni dohodek, je tudi v letošnjem letu pomembno vodilo slehernega zaposlenega v skrbi za odprav- ljanje nediscipline in slabe kvaitete dela - saj je povečanje obsega proizvodnje in delovne storilnosti ena od poglavitnih nalog v TOZD. Sproti spremljajo gibanje stroškov v proizvodnji ter organizaciji dela in izkoriščanje delovnega časa. V lanskem letu je bila proizvodnja za 18 % višja v primerjavi z letom 1975 predvsem zaradi velikega presežka pri stranski dejavnosti, ki jo oprav- ljajo za odjemalce izven železnic kot so to na primer TGA Kidričevo, Cinkarna Celje, tovarna stekla Straža in drugi večji naročniki V svoji osnovni dejavnosti pa TOZD posluje z izgubo predvsem zaradi neurejenih cen na sprotnih popravilih tovornih voz. Z novim sistemom zavarovanja plačil bodo nastali resni problemi pri zago- tovitvi plačil dobaviteljem, kar bo lahko imelo za posledico, da bodo že tako minimalne zaloge reprodukcijskega materiala morali še bolj zmanjšati, to bo zelo neugodno vplivalo na proizvodnjo. Nujno bi potrebovali dolgoročni kredit za obratna sredstva ali pa popravljene cene za storitve. Maksimalno bodo morali izkori- stiti vse notranje razerve v skladu s sprejetim stabiUzacijskim pro- gramom. V okviru železniškega gospodarstva in centralnih de- lavnic, si bodo morali prizadevati, da bodo novi predpisi o plačevanju pustili čimmanjše posledice. Uspeh proizvodnje, ki so ga dosegli v hnskem letu je v celoti zadovoljiv, pravijo pa, da je na zniževanju materialnih stroškov proizvodnje, njihova največja rezerva v stabilizacijskih naporih. Doseženi celotni dohodek v lanskem letu je bil 32,820.440 dinarjev, dohodek 15,348.043 dinarjev, čisti ostanek dohodka pa 2,066.075 din, s čimer so si zagotovili večje odvajanje sredstev v poslovni sklad za obratna sreustva, ki jih je potrebno v celoti pokriti z dolgoročnimi viri. V lanskem letu večjih vlaganj v nove investicije ni bilo, v razvojnem programu pa imajo smelo zastavljene naloge, ki bodo do leta 1980 zahtevale pred 21 milijonov vloženih denarnih sred- stev. Trenutno gradijo montažno halo za popravilo novih štiri-osnih železniških voz. Že sedaj bi potrebovali novo halo za sprotna popravila, prenosnico, poslovno zgradbo in druge objekte, ki so za nemoteno poslovanje TOZD nujno potrebni. V lanskem letu je bila v tem kolektivu močna fluktuacija delovne sile, saj je prenehalo ah pa na novo sklenilo delovno razmerje kar 86 občanov ah 42 % vseh zaposlenih. Pomembne uspehe so dosegli v zmanjševanju nadurnega dela, od 5512 v letu 1974 na 1938 v letu 1975. V lanskem letu pa so zabeležih za 13% več izostankov z dela zaradi bolezni do 30 dni, boleznine nad 30 dni pa so se povečale za 10%. Vendar ocenjujejo, da do tega prihaja predvsem zaradi objektivnih vzro- kov, kot so težki delovni pogoji in podobno. Vsi uspehi in težave, s katerimi se ta delovni kolektiv srečuje, jim nalagajo, da se z vsemi silami spoprimejo z razmerami, ki v prvih mesecih letošnjega leta niso preveč ugodne in da jiJi skupaj in v okviru Železniškega gospodar- stva Ljubljana, tudi to pot uspešno premagajo. Vemo, da današnji DAN ŽELEZNIČARJEV ni čas za tarnanje in prikazovanje težav, vendar naj bodo te, skupno z uspehi, vsaj delček tistega, kar bi radi povedaU o tem malem, vendar marljivem delovnem kolektivu. Iskrene čestitke dragi železni- čarji! Marjan Šneberger Dela na novi montažni hali lepo napredujejo! Foto: J.Slodnjak Skrb za peso najvažnejša Ob koncu prejšnjega tedna je bil v Ormožu posvet o pripravah za pridelovanje sladkorne pese in graditev tovarne sladkorja v Ormožu. Poleg predstavnikov občinskih in regijskih organizacij SZDL iz podravske in pomurske regije ter predstavnikov občinskih izvršnih svetov, so se udeležih razprave o teh pomembnih vprašanjih tudi Milan Kučan, sekretar republiške konference SZDL, Milovan Zidar, repubhški sekretar za kmetijstvo in |lado Dvoržak, podpredsednik repubhske gospodarske zbornice. V razpravi je bilo večkrat poudarjeno, da uresničitev te naloge še zdaleč ni samo ormoški, ampak je to širši podravsko-pomurslS in republiški interes. Ker se pojavlja sladkorna pesa kot nova poljščina v kolobarju, ji je nujno zagotoviti v poljedeljski proizvodnji tudi ustrezno mesto tako v družbenem in zasebnem sektorju. Da bi to nalogo lažje uresničiU, se morajo vsi njeni nosilci ustrezno strokovno, tehnološko in duržbenoekonomsico organizirati. Nujno je pospešiti proces združevanja zemlje, dela sredstev in znanja. Na posvetu so skleniU, da bodo v vseh občinah znotraj SZDL, kot frontne organizacije, razvih za uresničitev te naloge pospešene aktivnosti, v katere bodo seveda vključili vse dejavnike, ki delajo na tem področju. Prvi poskusi pridelovanja sladkorne pese na našem območju kažejo spodbudne rezultate. Tovarno sladkorja v Ormožu bodo pričeh graditi spomladi prihodnje leto, obratovati pa bo pričela predvidoma že ob koncu leta 1978. Sladkorno peso, ki bo pridelana v letih pred pričetkom obratovanja tovarne v Ormožu, bodo prevzele sedanje tovarne sladkorja. JOS Začetek druge faze Gradnja druge faze Turistično- gostinskega centra se je že pričela. Predračunska vrednost gradnje znaša 34,565.679 dinarjev. V to vsoto je zajeta tudi vrednost že opravljenih del druge faze v višini 8.065,679 dinarjev. Tako manjka še 27,500.000 dinarjev, ki bi jih naj zagotovih iz naslednjih virov: - z oročenimi sredstvi gospodar- stva po že predloženem samo- upravnem sporazumu 6,000.000 dinarjev, - s krediti izvajalcev del 4,000.000 dinarjev, s kreditom Kreditne banke Maribor podruž- nice Ptuj 12,500.000 dinarjev in s sredstvi krajevne dcupnosti Ptuj 2,000.000 dinarjev. Skupna vrednost del, ki so že bila opravljena znaša 38,313.537 dinarjev. Prav gotovo bo potiebno čimprej zagotoviti sredstva da bo lahko delo nemoteno potekalo, vsako zavlačevanje pa pomeni podražitev investicije. N.P. PRED VOLITVAMI V SAMOUPRAVNE ORGANE SOZD UNIAL Delavski svet UNIAL, Združena industrija aluminija Maribor, je že na svoji prvi izredni seji v preteklem mesecu sprejel sklep, da se opravijo volitve samoupravnih organov -SOZD UNIAL na osnovi pravilnikov o volitvah in odpokhcu samoupravnih organov v delovni organizaciji IMPOL in na osnovi pravilnika o volitvah in odpokhcu članov delavskega sveta TGA, TOZD in organov uprav- ljanja, ki so neposredno voljeni v delovni organizaciji TGA Kidriče- vo. Prav tako so sklenili, da bodo volitve v delovni organizaciji IMPOL v torek, 20. aprila 1976, od 4. do 16. ure, v delovni organizaciji TGA Kidričevo pa v četrtek 29. aprila 1976, od 5. do 23. ure. Določih so volilne enote za volitve delegacij v delavski svet sestavljene organizacije združe- nega dela in samoupravno delavsko nadzorstvo sestavljene organizacije združenega dela UNIAL. Prav tako je že določenih tudi 14 voUlnih enot. V vsaki volilni enoti bodo izvoliti po dva člana delegacije v delavski svet. Po določihh samoupravnega sporazu- ma o združitvi v SOZD se pri vsaki podpisnici sporazuma izvoli tudi 3-članska delegacija v samo- upravno delavsko nadzorstvo. Imenovane so komisije za izdelavo vohlnih imenikov in volilni komisiji, ki pa imenujeta volilne odbore za vsako vohlno enoto. Nosilec evidentiranja in kandidiranja vseh delegatov v samoupravne organe je sindikalna organizacija tako v IMPOLU kot tudi v TGA. Priprave so v pobe m teku in že tecejo kandidacijski postopki, zato bo do dneva vohtev vse nared. F. MEŠKO Priporočilo sadjarjem Pospeševalna služba pri Kmetijskem kombinatu Ptuj, sporoča sadjarjem da je zaradi otoplitve nastopil, oziroma bo nastopil v kratkem čas, škropljenja breskev proti kodravosti in luknjičavosti. Kjer so se lastniki, ki imajo breskve odločiti za škropljenje z bakrovimi pripravki je treba takoj opraviti škropljenje! Za škropljenje jc treba uporabiti: 1 % bakreno apno, 50 ali 2 % bordojsko brozgo, manj primeren je cuprablau. Organski fungicidi, kijih priporočajo so: 0,4% radociran ali 0,3% radotiran, ali 0,15 % delan ah 0,25 % dodine. Za jablane in hruške še ni pravi čas za škropljenje. Treba pa si je pravočasno nabaviti kemična sredstva za škropljenje. Proti tistnim ušem bi priporočali folidol olje, oleodiazinin ah pa frutapon. Frutapon uporabljamo v koncetraciji 2 % do stadija, ko dosežejo listi velikost mišjega ušesa, pozneje pa v koncentraciji 1 %. Proti cvetožerju je možno uporabljati folido olje še po stadiju mišjih ušes. V nasadih, ki so okuženi z ameriškim kaparjem priporočajo uporabo ultracida. V vseh nasadih, kjer je napad jajčec rdečega pajka je potrebno še uporabiti galccron ali pa plictran. Pri hruškah je potrebno odločati po uporabi folidol olja glede na okužbo z bolšico. Ce odraslih bolšic ni oz. jih je malo se lahko OPUSTI ŠKROPUENJE Z DIAZINON OZIROMA Z FOLIDOL OLJEM. Vsa navedena kemična sredstva lahko kupite pri KK Ptuj trgovina »Zadružnik", na Srbskem trgu v Ptuju. Praznik železničarjev - moč delavske solidarnosti v spomin na 15. april 1920, ko je Zaloško cesto v Ljubljani pordečila kri delavcev — železničarjev, slovenski in ju- goslovanski železničarji, skup- no z vsem delavskim razredom Jugoslavije praznujejo svoj praznik. Ta praznik vsako leto skupaj z železničarji praznuje- jo tudi delavci in občani ptuj- ske občine, saj so bili prav že- lezničarji prvi nosilci re- volucionarnega delavskega gibanja na ptujskem območju. V zgodovini revolucionarne- ga gibanja ptujskega delavstva je prav gotovo najpomembnej- ši prvi štrajk v državnih železnicah v Ptuju, kjer je ta- krat delalo okoli 70 delavcev. Krvavi zločin na Zaloški cesti, ko je pod streli hlapcev novega buržoaznega režima omahnilo v smrt 15 železničarjev, nad 70 pa je bilo ranjenih, je globoko pretresel tudi ptujske želez- ničarje. Že naslednji dan so začeli stavkati in v stavki vztrajali od 16. aprila do 2. maja 1920. Med organizatorji stavke zasledimo tudi ime Franca Krambergerja, kasnejšega komunista, borca, ki je omah- nil v poslednjem boju Lackove čete v Mostju in po katerem se s ponosom imenuje delavski dom v Ptuju. Med sodelujoči- mi v stavki zasledimo imena železničarjev, ki so s svojo revolucionarno dejavnostjo nadaljevali tudi v pogojih najhujšega terorja proti- Ijudskega režima. To revolucionarnost ptujskih železničarjev je takratni študent, Jože Potrč, oplemeni- til s poglobljenim ideološkim znanjem. Skupaj z železničar- skim delavcem Ivanom Spolenjakom sta, septembra 1928, v železniških delavnicah v Ptuju ustanovila prvo ilegal- no partijsko celico na našem območju. Železničarji-komunisti so ta- krat vnesli tudi v delavsko kulturno-prosvetno društvo Svoboda Pfuj novega duha. Skozi to društvo so se povezali z delavci v drugih industrijskih obratih, z obrtniki, predvsem pa z obrtniško mladino, vz- drževali so tesne stike s sim- patizerji KP s podeželja, iz Haloz, Polja in Slovenskih goric. Ptujske železniške delavnice so bile središče pred- vojnega revolucionarnega gibanja. Tudi po vdoru nacističnih hord so bili ptujski železničarji med prvimi ustanovitelji od- borov OF na našem območju, katere 35-letnico praznujemo letos, prvi partizani, ki so leta 1941 odhajali na Pohorje so bili železničarji... Mnogi so padli neposredno v boju, bili ustreljeni kot talci ali pa so za vedno ostali v nacističnih ta- boriščih smrti. Toda njihovo delo, trpljenje in žrtve niso bile zaman, obrodile so tisočeri sad... Ko gradimo našo svobo- dno socialistično domovino, razvijamo samoupravne družbeno-ekonomske odnose, prenašamo revolucionarno preteklost na mlade rodove, da jo ponesejo in razvijajo na- prej, se vedno s ponosom spominjamo revolucionarnih ptujskih železničarjev, ki so na našem območju prvi prižgali plamen revolucije. F. Fideršek ŽELEZNIŠKI IN LUŠKI PROMET V NASLEDNJIH PETIH LETIH Na šestem zasedanju skupščine samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet SR Slovenije, je bilo sklenjeno, da predlagajo v podpis organizacijam združenega dela samoupravni sporazum o nadomestilu v letu 1975 izpadhh transportnih dohod- kov v temeljnih organizacijah združenega dela, združenih v železniško gospodarstvo - želez- niško transportno podjetje Ljub- ljana, samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financira- nje razvoja železnic v letih 1976-80 ter samoupravni spora- zum o združevanju sredstev za financiranje razvoja luške infra- strukture v naslednjih petih letih. Izpad transportnih dohodkov v TOZD, združenih v ŽG-ŽTP Ljubljana, v letu 1975, kije bil na skupščini skupnosti ocenjen v višini 450 mio dinarjev, je posledica različnih dejavnikov na katere ŽG Ljubljana in posamezne TOZD prevozne dejavnosti, niso imeU vpUva. Vzroke je iskati predvsem v neurejeni prometni politiki, neracionalni delitvi dela med posameznimi vejami prometa kot tudi v neenakih obremenitvah prometnih vej z drugimi obvez- nostmi, v neustrezni potitiki cen ter s tem zvezi z nereahziranimi stališči skupnosti in določil družbenega dogovora o cenah. Ob tem pa je tudi ugotovljeno, da je produktivnost v železniški pre- vozni dejavnosti v ŽG-ZTP Ljubljana za 26 % nad produktivnostjo JŽ in vehke večine tujih železnic. Na osnovi teh ugotovitev so biti seveda podani pogoji uresničitev z ustavo predvidenega nadomestila izpadhh transportnih dohodkov. Samoupravni sporazum o zdru- ževanju sredstev za financiranje razvoja železnic v letih 1976/80, pa izhaja iz družbenih razvojnih dokumentov, sprejetih v SRS in SFRJ, ki postavljajo razvoj prometa, posebno pa razvoj železnic, na prioritetno mesto. Osnova za ta samoupravni sporazum pa je na skupščini skupnosti sprejeti program razvoja ŽG Ljubljana do leta 1985, ki vsebuje tudi srednjeročni program razvoja v obdobju 1976/80, v katerem bi naj združeno delo sodelovalo z združenimi sredstvi v višini 1.979 mio dinarjev. V tretjem primeru pa bi s samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev za financi- ranje razvoja luške infrastrukture v letih 1976-80 sistemsko urejevati financiranje te pomembne dejav- nosti. Osnovo predstavlja dolgo- ročni program razvoja luke Koper do leta 1985. Le-ta sodi v okvir prizadevanj, da se z usklajevanjem razvoja posameznih področij doseže stabilen in dinamičen razvoj gospodarstva, za katerega je posebnega pomena tudi učinkoviti transportni sistem, ki vključuje pomembnega člana - Luko Koper. Od skupnih 'predvidenih naložb v tem obdobju bi morali člani skupnosti zbrati v naslednjih petih letih 353 mio dinarjev brez obveznosti vračanja. Zbrali bi jih 30 stopnji 0,5 % od osnove, od catere se plačuje davek iz dohodka TOZD. Predlagani način financiranja gradnje luške infra- strukture se iz direktnih oblik financiranja, skozi samoupravni sporazum, nadomešča z nepo- srednim financiranjem in odloča- njem združenega dela. Od skupno 62. OZD iz našega območja, ki bi morale podpisati samoupravne sporazume, j5i je doslej podpisio: samoupravni sporazum o nadomestilu izpadlih dohodkov 40, samoupravni spo- razum o združevanju sredstev za razvoj financiranja železnic 27 in samoupravni sporazum o združe- vanju sredstev za luško infra- strukturo 29. Prvi rok za podpis omenjenih samoupravnih spora- zumov je bti 31. januar, drugi rok je bil postavljen do konca februarja, vendar še akcija vedno teče. Z doseženimi rezultati seveda ne moremo biti zadovoljni in bo potrebno angažiranje ostalih družbenopoUtičnih dejavnikov v občini, da bomo s to obUko samoupravnega določanja o finan- ciranju prometne dejavnosti, lahko uspešno reahzkali naloge, ki smo si jih zadali v dolgoročnih in srednjeročnih programih razvoja železnic in luškega prometa v Sloveniji. Marjan Šneberger Akcija čistoča mesta v soboto je krajevna skupnost Ptuj skupaj z delovnimi organiza- cijami organizirala akcijo čistoče pod geslom OČISTIMO SVOJE OKOLJE. Prav v tej akciji se je pokazalo veliko sodelovanje obča- nov s krajevno skupnostjo, saj so se proti pričakovanju v velikem številu vključih v sobotno delo. Skupaj so v času petih ur odpeljali 108 kubičnih metrov raznih odpadkov iz stanovanjskih hiš, ali skupaj za 40 tovornih avtomobilov. To potrjuje, da je ta akcija zelo uspela. Ce krajevna skupnost te brezplačne akcije odvažanja odpadkov ne bi organizirala, bi verjetno marsika- teri naš občan sam opravil čiščenje svoje okoUce, toda ti odpadki bi najbrž ležati na naših črnih odlagališčih, kot so nabrežine Drave, Grajene, Stu- denčnice, po cestnih jarkih in naših zelenicah. Kamioni delovnih organizacij na startu v akcijo „Ooistimo svoje okolje". Foto: J. Slodnjak Druga faza naše čistoče je, čiščenje zelenih površin, jarkov ob cestah, nabrežin naših potokov in se tako pripraviti na turistično sezono. Prav je, da se vsi občani vključijo v akcijo čistoče, pod naslovom „očistimo naše okolje" in s tem prispevamo za čim lepši videz mesta. To nalogo bomo uresničiti s skupnimi močmi, zlasti pa moramo v akcijo vključiti našo mladino. ap Aktiv mladih zadružnikov v obratu kooperacija pri Kmetijskem kombinatu Ptuj je organiziran aktiv mladih zadružnikov, ki šteje 35 članov. Naloga aktiva je, da organizira kmečko mladino, predvsem pa njeno strokovno in družbenopohtično izobraževanje. Člani aktiva se preko samoupravnih organov in delegacij kmetijskih organizacij aktivno vključujejo v samoupravljanje in se tako usposabljajo za družbeno delovanje. Aktiv je tudi tesno povezan z občinsko oziroma republiško konferenco ZSMS, prav tako pa se povezuje z ostalimi aktivi v okviru regije. N. P. TEDNIK - četrtek, 15. aprila 1976 3. stran KRAJEVNE SKUPNOSTI MAKOLE, STUDENICE IN LAPORJE MANJRAZVITA OBMOČJA Pred dnevi je bila v Slovenski Bistrici skupna seja vseh zborov skupščine občine. Med točkami dnevnega reda je imela najpo- membnejše mesto razprava o predlogu za izdajo zakona SRS o usposabljanju otrok in mlado- letnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, raprava o republiškem družbenem dogovoru o pospeševanju razvoja manj razvitih obmejnih območij v obdobju 1976-80, o tezah republiških zakonov s področja sodstva in javnega tožilstva in o proračunu občine. Posebno mesto v razpravi na skupni seji vseh zborov skupščine občine pa je bilo namenjeno osnutku republiškega družbenega dogovora o pospeševanju razvoja manj ravzitih območij, kar je za bistriško občino še posebnega pomena, saj ima ta precejšnji del območij, ki po nerazvitosti zaostajajo daleč za republiškim povprečjem in so tako nujno potrebna širše družbene pomoči, saj bistriška občina nima toliko sredstev, da bi lahko zagotovila vsem tem krajem hiter ekonomski in gospodarski razvoj. Tako tudi delegati bistriških zborov skupščine pri obrav- navanju osnutka republiškega dogovora o pospeševanju razvoja manj razvitih območij niso ostali brez pripomb. Sklenili so, da osnutcK sprejmejo s pripombami, te pa so: V najkrajšem času se naj prične z ustanavljanjem skupnosti krajevnih skupnosti, ki bi se naj združevale, predvsem ob reševanju skupnih problemov s KS iz sosednje ptujske občine. Izdelati bo potrebno elaborat o možnostih nadaljnjih gospodarskih vlaganj na manj razvitili območjih bistriške občine, OK ZSMS Slovenska Bistrica naj ob sodelovanju z krajevnimi skupnostmi razmišlja in tudi koricretno oblikuje Središče krajevne skupnosti Makole, kjer je dovolj ddcazov za vključitev te KS med manj razvita območja. mladinske delovne brigade v občini, katere bi delovale na posebnih lokalnih delovnih akci- jah. Na območju občine Slovenska Bistrica se uvrščajo med manj razvita predvsem območja kra- jevnih skupnosti Makole, Stude- nice in Laporje. Za manj razvito pa predlagajo tudi območje KS Crešnjevec. Tekst in foto: V. Horvat IVANJKOVCI PRI ORMOŽU^ Krajevna skupnost Ivanjkovci pri Ormožu se razpostira na delu Slovenskih goric. Tudi to območje je izrazito hribovito. Tukaj se ljudje v glavnem ukvarjajo z vino- gradništvom in živinorejo. Na celotnem območju deluje devet krajevnih odborov prek katerih krajani uresničujejo svoje želje in potrebe. Delo po krajevnih odbo- rih je odraz dela same krajevne skupnosti. Kot drugje se tudi tukaj srečujejo z vprašanjem financi- ranja krajevne skupnosti. Za ta kraj je to še bolj pereče, ker naselja niso strnjena, temveč so posamezne domačije oddaljene druga od druge tudi po več sto metrov. Na tem območju je v glavnem tudi ilovica. Zaradi tega je vsako urejanje cest precej dražje, kot drugje, kjer je sestava tal ugodnejša. Res je, da imajo tudi v KS Ivanjkovci že nekaj asfaltiranih cest, vendar na tem območju še niso prišli daleč, saj so še vse kra- jevne ceste makadamske in blatne. Da bi se ,,izvlekli" iz omejenih te- žav, imajo v krajevni skupnosti uveden že tretji krajevni samopri- spevek, ki so ga občani s 87 % izglasovali v lanskem letu. Na osnovi tega letno zberejo 380.000 dinarjev. To pa še zdaleč ni dovolj za zadovoljivo komunalno ure- janje KS, v kateri živi več kot 2.000 prebivalcev. Janko Kumer, predsednik sveta krajevne skupnosti Ivanjkovci, nam je v pogovoru ijovedal, da krajcioia-skupnost ima*pripravljen srednjeročni program razvoja, ki so ga krajani sprejeli že pred uvedbo krajevnega samoprispevka. Za njegovo realizacijo bodo potre- bovali 11,200.000 dinarjev, ki bi Težave in uspehi krajevne skupnosti jih morali zagotoviti do leta 1980. Vse pa kaže, da to ne bo uresniče- no, ker še ni urejeno financiranje dejavnosti krajevnih skupnosti s strani združenega dela. V razvojna prizadevanja krajev- ne skupnosti se še tudi niso vklju- čile samoupravne interesne skup- nosti. V Ivanjkovcih menijo, da bi morali biti pri financiranju KS in vključevanju SIS v njihovo delo bolj učinkoviti. Trenutno lahko razvijajo dejavnost KS le s samo- prispevkom. Vendar ob tem velja povedati, da tako zbrana sredstva še zdaleč ne zadostujejo. Postavlja se tudi vprašanje, kako priti do potrebnih sredstev za funkcionalne stroške KS. V lanskem letu so od občine sicer dobili 70.000 dinarjev, vendar je tudi to premalo. Za le- tošnje leto pa to še ni rešeno. Vsa našteta dejstva povedo, da bi se moral odnos do podeželja iz- boljšati. Konkretno v Ivanjkovcih bi nujno bilo treba začeti urejati krajevne ceste, saj so mnoge v tak- šnem stanju, da kmetje po njih niti ne morejo voziti svojih pridelkov za trg. Drugi pereč problem tega kraja je približevanje kulturnih dobrin. Prosvetne dvorane, v katerih bi se naj odvijala ta dejavnost, so v ve- čini primerov dotrajane. Ta pro- blematika je posebej prisotna v Ivanjkovcih, kjer že preti nevar- nost, da se poruši ostrešje prosvet- ne dvorane in v Zerovincih, kjer bi za obnovitev bivšega zadružnega doma potrebovali milijonska sied- stva, če bi ga hoteli primerno us- posobiti za kulturno dejavnost. Kdaj bodo rešili ta problem, še v krajevni skupnosti ne vedo. Zato podpirajo akcijo, da bi bil v občini sprejet družbeni dogovor o financiranju dejavnosti krajevnih skupnosti. Ko bo to urejeno, bodo v krajevni skupnosti na zborih ob- čanov ponovno proučili svoj raz- vojni program in naloge, ki jih bo mogoče sfinancirati. Predvsem bi radi pristopili k ureditvi elektrifi- kacije, cest in vodovoda ter drugih objektov, ki so za krajane tega območja življenskega pomena. Kljub težavam, s katerimi se krajani srečujejo, je uveljavljanje delegatskega sistema razgibano. Ciril Meško, podpredsednik zbora delegatov v KS, posebej dobro ocenjuje delo delegatov občinske skupščine. Delegacija se redno sestaja in je tudi sklepčna. Delegati so posebej aktivni, ko gre za reše- vanje krajevnih vprašanj; zlasti tistih, ki dnevno pestijo krajane. Ob našem obisku KS Ivanjkov- ci, nam je sekretar krajevne orga- nizacije ZKS, Ivan Jerebic pove- dal, da beležijo kvalitetne premike tudi pri uveljavljanju krajevne sa- mouprave. Na tem področju bi bili nedvomno še uspešnejši, če bi bilo bolje urejeno financiranje KS. De- lo SZDL je razvejano in se odvija v devetih vaških odborih SZDL. Uspešne pa so tudi osnovna orga- nizacija ZSMS, ZRVS in dve osnovni organizaciji sindikata, ki delujeta v KS. Skratka, čuUti je novo kvaliteto dela pri uveljavlja- nju delegatskega sistema in krajev- ne samouprave. Prav to pa tudi kaže na to, da bodo v prihodnje uspešnejši tudi pri urejanju finan- ciranja KS po novem sistemu. F. Golob Zapele so lopate in krampi mladih brigadirjev Letošnja osrednja svečanost v okviru praznovanja 30. obletnice mladinskih delovnih brigad na območju občine Slov. Bistrica, je bila preteklo soboto, 3. aprila 1976 v Zg. Polskavi. Že v zgodnjih jutranjih urah je bilo v tem kraju zelo živahno, saj so se zbrali brigadirji-veterani in tudi mlajši, katerim je delo in vključevanje v izgradnjo svojega okolja, občine in tudi širših območij naše domovine, velikega pomena. Brigadirji in ostali občani so se najprej zbrali pri zgornjepolskavskem gradu, kjer sta prisotne pozdravila predsednik krajevne organizacije ZSMS Jože Trglec in predsednik OK ZSMS Slov. Bistrica, Marjan Vidmajer. Po končani slovesnosti sta nekdanji komandir naselja na cesti Niš-Gevgelija, Peter Štefanič in takratni njegov namestnik Branko Vasa, ki je takrat bil komandir brigade v Zg. Polskavi, odpeljala preko 100 mladih brigadirjev in nekaj deset brigadirjev ve terenov, združenih v nSadinsko delovno brigado »Pohorski bataljon", na delovišče. V brigado so bili vključeni tudi številni pripadniki garnizije JNA iz Slov. Bistrice. Tega dne so pričeli za Zg. Polskavo in njeno širšo okolico pomembno akcijo gradnje okoli 8 km dolgega vodovoda, kateri bo omogočil oskrbo s pitno vodo. Vrednost del znaša 1,8 milijona dinarjev. Potrebna sredstva bodo prispevali vsi krajani, medtem ko bodo obrtniki prispevali 8000 dinarjev, kmetje pa 6000 din. Okoli 20 odstotkov sredstev bo prispevalo vodovodno gospodarsko podjetje Maribor. Razen zbranih sredstev pa so se krajani odločili, da bo vsak izmed njih izkopal 60 metrov jarka. Ob tem pa bodo v krajih kjer gradijo vodovod zgradili še okoli 5 km vodovodnih odcepov do uporabnikov - gospodinjstev. V. Horvat O delu mladinskega aktiva »Franc Kramberger" Rogoznica v soboto, 3. aprila 1976 je bil v domu Slovenjegoriške čete v Ro- goznici masovni sestanek mla- dinskega aktiva ,,Franc Kramber- ger". Najvažnejše vprašanje je bil pohod po poteh revolucije v Mostje, ki bo 24. aprila. Mladinski aktiv se bo vključil v Kramberger- jev odred, vendar se mladinci ne bodo omejili samo na sodelovanju v pohodu, marveč bodo tudi okra- sili krajevno skupnost Rogoznica. Mladinski aktivi Hajdine, Dornave in Rogoznice bodo letos predstavljali gostitelje delovne bri- gade Slovenske gorice — 76, ki bo gradila vodovod. Zato se mladinci že pripravljajo za popestritev bri- gadirskega prostega časa z raznimi shodi, hkrati pa bodo tudi poma- gali pri organiziranju udarniških dnevov. Sprejet je bil tudi sklep o orga- niziranju udarniških dni v krajevni skupnosti. Svoje moči bodo usme- rili predvsem v ureditev okolice doma Slovenskogoriške čete v Ro- goznici, t. j. pri graditvi prostora za proslave in v ureditev zelenic. Širšo akcijo pa bodo organizirali tudi za čisto okolje. v mesecu mladosti se bodo ude- ležili tekmovanj v malem nogome- tu, rokometu, šahu, namiznem te- nisu in v streljanju. Igor Cuhalev GRADIŠČE Proti prispevku v Gradišču v Slovenskih goricah so na nedavnem zboru občanov obravnavali odlok o prispevku od mestnega zemljišče. Plačevali naj bi ga prebivalci v bližnji okohci Gradišča za urejanje kanalizacij, asfaltiranje cest in drugih površin, ki niso predvidene v občinskem samoprispevku in za druge krajevne potrebe. Ker pa so se občani na zboru izrekli proti odloku o prispevku od mestnega zemljišča, je krajevna skupnost zdaj že odpovedla nekatere komunalne dobrine, kot na primer cestno razsvetljavo in drugo, ker pač nimajo denarja za te dobrine. Gradišče, ki je druga najbolj razvita krajevna skupnost v občini, je v zadnjem času dosegla veliko uspehov. Zato je tudi toliko bolj nerazumljiv nastop nekaterih posameznikov na zboru občanov. Posamezniki iz Gradišča so pokazali nezainteresiranost za razvoj kraja in krajevne skupnosti kot edina KS v občini, katera ima več kot dovolj pogojev za razvoj turizma. J. Lorber Praznik vseh delovnih ljudi KS Kidričevo Za uspehe, ki so jih v zadnjih le- tih dosegli v krajevni skupnosri Kidričevo, imajo brez dvoma naj- več zaslug delovni ljudje, občani, družbenopolitične organizacije, društva, organi krajevne samo- uprave in naša celotna družba. Vsi skupaj so si prizadevali, da bi v najkrajšem času zgradili potrebne objekte družbenega in osebnega standarda ter v celoti komunalno opremili, ne samo osrednje delav- sko naselje v Kidričevem, temveč tudi ostala območja, ki sodijo k tej krajevni skupnosti. Tudi letos so se vsi krajevni dejavniki vključili v praznovanje V. krajevnega praznika. Prireditve skozi ves mesec april so posvetili velikemu mislecu in borcu za delavske pravice Borisu Kidriču, po katerem nosi kraj svoje ime, prazniku OF slovenskega naroda, 30-letnici delovnih akcij in 100- letnici rojstva največjega mojstra slovenske besede Ivana Cankarja. 3. in 4. aprila je ZSMS Kidriče- vo organizirala delovno akcijo in uredila okolico spomenika Borisu Kidriču, v akciji je sodelovalo 38. mladink in mladincev. 4. 5. aprila je osnovna šola pripravila šahovsko tekmovanje s sodelovanjem svojih učencev, čla- nov mladinskega aktiva in dijakov šolskega centra za gospodarstvo in upravo Jože Lacko Ptuj. Minuli petek so urejevali tudi svoj kraj in ostala naselja v krajevni skupnosti. V delovni ak- ciji je sodelovalo v Apačah 80 mladink, mladincev in pionirjev, v Kungoti 50, v naselju II. 50, v Kidričevem 250 in v Lovrencu 50. Tako je v delovni akciji skupno sodelovalo 500 mladih iz omenje- nih krajev. V soboto so delegacije ZSMS Kidričevo in člani hortikuhurnega društva položili venec k spomeniku Borisu Kidriču, ob 10. uri pa so odprli tretjo cvetlično razstavo. Organizirali so tudi košarkarski turnir, lutkovno igrico ,,Snežna žena" za najmlajše v krajevni skupnosti. Danes pa imajo učenci že svoj drugi samoupravni dan v šoli ,,Borisa Kidriča". Prevzeli so vse dolžnosti od ravnatelja do tehničnega osebja. Za jutri pripravljajo turnir v malem nogometu v osnovni šoli Kidričevo, in srečanje nogometa- šev NK ,,Aluminij" z vaškimi nogometnimi klubi iz krajevne skupnosti. Pomerili pa se bodo tu- di v košarki in v rokometu. 20. aprila bodo pričakali KURIRCKOVO pošto in sloves- nost zaključili s partizanskim mitingom in kulturnim progra- mom. V tovariškem srečanju pa bodo borci pionirjem ob tabornem ognju pripovedovali o težki pre- hojeni poti naše revolucije. 22. aprila bodo učenci osnovne šole pripravili literarni večer s poezijo pesnika Mateja Bora, srečanje bo v osnovni šoli Kidriče- vo. Tudi v letošnji veliki pohod ,,po poteh revolucije", ki bo 24. aprila, se bodo vključile vse družbeno- politične organizacije na čelu s SZDL, učenci osnovne šole ter ostali občani in društva. 26. aprila bodo odprli likovno razstavo Bogomira Jurtela in na fotografijah prikazali razvoj Kidričevega, ki smo ga intenzivno gradili od leta 1950 do danes. To razstavo bodo pripravili člani fotoamaterskega kluba Kidričevo. Letošnja osrednja prireditev v počastitev krajevnega praznika Kidričevega bo 28. ali 29. aprila (datum še ni določen) v Kidriče- vem, ko bodo počastili spomin na Borisa Kidriča, obletnico OF, 100- letnico rojstva pisatelja Ivana Cankarja, 30-letnico delovnih ak- cij naše povojne graditve domovi- ne ter delavski praznik 1. maj. V Kidričevem pričakujejo, da se bo- do tudi letos vsi občani aktivno vključili v praznovanje krajevnega praznika. Marjan Šneberger KRATKE NOVICE BIS: Gasilsko društvo, eno najstarejših na območju Slovenskih goric se skrbno pripravlja na proslavo 100-letnice obstoja in uspešnega delovanja društva. Proslava bo predvidoma 4. julija, združena s proslavo dneva borca, pomenila pa bo veliko manifestacijo gasilstva na območju ptujske občine, zlasti pa na območju Slovenskih goric v širšem pomenu. F. GRADIŠČE: Na razširjenem sestanku osnovne organizacije ZSMS so med drugim sklenili, da bodo v naseljih Gočova in Osek ustanovili mladinska aktiva. Ta odločitev ene najdelavnejših mladinskih organizacij v lenarški občini bo prispevala k boljšemu delu mladine pri družbenopolitični aktivnosti neposredno na terenu. Sklenili so tudi, da bodo mladi organizirali dvodnevno mladinsko delovno akcijo pri zemeljskih delih ob cesti proti lovskemu domu Dobrava. Izvolili so še odbor za klubsko dejavnost in sklenili, da bodo v počastitev OF pripravil kviz tekmovanje, na katerem bi naj sodelovale vse 00 ZSMS iz lenarške občine. J. L. LENART V SLOV. GORICAH: Občinska konferenca ZSMS je v sodelovanju s taborniškim odredom ,,Samorastniki" iz Maribora organizirala 3-dnevni seminar za tabornike vodnike. Udeležilo se ga je 18 mladih slušateljev, ki opravljajo svoje dolžnosti v komisijah za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri raznih organih v občini. Prvi seminar te vrste v občini bo mladim taborniškim vodnikom prav gotovo veliko pripomogel pri njihovem organizacijskem delu. J. L. MARKOVO: Kmetje - kooperanti bodo letos prvič začeli s pridelovanjem povrtnin v kooperacijski proizvodnji z obratom za kooperacijo KK Ptuj. V načrtu imajo pridelovanje kumaric, feferonov, pese in drugih povrtnin, kijih na našem trgu in v živilski industriji cesto primanjkuje. N. B. ROGOZNICA: Po dogovoru z rajonsko zvezo ribiških družin bo RD Ptuj prevzela v upravljanje ribnike v Pacinju, Podvincih in Vclovlaku. Za njihovo sanacijo bo potrebno okrog 250.000 dinarjev, služili pa bodo izključno za gojitvene namene, saj bodo mladice iz njih potrebovali za poribljanje voda RD Majšperk, Ormož in Ptuj. N. P. KIDRIČEVO: Člani kolektiva TOZD glinica v TGA se udeležujejo posebnih seminarjev, na katerih se pogovarjajo o varstvu pri delu in obenem preizkušajo svoje znanje. Pri tem je pomembno dejstvo, da zaradi nesreč pri delu, različnih poklicnih bolezni in podobno zgubljamo ogromno delovnih ur. Ce bodo delavci seznanjeni s predpisi s tega področja bo prav gotovo manj nezgod in s tem tudi manj bolniških dopustov. Pred kratkim je izšla tretja številka Aluminija, glasilakolektiva TGA, \ ki na 12 straneh prinaša vrsto zanimivih sestavkov in prispevkov. Uvodni! sestavek pa govori o življenski poti revolucionarja Borisa Kidriča,! posvečen spominu 64-letnice njegovega rojstva in 23-letnice smrti.' Kidričevemu spominu je posvečen tudi praznik krajevne skupnosti. ] F. M.' PTUJ: i „Tehnoservis" TOZD KK Ptuj se je odločil za letni delovni čas, ki.! traja od ponedeljka, 12. aprila dalje od šestih zjutraj do osmih zvečer. V j servisnih delavnicah so se odločili za ta delovni čas, da bi lahkzadostili; potrebam pri popravilu kmetijskih strojev, osebnih in tovornih j avtomobilov. To je toliko pomembnejše v času, ko se začne sezona^ kmetijskih del, turizma in podobno. mš. .. Obrat za kooperacijo KK Ptuj je v sodelovanju z Živinorejsko-veterinarskim zavodom in ob pomoči sklada za pospeševanje kmetijstva pri SO Ptuj organiziral eno in dvodnevne izobraževalne tečaje za kmete kooperante, ki se jih je udeležilo 184 kmetovalcev, od tega 35 žensk. Za kmečke žene so pripravili še tri posebne seminarje, ki se jih je udeležilo 82 žensk. Seminarji so bili v Domavi, Majšperku in na Polenšaku. mš... SLOVENSKA BISTRICA: Pred dnevi je izšla 3. številka glasila ,,Metalurg", ki posveča posebno pozornost doseženim poslovnim rezultatom delovnega kolektiva IMPOL v prvih dveh mesecih letošnjega leta, razvoju samoupravnih odnosov ter drugim družbenopolitičnim in samoupravnim dogodkom v občini Slov. Bistrica, svoje bralce pa seznanja tudi z rezultati v TGA Kidričevo. V. H. DORNAVA: Prejšnjo nedeljo so se domači nogometaši srečali s prvakom mariborske nogometne podzveze, Radljami in tekmo odločib v svojo korist z rezultatom 2:1, kar je za domačine veUk uspeh. Srečanje je potekalo v prijateljskem vzdušju, igra je bila lepa, pred 300 gledalci pa jo je vodil sodnik Branko Ilešič iz Maribora. mš. .. ZG. ŠCAVNICA: V soboto je bilo področno pionirsko šahovsko prvenstvo, na katerem je nastopilo 10 ekip iz vsake občine na območju skupnosti podravskih občin: Lenart, Maribor, Ormož, Ptuj in Slov. Bistrica. Sodelovale so prvo in drugouvrščene ekipe iz občindcih šolskih prvenstev. mš . .., 4. stran TEDNIK - četrtek, 15. aprila 1976 STRELSTVO Ptujski strelci so se v soboto 10. in nedeljo 11. aprila pomerili med seboj na občinskem prvenstvu z zračno puško. Sodelovali so pionirji-ke, mladinci-ke, članice in člani. Skupno je sodelovalo 115 strelcev. Rezultati: Pionirke: ekipno 1. SD Tumišče 390 kr. 2. SD Jože Lacko 275 kr. Posamezno: 1. Skok Mira Turnišče 140 kr. 2. Skok Nada Turnišče 134 kr. 3. Roganov Milena Turnišče 116 kr. 4. Krajnc Irena J. L. llOkr. 5. Kapudcr Andreja L. J. 89 kr. Pionirji ekipno: 1. SD Tumišče 398 kr. 2. Jože Lacko 391 kr. 3. Jože Lacko 387 kr. Posamezno: 1. Kokovnik Jože Tur. 148 kr. 2. Cestnik Anton Tur. 143 kr. 3. Sebela Ivan J. L. 138 kr. Mladinke: Ekipno: 1. SD Turnišče 854 kr, 2. SD Jože Lacko 720 kr. Posamezno: 1. Skok Nada Tur. 293 kr. 2. Skok Mira Tur. 284 kr. 3. Irena Skok Tur. 277 kr. 4. Agata Suhodolnik J. L. 264 kr. Mladinci ekipno: 1. SD Turnišče 958 kr. 2. SD Jože Lacko 720 kr. Posamezno: 1. Pal Stanko Tur. 322 kr. 2. Malek Viktor Tur. 322 kr. 3. Veronck Mirko Tur. 314 kr. 4. Gajšek Danilo J. L. 281 kr. Članice ekipno: 1. SD Turnišče 947 kr. 2. SD Kidričevo 857 kr. 3. SD Jože Lacko 685 kr. Posamezno: 1. Skok Zdenka Tur, 338 kr. Člani ekipno: 1. SD Turnišče 1401 kr. 2. SD Tumišče 1291 kr. 3. SD Kidričevo 1288 kr. Posamezno: 1. Pulko St. Tur. 353 kr. 2. Ratajc Ivan Tur. 253 kr. 3. Vrbnjak Albin Tur. 349 kr. 4. Mihelič A. Tur. 346 kr. 5. Skok Št. 343 kr. 6. Planjšek Ignac J. L. 339 kr. Tekmovanje se je odvijalo na strelišču SD Turnišče. Tudi sami rezultati so pokazali, da so bili strelci te družine najboljše pripravljeni. Normo in s tem pravico nastopa na republiškem prvenstvu so si pridobili sUelci SD Turnišče. A. M. ROKOMET Drava-Velika Nedelja 19:21 (9:12) Gostje so s hitro in dinamično igro presenetih domačine. Vodih so skozi vso tekmo in uspelo jim je odnesti iz Ptuja obe točki. Uspešni so bih za Dravo: Grame Z., in Grame D. po 5 golov, Kajzersberger 3, Bezjak in Gajzer 2, Mlakar in Rogelj po 1; za goste pa Bezjak 9, Majcen 6, Lah in Skok B., 2, Kumer in Skok I., po 1 gol Tekmo sta vodila Hartman in Dolgov iz Murske Sobote pred 100 gledalci, anc Gligorič v soboto v Ptuju V soboto, 17. aprila 1976 bo v organizaciji Doma JLA in SD Iz- bira Ptuj, gostoval v Ptuju šahov- ski velemojster, Svetozar Gligorič. Ob 10. uri bi v športni dvorani Mladika odigral simultanko na 30 deskah. Organizatorji vabijo vse ljubitelje na ogled simultanke, ki jo bo odigral naš najuspešnejši šahist, dobitnik nagrade AVNOJ-a. Vabljeni! N.P. Odlični Ptujčani v Kopru Na novi motokros progi v Tinjanu pri Kopru je bila v nedeljo prva dirka za državno prvenstvo v motokrosu. Domačini, ki so tekmo odlično pripravili so storili vse, le burje niso mogli preprečiti. Kljub temu pa smo lahko z nastopom Ptujcanov, ki so tokrat nastopili v družbi najboljših povsem zadovoUnL Ugodno sta MOTOKROS presenetila brata Štrafela, Simonič kot novinec in Habjanič. Nastop Lacka med najboljšimi je prav tako odličen, saj se je odločno boril med že preizkuše- nimi tekmovalci. Nad 10.000 gledalcev je videlo 79 tekmoval- cev, ki so s svojo spretnostjo in drznostjo navdušili. V prvi ligi je zmagal lanskoletni Ervak Leno Soštaric pred Petrom egulom, sledijo Šinkovec, Zorič, Fras i. d., Jože Lacko se je uvrstil na 15. mesto. V drugi ligi je zmagal današnji slavljenec, ki mu je prireditelj poklonil lep šopek cvetja in izkazal vso pozornost SILVIN VESENJAK, ki je dopolnil 18. rojstni dan ter si priboril najlepše darilo-zmago v^ obeh vožnjah. Zmagal je preprečljivo in z velikim naskokom vožnji zaključil. Na 4. mesto se je uvrstil Janko Štrafela po odlični vožnji, enako brat Drago Štrafela na 7. mesto, Habjanič 11 . in Simonič 2 3. mesto. Tekmovanje je bilo pod pokroviteljstvom tovarne TOMOS v organizaciji AMTK Koper. K čestitkam mlademu nadarje- nemu tekmovalcu Silvinu Vese- njaku se pridružujejo tudi vsi ljubitelji tega športa. Vse ljubitelje motokrosa pa vabimo v nedeljo na dirke I. in II. lige, ki bodo v Savskem Marofu, kar lahko koristno povežete z družinskim izletom. anc Koristi in škodi ali važno je, da se piše o nas Objavljamo nekoliko zapozneli odgovor upravnega odbora NK Drava Ptuj, ki je nehote obležal, ne na uredniški mizi, temveč dobesedno v uredniški aktovki, zaradi česar se NK Drava opravičujemo. ,J^e le kot PRIZADEVNI, temveč tudi kot PRIZADETI se oglašamo glede poročila tovariša anca" s tekme DRAVA- SMARTNO, odigrane 14. marca 1976. Ni res, da so nekateri igralci igrali „bolj za rekreacijo, kot zares", saj bi športni poročevalec moral vedeti, daje razen bolnih in poškodovanih, ki so bih odsotni, v moštvu igralo tudi nekaj gripoznih igralcev. Igrišče smo očistih po zelo resni in temeljiti obravnavi samega postopka in morebitnih posledic. Po končani tekmi igrišče ni kazalo nobene „žalostne sUke", temveč nasprotno, 5 članov UO NK Drava in tajnik TKS Ptuj, ki je obenem gospodar igrišča, so ugotovih, da igrišče v tem letnem obdobju, še posebej glede na čiščenje, odUčno izgleda in da ni niti malo poškodovano. Upamo si celo trditi, da je le malo igrišč v Sloveniji, ki v tem času tako dobro izgledajo. Vprašanje, „komu je ta tekma koristila" si lahko zastavi le nogometni in športni laik ah človek, ki noče razumeti dejanske potrebe. Za vigravanje moštva je nujno potrebno odigrati točno določeno število tekem v kar se da najugodnejših pogojih, če se hočemo vsaj delno enakopravno boriti z ostahmi člani SNL, saj smo vsi zainteresirani, da ima Ptuj še naprej svojega predstavnika v repubuškem merilu. Neprecenljiva škoda, ki jo omenja ,,anc" je najbrž sad njegove bogate domišljije ah pa zlonameren napad na naše obnašanje pri porabi družbenih sredstev. Nismo le za pisanje v superlativih o našem življenju in delu, žehmo pa, da se športna in druga javnost pravilno obvešča o delu kluba." UONK DRAVA PTUJ Lebar drugI v malem maratonu v nedeljo je bilo v Trbovljah repubhško prvenstvo članov v malem maratonu (25 km), ki se ga je udeležilo okrog 30 tekačev iz raznih krajev Slovenije, med njimi tudi atleti TVD Ptuja. Zmagal je Cas iz Velenja. Velik uspeh pa je dosegel Alojz Lebar, Partizan Ptuj, drugače doma iz Gorišnice, ki si je pritekel drugo mesto oz. srebrno kolajno._______________________ Uspehi ptujskih atletov v Celju pa je bilo državno prvenstvo v tehničnih disciplinah. Tu so nastoj)ih klubi z območja SFRJ- Ptujcani so tekmovah v skoku v daljino v postavi Prstec, Cucek, Kovačič, Žoharin Marčič in osvojih v povprečju peto mesto v Jugoslaviji. Zmagah so skakalci iz Osijeka. Istočasno je bilo ob državnem prvenstvu v Celju tudi republiško prvenstvo Slovenije v štafetah. Tu so tekle tudi Ptujčanke Milena Cestnik, Marija Tih in Cvetka Fras, in to 3 X 800 m. Osvojile so dobro četrto mesto. Zmagala je Olimpija iz Ljubljane. To je bila kategorija članic, Ptujčanke so pa še skoraj pionirke, zato je njihova uvrstitev več kot zadovoljiva. OP V službi ljudstva Redni občni zbor ob ZOletnici gasilske zveze Ptuj v soboto, 10. aprila 1976 popoldne, se je v dvorani narodnega doma v Ptuju zbralo nekaj nad 100 delegatov, članov upravnega in nadzornega odbora, pred- stavnikov in drugih gostov na rednem občnem zboru ob- činske gasilske zveze Ptuj. V imenu 2.199 gasilcev in gasilk, 910 pionirjev in 188 pionirk ter okrog tisoč podpornih članov, povezanih v 62 gasilskih društvih, od tega 56 terenskih in 6 tovarniških, so polagali obračun svojega nadvse uspešnega dela v letu 1975, povezano s prvim trimesečjem letošnjega leta. Nemogoče je v nekaj stavkih povedati bistvo vsega, kar so predstavniki občinske gasilske zveze v dveh in pol urah prebrali v svojih skrbno sestavljenih oročilih, zato le na kratko, kdoje poročal in o čem: Janko Znidarič, pred- sednik občinske gasilske zveze, je obširno govoril o delu v letu 1975 in o nalogah, ki so si jih začrtali za letos. Herbert Sorec, poveljnik OGZ, je govoril o operativni dejavnosti, vzgoji kadrov, o delu centrov in obrambni vzgoji, obenem je prebral obširno organizacijsko poro- čilo odsotnega tajnika Mar- tina Horvata. Blagajnik Lojze Kostanjevec je seznanil zbor s finančnim stanjem, čeprav denarja ni dovolj za vse potrebe, se skrbnim gospo- darjem ni treba zadolževati in to za ptujske gasilce prav gotovo velja. Predsednik nadzornega odbora Lipe Izlakar pa je poročal z gledišča objektivnega in kri- tičnega spremljevalca in oce- njevalca dela občinske gasil- ske zveze. Vsa poročila so bila skrbno pripravljena, konkretna, argu- mentirana s številnimi podatki, zato za udeležence zbora niso bila dolgočasna. S svojo izčrpnostjo pa so morda vzela temo marsikate- remu razpravljalcu, ki se pozneje ni oglasil zato, ker ne bi mogel povedati nič bistveno novega, morda pa so delegati molčali zato, da so vsaj gostje in predstavniki prišli do besede, sicer bi zbor trajal več kot 4 ure. Kljub temu pa bo 3-članska komisija imela dovolj gradiva za oblikovanje konkretnih sklepov občnega zbora. Sprejeli so še statut občinske gasilske zveze, ki je usklajen z novim besedilom ustave in izvolih delegate za VIII. kongres gasilske zveze Slovenije, ki bo v Novi Gorici. Za delegate so bih izvoljeni: Herbert Sorec, Alojz Korošec, Lado Štumberger, Ciril Murko, Štefan Vidovič in Andrija Toplek, Janko Znidarič pa ima, kot član predsedstva GZS pravico neposrednega sodelovanja na kongresu. Za konec je predstavnik GZ Slovenije, Ivan Zunko, izročil odlikovanje - gasilsko zvezdo II. stopnje - zaslužnima gasilcema Janezu Lipavšku in Alojzu Bedraču, oba doma iz Hajdoš. F. Fideršek Regica vgosteh v Kidričevem pri IVKAluminij Nogometni klub ALUMI- NIJ prireja 17. aprUa 1976, v veliki dvorani TGA Kidričevo, veliko zabavno^asbeno pri- reditev „NK ALUMINIJ PO- JE IN PLEŠE". Igra zabavno instrumentalni ansambel EFEKTI iz Maribora. Poje Karli Arhar (Carli). Nastopa kot gostja: Regica iz T V serije „GRUNTOVCANI". Bogat srečolov! Prodaja vstopnic bo v restavraciji Kidričevo. KIDRIČEVO TABORNIKI DOSLEJ BOLJŠE Pred dnevi so se sestali na rednem občnem zboru taborniki odreda „Boris Kidrič" Kidričevo, katerega se je poleg dobre udeležbe članov udeležila tudi predstavnica občinske zveze taborniških organizacij iz Ptuja. Po kritičnih poročilih načelnika in starešine odreda, blagajnika, gospodarja in nadzornega odbora, seje razvila dobra, resnično kritična in samokritična razprava, ki je pokazala, da v dosedanjem delu odreda ni bilo vse v redu. To bo brez dvoma najboljše opozorilo za bodoče delo, saj je bilo rečeno, da se zdaj ve kaj je bilo napak in kaj se v prihodnje ne sme dogajati. Tudi predstavnica občinske zveze je menila, da so taborniki res kritično ocenili svoje dosedanje delo in je nakazala vrsto koristnih napotkov za delo v naslednjem obdobju. Izvolili so tudi novo vodstvo, za katerega so menih, da bo ob pomoči vseh članov sposobno čimprej odpraviti minule pomanjkljivosti in pričeti z boljšim delom Daje temu tudi res tako je dokazala delovna akcija že naslednji dan ko so na celotnem območju KS Kidričevo začeli z delovno akcijo v počastitev krajevnega praznika, ki bodo potekale ves mesec april. F. Meško Mladi v Kidričevem pri delu za lepše okolje. Foto: K. Zoreč OBČNI ZBOR HOKEJSKEGA DRSALNEGA KLUBA PTUJ Pred kratkim jc bil 3 občni zbor hokejskega drsalnega kluba, na katerem so ocenih dosedanje delo, istočasno pa so izvolili nove organe v HDK Ptuj, sprejeli statut in tudi proračun delovnega načrta za sezono 1976/77. Od obstoja HDK Ptuj, od leta 1964 do danes je klub dosegel lepe športne rezultate. V sezoni 1975/76 je odigral 14 tekem na katerih so dosegli odlično 2. mesto v vzhodni republiški hokejski ligi. Med najboljšimi strelci so bih: Srečko Sirca, Maks Potočnik, Marjan Šporn, Jože Lacko itd., sicer pa je zaslužna celotna ekipa. Na občnem zboru so bih tudi predstavniki HK „Stavbar" iz Maribora. Zbor je pozdravil ing. Adi Janežič in jim zaželel mnogo uspeha v nadaljnjem delu in pri popularizaciji hokejskega drsalnega športa v ptujski občini. Prizadevajo si, da bi sodelovanje s HK ,,Stavbar" Maribor in HDK Ptuj razširili. Na zboru so sklenih, da bodo ustanovih aktiv mladih komunistov, namestili bodo reklamne panoje, poglobih bodo sodelovanje s Stavbarjem iz Maribora pri prijateljskih srečanjih in treningih. Želijo si tudi tesnejše stike z občinsko telesno-kulturno skupnostjo, ki se naj bolj zaveda, da tudi HDK obstoja in dosega lepe športne uspehe. Mnenje sodelujočih na občnem zboru je bilo, da bo za nadaljnji razvoj HDK potrebno vključiti tudi mlajše pionirje, ker s tem bi poskrbeh za nadaljnji razvoj in uspeh HDK Ptuj. Sodelovanje s HK iz Celja je plodno, saj se imajo dosedanjim uspehom v precejšnji meri zahvaliti Celjanom. Zato so jim izrekh posebno priznanje. Na koncu občnega zbora pa so prikazali film o razvoju in delovanju HDK Ptuj. Z. Novak Turistična vzgoja prebivalstva Turistično društvo Ptuj je v svojem programu nalog za letošnje leto med drugim zapisalo, da je potrebno čimprej izdati načrt mesta Ptuja. Poleg tega bo v središču mesta razstavljen načrt Ptuja, več turističnih tabl pa bo stalo v smereh Maribor - Ptuj in Zagreb - Ptuj. Turistično društvo se bo bolj povezalo z gostinskimi organizacijami združenega dela, z raznimi društvi na območju občine in regije, sodelovalo z raznimi agencijami in si prizade- valo za razvoj rekreacijskega turizma. Prav tako žehjo k delu pritegniti čimveč mladih, zato se bodo dogovorih s predstavniki osnovnih šol, najprej ptujskih, kako bi organizirah mladinsko sekcijo že v nižjih razredih, potem pa bi delo te sekcije razširih še na srednje šole. Odločili pa so se tudi za turistično vzgojo prebivalstva, kar pomeni, da bodo organizhah razna predavanja s filmi, pripravih turistični teden in organizirali izlete v razne bližnje in daljnje turistično zanimive kraje. V sodelovanju z delavsko univerzo Ptuj bodo pripravih tudi seminar za turistične vodiče. Gre za vodiče, ki bi turistom predstavih vse zanimivosti staro- davnega mesta. Dogovarjajo se, da bi naj to nalogo prevzeh študentje, ki žive v Ptuju in študirajo v Mariboru. Potrebovah bodo okrog 10 vodičev z aktivnim znanjem angleščine, francoščine in nem- ščine. N.P. Spomins/co teicmovanje , v ma/em nogometu Ivo Klarič, predsednik komisije za šport pri AGIS je 29. marca od- prl že IV. memorial tekmovanje v malem nogometu. Tekmovanje so organizirali v spomin na njihovega prijatelja, športnika, človeka, Mi- lana Emeržiča-Pilija, ki je vse prehhro zapustil svoje tovariše in pustil globoko vrzel za seboj. Če- prav še zelo mlad je že zgodaj po- kazal zavidljivo delavnost, zavze- tost, marljivost in se zavzemal za human odnos v športu. Kruta uso- da pa gaje iztrgala tovarišem, ko je bil na višku svojih ustvarjalnih moči. Tudi letos so na memorialnem srečanju nastopile ekipe šolskega centra ,,Veljko Vlahovič", Drave (mladinci), TAP (mladinci) in TA? (člani). Vsaka od ekip pa nosi v sebi simbol povezae z življenjem Milana Emeršiča-Pilija. Povedati moramo, da je Milan pričel svojo pot športnika-nogometaša v pionirski ekipi Drave, se razvil v odličnega mladinca in kmalu postal nena- domestljiv član prve ekipe; njegovo delo mladinskega delavca v TAPu so vsi imeh za vzor. Ekipa TAP (člani) si je letos pridobila memorialni pokal v trajno last. Ob memorialnem tekmovanju je de- legacija ipladih obiskala Milanov grob in nanj položila šopek na- geljnov. MG Na trnek zaradi žgancev Franc Vrbnjak je moral dobro napeti mišice, ko je umirjal krapa v vodi in pozneje pred fotografskim objektivom Franc Vrbnjak, član ribiške družine Ptuj, je ob koncu prejšnjega tedna ujel v podlehni- skem ribniku krapa velikana, ki je tehtal 8,7 8 kg in meril od repa do glave 7 5 cm. Ribič je ta kapitalni primerek ribjekga rodu pravabil na trnek s koruznimi žganci, ki so menda posebna specialiteta za sicer lene pa vendar za ulov hudo zvite krape. Blizu 25 minut sta se ribič in krap ..nategovala" in nič kaj prijateljsko ..pogajala", kateri bo zmagal v bitki za življenje ali smrt. Zmagal je seveda ribic, ki nam je v razgovoru priznal, da mu je bilo hudo vroče. Sicer pa je bil v toplih pomladnih dneh ob podlehniškem ribniku pravi raj za ribiče in druge ljubitelje narave. Živci so v tej idilični haloški dolinici v pravem pomenu besede na ,.dopustu". Minulo sončno nedeljo je bila ob ribniku prava gneča. Eni so namakali trnke in lovili ribe, drugi so učili plavati črva, tretji so se sončili, vsi pa so preživeli vikend v še neoskrunjeni naravi. Tekst in foto: J. Slodnjak TEDNIK - četrtek, 15. aprila 1976 5. stran Javna tribuna o kulturi v organizaciji sindikata in ob sodelovanju vseh zavodov in kulturnih organizacij na območju ptujske občine je bila v torek, 5. aprila 1976 prva javna tribuna, pod naslovom „Kultura v občini Ptuj danes in jutri". O tem smo poročali že v zadnji številki Tednika, danes jo predstavljamo še v sliki. V Narodnem domu v Ptuju se je na javni tribuni zbralo nad 100 občanov. Nataša Belšakova, predsednica sindikata kultumih delavcev, je vodila tribuno izredno uspešno in vsebinsko dobro. Foto: Kosi Prosvetno društvo na Grajeni se lahko pohvali, da je eno tistih, ki se je zelo resno lotilo svojega poslanstva. Neprestano skrbi za številčno rast članstva, za širitev dejavnosti in urejanje prostora v domu ,,Franca Osojnika". V vseh letih nazaj skorajda ni bilo čutiti kuhurnega mrtvila, zadnja tri leta pa so še posebej uspešni z razgiba- nim dramskim, pevskim in knji- žničarskim delovanjem. V današnjem zapisu sicer ne bo- mo govorili o delu prosvetnega društva na Grajeni v celoti, temveč samo o delu njihove dejavnosti — dramski sekciji, ki jo že več let uspešno vodi režiserka Marija Vaupotičeva. Vsako sezono pripravijo vsaj eno odrsko delo, lotevajo pa se tudi težje vsebine, ker želijo svojim gledalcem predstaviti različna področja, ki se jih dramatika več ali manj uspešno loteva. Lansko leto so na primer uspešno nastopih z socialno dramo Miška Kranjca POT DO ZLOČI- NA, ki je zahtevala polno angažiranje celotnega igralskega ansambla od režiserke do poslednjega igralca, ki so pogosto tudi v vlogi scenskih delavcev, električarjev, garderoberjev... Vsi delajo vse, enotno in zagnano, brez slabe volje in ne nazadnje — brez slehernega plačila. To pa je tudi glavni razlog, da je grajenski igralski ansambel med najboljšimi skupinami v ptujski občini. Minulo nedeljo smo v nabito polni dvorani lepo urejenega doma ,.Franca Osojnika" prisostvovali prvi premieri v tej sezoni, uprizoritvi komedije Hansa Weigla NAMIŠLJENI ZDRAVNIK. Hans VVeigl, znani avstrijski kri- tik in književnik se je rodil leta 1908 na Dunaju in je v času Hitlerjevega nacizma živel kot emigrant v Švici. Njegovega ,,Namišljenega zdravnika", ki se sicer po svoji komedijski kvahteti ne dviga v vrh evropske komediografije, so igrali v mnogih gledališčih Evrope in je v žanru verističnih komedij zelo prisrčno delo. »Namišljeni zdravnik" v uprizoritvi dramske sekcije PD Grajena Harry Holt, ki v komediji nastopa kot zdravnik in psihiater je v ta položaj zašel popolnoma nehote in po pomoti, ker je v resnici agent neke zavarovalniške družbe. Ker v bogati Van- dermleenovi družini pričakujejo znamenitega specialista dr. Hladnyja, ki bi naj pregnal sinu Franku nenavadne duševne mot- nje, sprejmejo agenta zavarovalni- ce Harrya Holta kot zdravnika. Zaradi precejšnje mere iznajdljivo- sti se je hitro vživel v vlogo psihia- tra in ji je bil povsem kos. Ne ozdravi samo sina, ki sploh ni bil bolan, temveč rešuje težave tudi ostalim prebivalcem hiše od gospodinjske pomočnice, hišne gospodinje in njenega moža. Ob koncu pa osvoji še srce domače hčere Peggy, zavaruje vso družino in za nameček pozdravi še samega slovitega psihiatra dr. Hladnyja, ki ga mori nespečnost. V komediji nimamo opravka z dramskim besedilom, ki bi imelo posebne umetniške kvahtete. Delo je grajeno predvsem na dveh elementih na dialogih in komičnih situacijah in ravno od režiserjeve iznajdljivosti je odvisno v kohki meri se bodo gledalci ob njem zabavali. Za nedeljsko premiersko uprizoritev na Grajeni velja pose- bej povdariti, da je režiserki Mariji Vaupotičevi uspelo pripraviti zelo dopadljivo predstavo, kljub neizkušenosti nekaterih igralcev, ki so celo prvič stopili na odrske des- ke. Redko se zgodi, da je na kate- rem podeželjskem odru vse tako skrbno pripravljeno, od dobro tekočega besedila, scene, kostu- mov do sanie zasedbe igralcev. Trgovskega potnik Harryja (namišljeni zdravnik) je sproščeno in učinkovito predstavil Mirko Vaupotič, sicer rutinirani igralec ptujskega gledališkega ansambla, na katerem je v glavnem slonela tudi vsa predstava. Po moji oceni je bila to ena najboljših vlog, ki jih je Vaupotič odigral v svoji bogati gledališki dejavnosti. Franci Vaupotič je bil v vlogi Pata Vandermleena včasih prema- lo preprečljiv kot zaskrbljen družinski oče, je pa v kreacijo svo- je vloge vložil vehko truda s čimer ima dramska sekcija na Grajeni zagotovljenega sodelavca, ki mu manjkajo samo še izkušnje. V vlogi Nellie je Albina Potrče- va uspela upodobiti dobrodušno ženo in mater, gospodinjo in je delovala prepričljivo. Svoj ognjeni krst je z nedeljsko premiero doži- Vela Marta Lozinšek v vlogi hčerke Peggy. Več skrbi bo sicer morala posvetiti jasnejši izgovorjavi in od- praviti nepotrebno gestikuHranje z rokami. Vendar je svoj ,,krst" uspešno prestala. Glavni ,,bolnik" Štefan Jurančič, je bil v vlogi Franka lepo sproščen, žal pa dostikrat prehiter v izgovorjavi. Tudi to bo z vajo in voljo zlahka odpravil. Omeniti moram tudi služkinjo Mimi (Ireno Breg), ki je delovala simpatično in dr. Hladnyja (Milana Krojsla), ki je svojo nalogo prav tako opravil z veliko dobre volje in truda. Grajenski igralci-amaterji, ki so v nedeljo zamenjali svoje delo, ki ga vsak dan opravljajo na delovnih mestih z ljudmi, ki so jih upodobiU in nekateri z razkavimi rokami PRIJELI za rekvizit in šminko, so v soju reflektorjev in hvaležnega občinstva pozabiU dolga dva mese- ca, ki so jih skoraj vsak večer preživeli na vajah; hvaležni obrazi domačinov so / bih največje plačilo in korak, da bodo še igra- li...! M. Šneberger Vitomarci vabijo Občinska sveta Zveze sindikatov občin Krapina in Ptuj prirejata v okviru programa XV. tradicional- nih delavskih srečanj bratstva in prijateljstva, kulturno prheditev za krajane krajevne skupnosti Vito- marci v Slovenskih goricah, ki bo v nedeljo, 18. aprila 1976, ob 15. uri v prosvetni dvorani v Vitomar- cih. Kuhurni program domače izvirne ljudske glasbe in pesmi iz Hrvat- skega Zagorja bodo izvajaU člani narodno zabavnega ansambla ,,Bratje Benc" iz bratske občine Krapina, ki so doslej zelo uspešno nastopili na Desterniku, v Ptuju in v Majšperku. Poudarimo naj, da je v okviru srečanj bratstva in prijateljstva, ki se organizirajo že petnajst let, to prva kulturna prireditev v Vito- marcih, zato krajani te krajevne skupnosti z veseljem pričakujejo svoje goste iz bratske republike Hrvatske. F. Bagar RECITAL CANKARJEVIH BESEDIL Pri delavsko prosvetnem društvu „SVOBODA' Ptuj, v gledahški sekciji so začeh s pripravami na recital, v katerem bodo zbrani najzanimivejši Cankarjevi teksti in prizori iz njegovega bogatega dramskega ustvarjanja. Z recita- lom v katerem bo sodeloval ves giedahški ansambel in ki ga bo režiral Marjan Kovač, bodo nastopih na srečanju v Globasnici in na osrednji prireditvi ob letošnjem Cankarjevem letu, ki bo v začetku meseca maja v Ptuju. šm .. . Canliar med mladimi LetoSnje leto posvečamo Can- karjevi l(X)-letnici. V ta namen je odbor Zveze bralnih značk Slo- venije v soglasju z republiškim od- borom za proslavo 100-letnice Can- karjevega rojstva med drugim sklenil, da razglasi posebno tekmo- vanje bralcev, Cankarjevo bralno značko za mlade bralce iz osnovnih in srednjih šol sirom po Sloveniji. V to tekmovanje se vključuje tudi občinska zveza prijateljev mladine Ptuj. Za Cankarjevo bralno značko se lahko poteguje vsak mladi bralec od petega razreda osnovne šole na- prej in srednješolci, pri tem pa ni pomembno ali je tekmovalec pred tem že osvojil kakšno bralno, znač- ko ah ne. Seznam Cankarjevih del, iz katerega bodo tekmovalci po- ljubno izbirah dela, se objavi v šoli ali knjižnici. V izbor pridejo de- la, ki so jih morali tekmovalci že prebrati v programu obveznega branja. Osnovnošolci morajo iz- brati tri, srednješolci pa štiri dela. Ko je tekmovalec pripravljen za na- stop, se prijavi na razgovor z men- torjem. Tekmovanje za Cankar- jevo bralno značko bo trajalo skozi vse leto. Številne proslave, ki jih bomo pripravili ob Cankarjevi 100-letnici pa so kot nalašč za to, da tudi mla- dim ljubiteljem Cankarja izročimo bralne značke. Mladi se naj v čim večjem številu vključijo v tek- movanje za Cankarjevo bralno značko in tako pridajo svoj delež k spominu na največjega mojstra slo- venske besede. MG OBVESTILO Ljubitelje fotografije, ob- veščamo, da bo ustanovni občni zbor Fotokluba Ptuj v petek 16. aprila 1976 v posebni sobi gostilne Novi svet. Iniciativni odbor SLOVENSKA BISTRICA Sindikalno izobraževanje poverjenikov Na pobudo komisije za izobra- ževanje pri občinskem sindikalnem svetu poteka te dni v Slovenski Bi- strici izobraževanje sindikalnih po- verjenikov. Seminarje vodi delav- ska univerza Slovenska Bistrica, predavatelji pa so predvsem stro- kovni sindikalni delavci bistriške in sosednjih občin. Preteku teden je potekel prvi ciklus predavanj, na katerih se je okoU 60 poverjenikov iz osnovnih sindikalnih organizacij bistriške občine seznanilo s TOZD kot os- novno celico in ustvarjanja novih, samoupravnih socialističnih od- nosov, z oblikovanjem in delitvijo dohodkov, sredstev za skupno po- rabo, družbeno porabo in osebnih dohodkov. Ob tej priložnosti so posvetili posebno pozornost tudi usmerjenemu izobraževanju. V treh ciklusih, ki jih obsega usmerjeno izobraževanje sindi- kalnih poverjenikov v bistriški ob- čini, bodo proučili celotni B pro- gram centra za družbeno izobraže- vanje pri republiškem sindikatu. Seminarji bodo enodnevni, obse- gali pa bodo okoli 80 ur. Izobra- ževanje v tej smeri bodo končali do sredine maja, ko bodo pri občin- skem sindikalnem svetu pričeh z novimi oblikami izobraževanja vo- dilnih sindikalnih delavcev, dele- gatov in samoupravljavcev. V. Horvat Arheološka najdišča MODRIC NA POHORJU Odkar je nova trdna cesta čvrsto povezala ta del jugovzhodnega Pohorja z doHno, je tudi ta, skoro 700 m visoko ležeča vasica med Tinjem in Kebljem postala bolj odprta svetu. Toda čeprav je bila dobro skrita med globelmi pohorskih potokov in skoro od vseh strani obdana z gozdovi, je njeno ime že pol stoletja dobro znano zgodovinarjem v domači in v sosednjih deželah. Zasluge za to ima najpoprej graški zgodovinar F. Ferk, ki je ob koncu prejšnjega stoletja na vsakoletnih arheoloških počitniških pohodih prekrižaril tudi ta del Pohorja in ujel na uho, da se v globeli med Modričem skrivajo skrivnostne starine. Tako seje leta 1893 iz Oplotnice napotil tja in s pomočjo domačinov odkopal ostanke zidanega rimskega svetišča, posvečenega bogu Mitri. Verovanje tega božanstva je bilo doma v Perziji in so ga v naše kraje v 2. stoletju po n. št. prinesli predvsem Perzijci - sužnji, trgovci in vojaki, ki so z rimsko vojsko prišli iz teh azijskih predelov. Mitraizem ah verovanje v nepremagljivega junaka Mitro, ki je z bodalom zaklal divjega bika, da je nastalo rastlinstvo, živalstvo in človek, se je naglo razširilo v rimski državi in nekaj časa uspešno tekmovalo s porajajočim se krščanstvom. Ker je Mitra ubil bika v neki skalni votlini, tako se je namreč glasilo izročilo, so mu njegovi verniki postavljali svetišča večinoma prislonjena ob strma pobočja. To so bile preproste in manjše zidane stavbe, kjer so se zbirali njegovi častilci k posebnim obredom in kamor so prinašah iz marmorja izklesane zaobljubne plošče in žrtvenike. Na teh kamnih je bil navadno izklesan prizor, kako Mitra ubija bika, zraven pa pogosto pripisano ime tistega, ki se je s takim darom želel zaobljubiti božanstvu. V malem Mitrovem svetišču pod Modričem kjer se danes skromen potoček razliva preko razmetanega in večinoma tudi. zasutega kamenja ruševin, je Ferk našel tudi prve reliefne kamne, vsega šest po številu, dva pa so pozneje našh še v potočku ko ju je voda razkrila. Razen tega so našh tam še troje malih žrtvenikov z napisi. Za doslej povsem neznan in tako odtočen kraj je bila to presenetljiva zgodovinska najdba. Večino kamnov so spravili v muzej v Ptuju, kjer jih hranijo še danes, enega ima muzej v Gradcu, eden pa se je izgubil. Najdišče je postalo zgodovinarjem prav znano šele po prvi svetovni vojni, ko je ravnatelj ptujskega muzeja V. Skrabar spomenike podrobno opisal, ponovno pa so bih s slikami objavljeni v pregledu rimskih napisnih kamnov v Jugoslaviji leta 1938. Ti dve deh jin še vrsta drugih krajših opisov v zgodovinskem tisku pa sta ostali domačinom tega pohorskega sveta v glavnem neznani in tako ljudje v Modriču in okolici danes komaj vedo, kakšna zgodovinska znamenitost se skriva ob potočku pod vasjo. Do danes tega malega svetišča tudi še niso natančno raziskah, tako da se ne ve, kakšen tloris je imela stavbica in koliko je njenih temeljev pod stoletja tekočo vodo še ostalo. Ferk se je takrat zadovoljil z zanimivimi kamni in pozneje ni več našel prilike za nadaljnje raziskovanje. Zgodovinarji iz Ptuja soo leta 1921 sicer spet poskušah, a se niso mogli sporazumeti z domačini, ti pa so jih zato speljali na napačno mesto. Danes se zato ve o tem svetišču le tisto, kar pripovedujejo o njem v muzejih spravljeni kamni. Ena od posvetilnih plošč iz marmorja je tu prikazana na sliki. Junak Mitra kleči biku na hrbtu, z eno roko ga drži za nozdrvi, z drugo mu zasaja bodalo v vrat. Bika napada od spredaj tudi pes, od spodaj pa se je priplazila kača, ki bo pila njegovo kri. Junak je oblečen v vihrajoča oblačila, na glavi ima pokrivalo, ki je bilo značilno za pred nje azijske dežele. Obok nad njim predstavlja vothno, v kateri se dogaja to dejanje, ob straneh pa stojita dva spremljevalca z bakljama v rokah. Eden od njiju jo je že povesil v znak smrti, drugi jo dviguje v znak življenja. V gornjih kotih sta še dve glavi, ki predstavljata sonce in luno. Prizor je poln silovitega dogajanja in so ga kamnoseki na takih zaobljubah ploščah ponavljah vedno znova. Verovati v nepremagljivega sončnega boga Mitro jc takrat pomenilo verovati v moč in svetlo prihodnost, to pa jc bilo prebivalcem rimske države v nevarnih časih 3. in 4. stoletja za uteho še kako potrebno, čeprav ni nič pomagalo. Stanko Pahič IVAN KREFT Kako SO nas preganjali (Iz neobjavljenih spominov) (6. nadaljevanje in konec)] Za večino piscev jubilejnih člankov pa moje sodelovanje pri „Ljudski pravici" sploh ni bilo omembe vredno, čeprav sem vsaj tehnično uredil vse ljubljanske številke ..Ljudska pravice" in obe številki ..Bojevnika", k\ sta izšh z gradivom namenjenim medtem že prepovedani ,.Ljudski pravici". Za ti dve številki ,.Bojevnika" sem moral priskrbeti tudi denar, ker sem si pri izdajatelju časnika lahko sposodil le naslov glasila, nisem pa smel povečati dolga,ki gaje imel izdajatelj v tiskarni. Tiskarna glasila na up ni hotela več tisjcati. zato je prenehalo izhajati že pred meseci. Lastnik tiskarne je zahteval, da sem mu za obe številki položil denar v naprej. Sposodil sem si ga pri sorodnikih in pozneje tudi vrnil. Ne upam si trditi, da vsega tega dela ne bi lahko namesto mene opravil kdo drug. Po tem da seje obračal tovariš Lovro Kuhar v imenu CK KPJ na CK Španije, sklepam da so v Sloveniji ob decembrskih volitvah leta 1938 le nekoliko pogrešah mojo prisotnost na terenu. S pomočjo Lovra Kuharja sem obšel taborišča, ki jih je francoska reakcija pripravila za španske borce, in sem se vrnil naravnost v Slovenijo. Takoj sem vzpostavil tudi pismene stike z Dušanom Kvedrom in Janezom Pcreničem (Radečanom kakor seje podpisoval v svojih dopisih, ki jih je priobčeval v mariborski „Delavski pohtiki"). Pisma obeh sem izročil ing. Alojzu Štcbiju.ker so bila zanimiva za CK KPS ZAzaradi sporov, ki so nastali med slovenskimi španskimi borci, interniranimi v Franciji. Kakor sem pozneje zvedeL je bil Radečan zaradi svojih posebnih stališč kaznovan s partijsko kaznijo. Toda takrat je šlo predvsem za to, da dobijo naši internirani španski borci iz Jugoslavije čimveč in čim izdatnejšo hrano, ker bi sicer fizično omagali. Vzporedno smo vodih tudi akcijo za njihovo osvoboditev. Kmalu se mi je javil s pismom celo Albert Abinun iz francoskega ujetništva. Abinun je bil pred vojno dijak mariborske srednje kmetijske šole. Postala sva dobra prijatelja, toda v Španiji se nisva srečala. Ko sem leta 1944. bil v Bariju, so mi rekli, da imajo zaprtega „nekega"' Alberta Abinuna, ki se izdaja za španskega borca. Rotil sem jih, naj ga takoj izpuste, če imajo kaj zaupanja vame. To so tudi storili, toda videla se takrat z Abinunom nisva, ker sem moral do Taranta spremljati transport beguncev iz Jugoslavije, namenjenih za El Shatt v Afriki. Letošnje leto je v znamenju štiridesetletnice začetka španske državljanske vojne. Prav bi bilo, da bi ob tej obletnici izšla knjiga, ki jo je Vida Rojičeva napissala o Dušanu Kvedru. Ne bi pa smelo ostati le pri tem, saj je iz ptujske progresivne sredine izšel še drugi znani borec v Španiji in NOB, Tone Znidarič. Tudi njegove zasluge so pomembne in jih ne smemo prezreti. Mnogo gradiva o njem je tudi v knjigi Vide Rojičeve. 6. stran TEDNIK - četrtek, 15. aprila 1976 Obisk pri Gretki Serbec knjižničarki v Poljčanah Letos je zaključek medna- rodnega leta žensk. Na žene pa ne smemo misliti le ob dnevu žena ali pa letos, ko je mednarodni praznik žensk. Na žene moramo misliti vsak dan. V družini je žena poleg gospodinjstva tudi mati in opravlja še druga dela. Ob tej priliki sem obiskala Gretko Serbec, ki je v našem kraju znana kot aktivna članica raznih organizacij. Prijazno me je sprejela in zapleth sva se v prijeten pogovor. „Kdaj in kje ste rojeni? " „Rojena sem 24. junija 1906 v Ljubljani." „Kako ste preživljali svojo mladost? " „Svojo mladost sem največ preživela v Lazah pri Ljubljani. Od tam sem se tudi vozila v Ljubljano v ljudsko in takratno meščansko šolo. Od tam imam tudi mnogo lepih spominov, med katerimi so tudi izleti na Gorejsko in Dolenjsko." »Kakšni so vaši spomini na vojno? " ,,Spominjam se tudi L svetovne vojne, katero smo preživeli v Lazah. Po L svetovni vojni leta 1924 smo se preselili v Poljčanc, kjer nas je doletela tudi IL svetovna vojna, na katero pa nimam lepih spominov. ,,Kako ste se po vojni vključili v življenje in delo? " „Po vojni sem se takoj vključila v razne organizacije; pri nekaterih še danes sodelujem. Sodelujem še pri RK, KUD-u in še ponekod drugod. „Kako ste si izbrali poklic? " „Leta 1952 sem se zaposlila v otroškem vrtcu v Poljčanah, kjer sem opravljala delo kuharice in razna druga dela, ker mi je vrtec zelo prirasel k srcu." „Koliko let že vodite knjižni- co? " ,,Na pobudo takratne občine Poljčane je bila ustanovljena leta 1946 ljudska knjižnica v Poljča- nah, katero ©dim že od njene ustanovitve. Glede na to, da so se finančne razmere izboljšale, glede nabave novih knjig, je tudi pri delu večje veselje." „Kakšna se vam zdi mladost današnje mladine, če jo primerjate z vašo? " „Mladcst današnje mladine je v primerjavi z mojo zelo drugačna, ker smo mi živeli v drugačnih časih in razmerah. Mladost današnje mladine je lepa, ker živimo v urejenih razmerah." Lidija Kunst, 8/a razred, OS Poljčane SONCE NAS PREBUJA Prišla je pomlad, in narava se prebuja. Vsak dan je lepši in toplejši. Travnik se je spremenil v veliko rožnato zaveso. Tudi ptički se že oglašajo. Že ob svitanju žvrgolijo najlepše pesmi, ptički letajo iz veje na vejo. Tudi ljudje čutijo pomlad. Veliko jih hodi na sprehode, nekateri pa delajo na polju, vrtu in tudi v sadovnjaku. Parki so polni hrupa. Tudi vrtovi so oživeli. Veliko pridnih rok jih obdeluje, okopava in jim daje nove pridelke ter cvethcc. Mnogo ljudi je na travnikih, kjer nabirajo regrat. Tudi gozd zeleni. Kmalu bodo zlezli iz svojih brlogov, zimski zaspanci. Ježki že nabirajo hrano, iščejo žuželke in tako naprej. Ribniki so polni račk in labodov. Otroci jim mečejo kruh in se tako zabavajo. Skratka sako bitje je oživelo. Tudi igrišča so polna in skoraj vsak prostor kateri je bil za nekaj mesecev zapuščen, je zdaj poln razigranih otrok. Pomlad je zelo lepa, ker je vsa posuta z najlepšo zeleno travo in z najlepšimi cvetUcami. Jana Luketa, 5. d, OS »Franc Osojnik," Ptuj ŠPORTNI DAN Ob devetih smo se zbrali pred šolo. Dobili smo malico in se najedli. Šli smo se sankat na hrib. Tam je bila skakalnica, na njej smo se sankali. Kepali smo deklice iz 8. razreda, one pa nas. Ko smo šli domov mi je bilo vroče. Bil sem zelo vesel. Franček Gornjec, 3. b, OŠ Juršinci mladi dopisniki MOJ PRVI IGRALSKI USPEH Že dolgo smo se pripravljali na igrico Marko skače. Vadili smo iz dneva v dan. Tako smo se odločili, da bomo neki petek igrah igro. Že nekaj dni prej smo bili vsi pripravljeni. Prinesh smo si obleko in drugo. Med vsemi igralci je bila napetost. Tako je napočil čas, ko smo morali iti na oder, da smo se oblekh in našminkali. Bilo nas je precej, zato so tovarišice komaj vse našminkale do pričetka. Ko smo pripravili oder do konca, smo šh v ozadje za zavese. Vsi smo od začetka imeh tremo. Najprej je bilo prvo dejanje, potem drugo in na koncu še tretje, v katerem sem igral tudi jaz. Igral sem vlogo očeta, ki je prišel iz ujetništva. Ko sem stopil na oder, mi je srce ropotalo, kot da bi s kladivom toUcel po kamnu. Ko sem nekaj časa bil na odru in začel igrati, je vsa trema in razburjenost odhitela od mene. Nič več me ni bilo strah, posebej, ker je bil tukaj tudi igralec Jože Zupan, ki nas je ^edal. Na koncu smo bih povabljeni v slovensko učilnico, kjer je bil recital „Vse rože sveta", potem pa smo bih še pogoščeni. Z igrico Marko skače smo sodelovali pri Naši besedi in se uvrstih na področno srečanje igralskih skupin. Miran Vantur, 7/b razred, OŠ Poljčane POMLAD JE TU - NARAVA JE OŽIVELA Posijalo je zlato sonce in ptice so pele. Ljudje so bili na poljih, vrtovih, vinogradih, sadovnjakih itd. Opravljali so razna dela, ter so čistili nasade. V sadovnjakih so rezali stare veje in cepili drevje. Na njivah so orali in posejali pšenico. Vsak sije našel svojo delo. Nekateri so presadili lončnice. Pospravljali so tudi okoli hiše, ter opravljajo delo v vinogradih. V sadovnjaku ne zmorejo vsega dela opraviti starši, zato jim pomagamo otroci. Včasih po pomoti odrežemo najlepšo vejo in se starši jezijo na nas. Pomagamo jim tudi na poljih sejati. Kadar otroci sejemo, radi pozabimo na domačo nalogo, saj domača naloga ne spada med pomladna dela. Kateri pa nimajo veselja do cvetja, sadovnjaka, polja, vrta, vinograda, pa samo lenarijo in mislijo da mu bodo ta dela opravili drugi. Zato je najlepše v aprilu, ko čistimo travnike, ko je mnogo krtinovca. Raztresemo ga po travnikih, da trava lahko diha. Lidija Anželc, OŠ „Franc Osojnik," Ptuj SLOVO Tiho sem pri oknu stala, gledala sem gor v nebo, luna mirno je sijala, vanjo uprla sem oko. Dan za dnem sem spraševala, kje je zvezda srečnih dni, ki mi zadnjič je svetila, tiste žalostne noči. Ko sem zadnjič se zazrla, svoji mamici v obraz in še zadnjič poljubila njen hladan in bled obraz. Marjana Šela, 8. b. Oš Pohorski odred. Slov. Bistrica TRENUTEK Ce bi hotel človek opisati trenu- tek, ki se zgodi v sekundi, bi pora- bil malo besed. Kajti trenutek se zgodi tako hitro, da te preseneti, lahko pa pušča hude posledice. Trenutek lepega je, ko te navdaja z vso sladkostjo, ki se nabira v tvo- jem srcu. Ko srečaš človeka, s kate- rim sta prijatelja ali znanca, se v srcu začne nabirati neka omamna ljubezen. Srečala sta se in spet raz- šla, ta lep trenutek snidenja pa ti ostane v spominu. Trenutek ne doživljaš v dejanjih. Trenutek, ki ga ne pozabiš do dne- va, ko se bosta spet srečala, v tvo- jem srcu pa bo zagorela lučka vseh sladkosti ob snidenju. Lepo je opisati trenutek, še lepše ga je doživeti, kajti to je delček ča- sa, ki se ti zazre v spomin. Kratek trenutek je lahko nekaj najlepšega in nepozabnega, seveda, če je dober in brez posledic. Jelena Markovič, c, OŠ Majšperk POMLAD JE TU — NARAVA JE OŽIVELA Prišla je pomlad. Sonce že toplo greje. Ljudje so začeli s pomla- danskim delom, na vrtu, na travni- kih, poljih, sadovnjakih in vino- gradih. Na vrtovih so, posejah ze- lenjavo, sadjarji pa že pridno dela- jo v sadovnjakih. Odstranjujejo stare vejice, drevesa, pa na novo cepijo. Tudi na polju so kmetje po- sejali poljske pridelke. Ptice se že vračajo iz južnih kra- jev. Iz zemlje so pokukali zvončki in trobentice znanilke pomladi. Tu- di mi imamo doma vrt. Pridno po- magam mami pri vrtnem delu. Po- magam ji sejati in opravljam še razna druga dela. Včasih nama pri- deta v pomoč tudi očka in brat. Zlatka Repič, 5., OS „F. Osojnik", Ptuj OBISKAL NAS JE GLEDALIŠKI IGRALEC DARE ULAGA V sredo, 11. februarja nas je obiskal gledališki igralec Dare Ula- ga. Otroci ga poznamo že iz filma Erazem in potepuh. V filmu je igral potepuha, ki ga je Erazem srečal, ko je pobegnil iz sirotišnice. Pote- puhu so šaljivo pravili Grajski Os- kar. Dare Ulaga je igral tudi hlapca v filmu Cvetje v jeseni. Tovarišica učiteljica nam je že v januarju sporočila, da nas bo obis- kal igralec. Povedala je tudi, da bo odgovarjal na vprašanja in dajal avtograme. Končno je le napočil težko priča- kovani dan. Tovarišica ravnateljica je po zvočniku sporočila, da se mo- ramo zbrati v telovadnici, kjer nam bo o svojem delu in življenju pripo- vedoval igralec, ki smo ga že vsi te- žko pričakovali. Dare Ulaga nam je najprej sporočil, da Erazma ni mo- gel vzeti s sabo, ker ima pouk. Vprašal nas je, če se spomnimo kakšne pesmice iz filma, v katerem sta igrala z Erazmom. Na magneto- fonu, ki ga je nosil s sabo, je imel posnete vse tri pesmice iz televizij- ske nadaljevanke. Med razgovo- rom smo zapeli pesmice. Na vsako vprašanje, ki smo mu ga zastavili, je imel Dare Ulaga pripravljen dolg odgovor, kot da bi vedel, kaj ga bo- mo spraševaU. Povedal nam je, ka- ko so po končanem snemanju fihna vprašali Erazma, kaj bo, ko bo ve- lik. Vsi so pričakovali, da bo rekel, da bo postal igralec, pa ni bilo ta- ko. Erazem hoče postati košarkar. Dare nam je povedal tudi, da je do- ma iz Dolenjske, sedaj pa stanuje v Ljubljani, še vedno pa se ima za Diolenjca. Pripovedoval nam je o tem, kako je snemanje filmov na- porno in kako sta z Erazmom pos- tala med snemanjem dobra prijate- lja. Se in še nam je pripovedoval in vse prehitro se je moral od nas po- sloviti. Preden pa je odšel, nam je dajal avtograme. V šolske klopi smo se vrnili sre- čni, saj smo dobili v goste gledališ- kega in televizijskega igralca Dare- ta Ulago. Z njim bi se še želeli veli- kokrat srečati. Matjaž Pristovnik, 5. razred, OS Majšperk Pionirska hranilnica Denar, o njem je že bilo mnogo napisanega, zaradi njega je že bilo mnogo žalosti in veselja. V sedanjem času je neobhodno potrebno sredstvo za menjavo materialnih dobrin. Dena.r, tudi pionirji ga potrebujemo, ga imamo radi. Zgodi se, da ga tudi dobimo. Včasih smo videli v dinarjih le bonbone ali druge sladkarije. Odkar smo pa ustanovili na naši šoli pionirsko hranilnico imamo interes hraniti denar. Pridno zbiramo dinarje. Ko je hranilnica odprta se pojavimo s polnimi žepi dinarjev. Lepo je pogledati v člansko izkaznico pionirske hranilnice, še posebej, če je v njej vpisanih več zneskov v rubriki „vloga" in če se stanje mogoče približuje že k celemu tisočaku. Uporabo tega denarja lahko že v naprej planiramo. Pogledamo v rubriko „stanje" in razmišljamo; dovolj bo za šolski izlet ob koncu leta, ostalo bo še za lepo obleko ali pa: poskrbeti bo še potrebno za manjkajoči del, prositi za dodatne dinarje starše, tete ali strice. Pionirska hranilnica je dobrodošla vsem pionirjem, zato se avtorju in ustanovitelju Kreditni banki Maribor, podružnici Ptuj zahvaljujemo. Pionirji se bodo navadili štediti, razmišljati o denarju, ga ceniti, z njim gospodariti, ga usmerjati tja, ker je to najbolj potrebno. Vedno bolj razumem, da je pionirska hranilnica potrebna. Prav bi bilo, da bi bil vsak pionir član pionirske hranilnice, pa četudi bi imel v članski izkaznici vpisanih le nekaj dinarjev. Renata KOZODERC 4. razred osnovne šole Lovrenc na Dr. polju PRODAJALNA ORODJE IMA V ZALOGI: — traktorje (fergusson nove in generalno obnovljene) — brane — trosilnike za gnoj (krpan) — pluge — motorne žage (alpina, stihi) — samonakladalne prikolice in drugo kmetijsko orodje v prodajalni ,,ORODJE" NA ORMOŠKI CESTI V PRODAJALNI GUMA: — otroško, žensko in moško plastično obutev po nizki ceni — nove podne obloge po odgovarjajoči meri — tople pode — tapete in drugo v prodajalni „Guma" v KREMPLJEVI ULICI ODLOČITE SE ZA NAKUP - KOLEKTIV SE PRIPOROČA! ZAHVALA Ob smrti našega dragega brata in strica JOŽETA MAJHENICA iz Pobrežja se zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej hvala g. župnikoma, Maksu Vaupotiču, pevcem in sosedom Slugovim za pomoč v času njegove bolezni. Vsem še enkrat lepa hvala. Sestra Betika ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega brata in strica Antona Majhena iz Lancove vasi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje. Hvala vsem govornikom za poslovilne besede, č. duhovnikom za obred in ganljivo slovo. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: brat, sestre, nečaki in nečakinje OBJAVA Oddelek za občo upravo skupščine občine Ptuj ima večje število najdenih moških in ženskih dvokoles ter razne druge predmete. Lastnike pozivamo, da se zglasijo v pisarni oddelka za občo upravo v Ptuju, Srbski trg štev. 1, pritUčje soba štev. 3, najpozneje do 21. aprila 1976 do 16. ure S. pismenimi dokazili o lastništvu (garantni hst) ah račun trgovine s tovarniško številko dvokolesa (zzaradi ugotovitve lastninske pravice. Najdena dvokolesa, za katera lastništvo do navedenega roka ne bo dokazano, bodo prodana na JAVNI DRAŽBI ki bo 22. aprila 1976 ob 9. uri dopoldne na dvorišču občinske zgradbe, Srbski trg štev. 1. Svet za medsebojna razmerja Kmetijskega kombi- nata Ptuj, TOZD gradbeni remont RAZGLAŠA prosto delovno mesto GRADBENEGA DELOVODJA Pogoj: gradbeni tehnik z najmanj 2-letno prakso. Poskusno delo traja 2 meseca. Vloge pošljite najpozneje do 25. aprila 1976 na naslov: Kmetijski kombinat Ptuj, kadrovska služba. LES industrijsko trgovsko podjetje Ptuj TOZD trgovina objavlja naslednja prosta delovna mesta v TOZD trgovina: 1. REFERENT ZA PROMETNI DAVEK 2. LIKVIDATOR 3. VOZNIK TOVORNEGA AVTOMOBILA Pogoji: pod 1.: ekonomska srednja šola in eno leto delovnih izkušenj, pod 2.: poklicna administrativna šola in dve leti delovnih izkušenj, pod 3.: poklicni voznik C in E kategorije in dve leti delovnih izkušenj Poseben pogoj je dvomesečno poskusno delo. Ponudbe pošljite kadrovski službi podjetja v petnajstih dneh po objavi. KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ TOZD farma prašičev IŠČE za svoja dva nova uslužbenca DVE OPREMLJENI SAMSKI SOBI, najraje v bližini farme. Ponudbe pošljite na upravo ali neposredno na naslov: Farma prašičev, Draženci 10a, 62250 Ptuj. Praktična in okusna oblačila v novih barvah za pomlad in poletje na policah Izbirinih prodajaln: ZARJA, MAVRICA IN CICIBAN Za gradnjo splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča v Ruju so darovali: Jože Vršič, Vitomarci 86, 200 din; Ivan Jaki, Središče ob Dravi 4, 500 din; Ivan Masten, Pušenci 14. Ormož, 500 din. Vsem darovalcem iskrena hvala! TEDNIK - četrtek, 15. aprila 1976 7. stran Spomin na tragedijo v noči od 12. na 13. april 1945, za Sagadinovo družino in domačijo v Srečah pri Makolah, tako usodni noči, se je dogodil eden najgnusnejših zločinov nacističnih okupa- torjev na našem območju. Vdrli so v Sagadinovo hišo in jo zažgali. V goreči hiši so našli snut: Jože Sagadin- Očka, mizarski mojster iz Ptuja, star 63 let, ki je bil leta 1941 najstarejši partizan pohorske čete, njegov sedem- najstletni sin Miran, dr. Gojko Sagadin z ženo dr. Rožco, dr. Mile Lavicki, zdravnik iz Zagreba ter hišni gospodar in gospodinja Ludvik in Marija Sagadin. Iz obroča se je posrečil preboj le Zvonku Sagadinu-Tinetu. Znana Ptujčanka Tončka Sagadin- Ženka, predvojna aktivistka in borka NOB, nam je o tej tragediji napisala daljši prispevek, ki ga bomo objavili v nadaljevanjih. Slikoviti opis življenja v gornjih Halozah, povezan z bojem za nacional- no in socialno osvoboditev, tragedija Sagadinove domačije v Srečah, vse to bo naše bralce prav gotovo pritegnilo. Z objavljanjem prispevka Ženke Sagadinove bomo začeli v prihodnji številki. Sagadinov grob pri nekdanji domačiji Srece-Pečke pri Makolah. Gasilski avtomobil le za okras? v četrtek, 1. aprila 1976 je ob 11. uri sirena naznanila požar. Gasilci so dobili sporočilo, da gori skladišče vnetljivih tekočin TOZD Primat v Ormožu. V petih minutah so prispeh na prizorišče požara gasilci GD Ormož in Hardek. Gasilci so požar uspešno pogasih z ročnimim gasilnim aparatom na suho gašenje. Požar je bil improviziran, z namenom, da požarni inšpektor skupno s predstavniki oddelka za notranje zadeve SO Ormož, ugotovi pripravljenost gasilcev. Po uspešno pogašenem požaru so izvrših pregled opreme, s katero so gasilci prispeh na prizorišče improviziranega požara. Ugotovih so, da sta obe društvi imeh potrebno in UPORABNO opremo za samostojno in skupno akcijo, endar le za gašenje navadnih klasičnih požarov, hudo pa bi bilo, če bi skladišče vnetljivih tekočin zares gorelo. Za tem so pregledah tudi orodišče-garažni prostor v gasilskem domu. Ugotovih so, da ima društvo zadostno količino materiala in dmge skupne opreme, ki zadostuje trenutnim potrebam, slabša je bila le osebna oprema. Vehko presenečenje je bil novi, sodobni gasilski avtomobil s cisterno - TAM 5500 DG, kije bil ZAKLENJEN v garaži in NEOPREMLJEN. Niti vode ni bilo v cisterni. Avtomobil jebil kupljen s težko zbranimi sredstvi oktobra leta 1975 in je last občinske gasilske zveze Ormož, kot je zapisano na vratih avtomobila. Prepotrebni avtomobil je bil kupljen za gašenje požarov v teh krajih, kjer ob sušnem obdobju ni na razpolago dovolj vode za gašenje in pri zahtevnejših požarih na požarno močno obremenjenih industrijskih objektih v Ormožu, AU je bil z nabavo novega, sodobnega avtomobila dosežen namen? N.P. ČRNA KRONIKA PRETEKLEGA TEDNA v preteklem tednu je bilo na straneh „čme kronike" zapisano precej neprevidnih avtomobihstov in kolesarjev. Največkrat je do prometne nezgode prišlo zaradi neupoštevanja prometnih predpisov, prekoračenja dovoljene hitrosti, .nepravilnega prehitevanja in prekomernega uživanja alkohola. Na postaji mihce v Ptuju smo izvedeh, da se je 7. aprila ob 19. uri na Zagrebški cesti pri hišni številki 30, pripetila lažja prometna nezgoda, v kateri je bila ena oseba lažje poškodovana. Vzrok je v neupoštevanju prometnega znaka križišče, s prednostno cesto in vožnja brez luči. V nesreči sta bila udeležena voznik osebnega avtomobila znamke zastava 101, Branko Kirbiš m kolesar, Anton Forstnarič. Ker je obstajal upravičen sum, da je kolesar vozil pod vphvom alkohola, so ga prepeljah v ptujsko bohitšnico na odvzem krvi. Istega dne se je ob 18.20 na Selški cesti v Ptuju, zgodila prometna nesreča zaradi nepravilnega prehitevanja, ki je zahtevala težjo telesno poškodbo Zlatke Marušek. Nesrečo je zagrešil voznik motornega kolesa Ludvik Popošek iz Spuhlje 33. Postaja mihce v Ptuju je 11. aprila zabeležila dve prometni nesreči. Že v zgodnjih jutranjih urah se je v Spuhlji pri Ptuju pripetila prometna nesreča, ki je zahtevala materialno škodo okrog 25.000 dinarjev. Nesreči je botrovala neprimerna hitrost. Marjan Novak iz Varaždina je vozil skozi naselje Spuhlja, iz smeri Ptuja proti Borlu z neprimerno hitrostjo, zato ga je v levem ostrem ovinku, čeprav je viden znak omejitve na 40 km, začelo zanašati, nakar je s sprednjim delom avtomobila zadel železno ograjo se še nekajkrat prekucnil in pristal na dvorišču hiše, oddaljene 7 m od ceste. Tudi pri Novaku je obstajal sum, da je vozil pod vphvom alkohola, zato so mu odredih odvzem krvi. V nesreči se je poleg voznika, poškodoval tudi njegov sopotnik, Vladimir Kaniški. Zaradi vinjenosti voznika kolesa z motorjem, Franca Strelca, se je 11. aprila, ob 17.30 na bencinski črpalki v Ptuju zgodila prometna nezgoda, kije zahtevala materialno škodo okrog 400 dinarjev. Strelec se je s sprednjim kolesom zaletel v levi zadnji del parkiranega osebnega avtomobila, fiat 124 last Janeza Kolariča. Ognjeni zublji so 11. aprila ob 21.30 upepehh gospodarsko poslopje v Dragonji vasi, last Alojza Klasinca, iz Mihovec št. 32. Lastnik, kmetovalec, je imel v kolamici spravljene kmetijske stroje. Požar je opazila soseda Marija Medved, vendar šele takrat, ko je ogenj že zajel celotno poslopje. Požar je uničil kolarnico, 8 ton sena, kombajn za krompir, izrovač in prebhalec krompirja, kultivator in mlatilec. Nastala je velika materiahia škoda ob pribhžni ceni 219.000 dinarjev. Prizadeti ima svoje premoženje zavarovano pri zavarovahiici Maribor. Požar pa ni prizanesel tudi drvarnici Antona Peršuha, ki je bila od gospodarskega poslopja oškodovanca oddaljena le 2 m. Škode je za 30.000 dinarjev. MG KAJ VES IZ PROMETA - ZMAGALA OSN.SOLAT.ŽNIDARIC Koniiji tekmujejo na poligonu OŠ Toneta Žnidariča v Ptuju. Foto: Langerholc V soboto je bilo v organizaciji sveta za preventivo in vzgojo SO-Ptuj, občinsko prvenstvo osnovnih šol, kjer je nastopilo 9 ekip mlajše skupine (5-6 razredi) in 11 ekip starejše skupine (7-8 razredi). Skupno je nastopilo 76 tekmovalcev. Doseženi so bili naslednji rezultati: mlajša skupina - T. Znidarič, F. Osojnik, Cirkulane, Majšperk itd. Med j)Osamezniki ie zmagal Iztok Sirovnik T. Z.^ Vlado Koderman I. S., Gorazd Zupec T. Ž., Franjo Turk I. S., Branko Petrovič I. S. L d. starejša skupina — T. Znidarič, I. Spolenjak, Dornava, Majšperk, F. Osojnik i. d. Med posamezniki Vlado Mere in Anton Terbuc obT. Ž. (delita si prvo in drugo mesto - po žrebu je prvo nagrado prejel prvoimeno- vani), Oto Težak I. S., Branko Pšajd Maj., in Drago Hajduk, FO, Ksenija Horvat T. Ž. in Boris Šegula Dornava i. d. Ekipno so bili jpodeljeni pokali prvim trem uvrščenim, posamez- niki so jjrejeU poni kolo, foto aparat, ročno uro, vsi nastopajoči pa spominska darila. Zmagovalec je prejel tudi srebrni znak in diplomo ZŠAM. Za uspešno izvedeno tekmova- nje gre zahvala vsem sodelavcem AMD Ptuj, Kidričevo in ZŠAM Ptuj, prav tako pa osnovni šoli T. Znidarič za gostoljublje, mentorju tov. Šumandlu pa za pripravo poligona. V soboto ob 8. uri bo na isti šoli medobčinsko tekmovanje, kjer bodo nastopile ekipe Maribora, Lenarta,Ormoža, Slovenske Bistri- ce in Ptuja. anc Ustanovni zbot odbora /cme^ibžena v prostorih živinorejsko-veterinarskega zavoda Ptuj je bil v soboto, 3. aprila 1976, ustanovni zbor odbora kmečkih žena pri KK Ptuj. Odbor kmečkih žena je ustanovljen z namenom bolj koordiniranega dela med aktivi kmečkih žena, ki delajo na terenu in obratom za kooperacijo Jože Lacko. V 12 aktivih kmečkih žena dela skupno 39 žena. Odbor si bo zato prizadeval, da se njihovo število poveča. Ustanovni zbor odbora kmečkih žena je sklenil, da bo odbor v naslednjih dveh letih vodila Mimica Šegula. Na odbor se bodo v bodoče prenašah problemi iz sredin, aktivov, v katerih se združujejo kmečke žene, njihove želje in hotenja. Dosedanjim tečajem, strokovnim predavanjem, ekskurzijam, jc na novo izvoljeni odbor dal vse potrdilo in se zavzel, da se ta program strokovnega izobraževanja še obogati z novimi oblikami. Pobudo zanje pa naj dajo same žene. Povemo naj še to, da je kmečka žena dovzetna za strokovno besedo in da pridno obiskuje vse navedene oblike izobraževanja. Tudi pospeševalna služba za delo s kmečkimi ženami bo še naprej nadaljevala z nasvetovalnim delom za delo z molznimi stroji in pri vzreji plemenskih svinj. Po zboru so zbrane žene poslušale še predavanje Ele Kovačič, predavateljice na višji gospodinjski šoh, o zanuzovanju sadja, zelenjave in gotovih jedi in o ekonomični pripravi zdrave prehrane. MG KRITIČNE PRIPOMBE IZVRŠNI SVET SO PTUJ O OSNUTKU SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O OSNOVAH PLANA REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI MARIBOR Na seji 7. aprila 1976 je izvršni svet skupščine občine Ptuj posvetil posebno pozornost raz- pravi o osnutku samoupravnega sporazuma o osnovah plana regionalne zdravstvene skupnosti Maribor za obdobje 1976-1980. Med drugim je sprejel naslednja stališča in pripombe: — Izvršni svet v celoti sprejema stališča in pripombe, ki jži je na osnutek dal izvršni odbor občinske zdravstvene . skupnosti Ptuj. - IS SO Ptuj zastopa stališče, da je potrebno osnutek samo- upravnega sporazuma o osnovah plana regionalne zdravstvene skupnosti, glede na predvidene naložbe v tem obdobju, popraviti tako, da se v okviru sredstev za investicije krijejo tudi prekora- čitve investicij splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča v Ptuju na enak način, kot je to v samoupravnem sporazumu zapisano za maribor- sko bolnišnico, nadalje, da se v srednjeročnem obdobju obnovi tudi interni oddelek ptujske bolnišnice in se vključi tudi gradnja zdravstvene postaje v Majšperku. - Izvršni svet tudi meni, da združevanje sredstev v višini 0,77 % za nastopajoče srednje- ročno obdobje ni možno opravi- čevati s takim predvidenim prelivanjem sredstev iz občine Ptuj v investicije mariborskih zdravstvenih zavodov, ki jih predvideva osnutek samouprav- nega sporazuma, ne da bi ob tem pokrili najnujnejše potrebe zdrav- stva v občini Ptuj. Konkretno predlaga, da se program investicij mariborskih zdravstvenih zavodov temu ustrezno revidira. Ta stališča je izvršni svet SO Ptuj poslal v obravnavo vsem družbenopolitičnim organizacijam v občini. O njih je v petek razpravljala tudi skupina delegatov za svet skupnosti podravskih občin in jih v celoti podprla. Pet-članska skupina delegatov iz občine Ptuj, ki se je 12. aprila 1976, udeležila 9. seje sveta skupnosti podravskih občin, seja je bila pri Lenartu v Slov. goricah, je ta stališča na seji tudi utemeljila. F.B. SREDIŠČE OB DRAVI Slovesno ob lirajevnem^ prazniku v počastitev 22. krajevnega praznika KS Središče ob Dravi, so v tem kraju bile v nedeljo 11. aprila, na sam praznik osrednje slovesnosti. Po svečanosti, ki je bila pri spomeniku, so slavje nadaljevali s slovesno sejo sveta krajevne skupnosti in družbeno- političnih organizacij. Tega slavnostnega zasedanja so se, poleg predstavnikov občinske skupščine in DPO iz Ormoža, udeležili tudi člani delegacije iz KS Preljina pri Cačku v SR Srbiji. O pomenu krajevnega praznika je govoril Edvard Pajek, predsednik krajevne organizacije SZDL, ki je v svojih izvajanjih orisal tudi dosežke krajevne skupnosti po osvoboditvi. V KS Središče ob Dravi živi 2.340 prebivalcev, ki si nenehno prizade- vajo za napredek svojih vasi Sredi- šče, Grabe, Obrez, Šalovci in Godeninci. Čeprav so na celotnem območju KS že doslej dosegli lepe uspehe pri komunalnem opremlja- nju naselij, bodo aktivnost na to področje usmerili tudi v prihodnje. Trenutno sta v gradnji dva pomembna objekta gasilski dom v Središču in kulturni dom v Obrežu. V načrtu pa imajo tudi asfaltiranje vseh pomembnejših cest. Da bi te naloge lahko uresni- čili, so v KS že stekle priprave za uvedbo novega krajevnega samo- prispevka. Za napredek svojega kraja se bodo občani in delovni ljudje odločali na referendumu, ki bo že v tem mesecu. O samem prazniku lahko zapi- šemo, da so ga krajani dostojno proslavili. Tako je uspelo strelsko tekmovanje ekip ZRVS občine Ormož, sprejem za vse nad 70 let stare občane in druge prireditve. Udeleženci vseh prireditev ob prazniku Središča ob Dravi, so bili v nedeljo prijetno presenečeni tudi po tem, ko so si ogledali razstavo kulinarike, čebelarstva, lovstva in izdelkov učencev središke osnovne šole. Kot smo že omenili, se je osred- njih slovesnosti v Središču udele- žila tudi delegacija KS Preljina pri Čačku iz SR Srbije. S tem so hkrati stekle priprave za pobra- tenje središke in preljinske kra- jevne skupnosti. Slovesen podpis listine o pobratenju bo v Preljini od 4. do 7. julija letos. F. Golob Nesrečna domačija Nad Kostanjevčevo doftiačijo so se spet zgrnili temni oblaki. V meglenem jutru 24. marca se je kakor blisk raznesla pretresljiva vest, da je kruta smrt pokosila v cvetu mladosti njihovega najmlaj- šega sina Mirka. Vse je prišlo tako hitro in nepričakovano, da še danes ne moremo verjeti, da je vse to res in da ga ni več. Kostanjevčeve že odkar pom- nimo pretresajo in pestijo same nesreče in žalosti. Otroci so v prejšnji generaciji izgubili starše, ko bi jih še najbolj potrebovali. Vojna vihra in okupacija naše domovine jim tudi ni prizanesla. Kar vse štiri doraščajoče sinove je pobrala tujina. Le teti Mariji — Tetki in stricu Martinu, ki je bil povrh še težki vojni invalid iz prve svetovne vojne je bilo zahvaliti, da se je v najtežjih dneh naše zgodovinske preizkušnje očuvala domačija. Medtem, ko se je najstarejši sin Mirko bojeval kot obveščevalni oficir četrte operativne cone v pohorskih gozdovih, sin Franc v sestavu slovenske brigade na sremski fronti, odkoder se žal ni nikoli več vrnil, kajti prostrana sremska ravnina mu je postala za vedno zadnji dom in ko je bila usoda ostahh dveh sinov Se vedno neznana, je na domačiji po zaslugi tete Marije — Tetke in strica Mar- tina delovala partizanska posto- janka. Ker je prišlo proti koncu vojne, predvsem pa zaradi izda- jalca Tarzana do večjih izdajstev, je le malo manjkalo, da Nemci niso požgah domačije. Sin Alojz, ki se je po vojni vrnil iz ujetništva, si je ustvaril družino. Z ženo Marijo sta z velikimi napori hotela dohiteti, kar je bilo skozi vsa viharna leta zamujeno. Bila so prva težka povojna leta, saj smo se takorekoč znašli vsi skupaj na pragu porušene domovine. Vse je khcalo k obnovi z željo, da bi čimprej pozabili na mračne dni naše preteklosti. Sredi naporov in prizadevanj, pa je Kostanjevčevim, 24. junija 1948 silovit požar uničil vse, kar so pridne roke skozi mnoga leta ustvarile. Z velikimi napori in s pomočjo sorodnikov, sosedov in znancev se je spet obnovila domačija. Le nekaj let po tem strašnem požaru, ko še niso zbledeli neprijetni spomini in ko se še niso povsem zacelile prejšnje rane, je Kostanjevčevim pogorela še stanovanjska hiša. Sedaj, ko si je domačija le neko- Uko opomogla in ko je bil že tudi najmlajši sin Mirko pri kruhu, saj se je izučil za avtomehanika in izšolal za poklicnega voznika ter odslužil vojaško obveznost, je prišlo do nove tragedije. Kaj se je zgodilo v dramatični noči 23. marca bo ostala za vedno skriv- nost, ki jo je pokojni Mirko odne- sel v prerani grob. Le izvijač, ki ga je krepko stiskal v roki in kon- taktna lučka v avtomobilu, ki je še brlela, ko so našh mrtvega ob avtomobilu, je dala vedeti, da se je tragična nesreča pripetila pri popravljanju avtomobila v garaži. Pogosto je bilo shšati, da bi kot avtomehanik moral vedeti za nevarnosti v takšnih okoliščinah. Vsi pa tudi dobro vemo, da nosi vsak človek v sebi kanček življenj- ske neprevidnosti, ko večkrat vsled preutrujenosti podzavestno spre- gledamo neštete nevarnosti, ki prežijo na vsakem koraku. Naj bo že tako ah drugače. Mirka ni več in pogrešali ga bomo. Pogrešah ga bodo najožji domači in sorodniki. Pogrešala ga bo zaročenka Verica, ki je v lanskem avgustu izgubila v prometni nesreči svojega edinega brata, sedaj pa še ljubljenega zaročenca Mirka. Bol je še toliko večja, ker sta se nameravala v kratkem poročiti. Še težje nam je, če pomishmo, da je neizprosna smrt pretrgala življenje mladim ljudem, ki so šli še komaj svojim življenjskim ciljem naprori. Toplo pomladansko sonce in prebujajoča pomlad, ki poraja vsako leto v tem času novo živ- ljenje, je s svojim spomladanskim cvetjem prekrila mnogo prerani grob. vreme do nedelje, 25. aprila 1976 Zadnji krajec bo v sredo, 21. aprila, ob 8.15. Napoved: V četrtek, 15. aprila in v petek, 16. aprila bo verjetno deževno vreme. Za tem bo do 25. aprila lepo vreme v predp)oldanskih urah, popoldan bodo krajevne plohe. (3krog 22. aprila je tu in tam verjetno grmenje in manjše nevihte. Še aprilski pregovor: ,,Ce je na Jurjevo (23) lepo, dosti v jeseni vina bo." Vse kaže na to, da bo v petek 23. aprila lepo vreme, če bo pa tudi dosti vina bomo videli v jeseni. k Alojz Cestnik osebna kronika RODILE SO: Manja Perko, Lackova 10 - Tomislava; Nada Ivančič, Selška 33 - Nado; Majda Leskovar, Potrčeva 1 - dečka; Hilda Hojnik, Mezgovci 21 - Franca; Jerica Cegnar, Panonska 5 - Petro in Matejo; Veronika Furman, Dobri- na 56 - dečka; Erika Vičar, Šalovci 14 - dekhco; Ljudmila Vindiš, Potrčeva 2 - Mitja; Ana Plajnšek, Koračice 35 - Zdenko; Ema Muršek, Jurovci 5 - dekhco; Mira Lebar, Gorišnica 69 - Vesno; Marija Rep, Belšakova 15 - deklico; Marija Vedhn, Lešje 20 - dekhco; Marija Ovčar, Volkmer- jeva 5 - dečka; Anka Zafošnik, Lovrenc 30 - dekhco; Marija Bratuša, Kog 54 - dečka; Ruža Kramberger, Muršičeva 16 - dečka; Danica Cestnik, Zg. Hajdina 65 - dekhco; Anica Lazar, Turški vrh 106 - Branka; Katica Petrovič, Dragovič 8 - deklcio; Stanka Kukovec, Pod- gorci 5 - dekhco; Danica Kumer, Podvinci 117 - Mhana; Katarina HuUnski, Gradišče 23 - Mujano; Olga Šoštarič, Ob Grajeni 1 - Zdenka; Ida Tomažič, Gladomes 23, Slov. Bistrica - dečka; Angela Kirbiš, Kungota 150 - .Aleša; CeaUja Drakšič, Vičanci 57 - Damjana; Majda Rajh, Ob Studenčnici 10 - dečka; Andreja Grabar, Središče 101 - Saša;. POROKE: Miroslav Žuran, Bukovci 175 in Silva Bclovič, Ciril-Metodov dr. 13; Ivan Trafcla, Rabeljčja vas 30 in Ana Klajderič, Rabeljčja vas 30; Vladimir Koritnik, Draženci 9 in Ida Painkiher, Grajena 15. UMRLI SO: Alojz Mihehč, Grajenščak 69, roj. 1896, umrl 4. aprila 1976; Anton Zupanič, Skorba 15, roj. 1902, umri 5. aprila 1976; Franc Kelcnc, Bukovci 45, roj. 1907, umri 3. aprila 1976; Marjeta Lončarič, Moškanjci 88, roj 1896, umria 9. apnla 1976; Kristina Mhnarič, Rabeljčja vas 25, roj. 1900, umrla 6. apnla 1976; Janez Pernek, Krčevina pn Ptuju 24, roj. 1926, umri 11. aprila 1976;. TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Urejuje uredniški odbor, odgovorni . urednik FRANC FIDERSEK. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo In upra- va: telefon (062) 77-079. Celotna naročnina znaša 100 dinarjev, za tujino 200 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400 - 603 - 30458. Tiska Mariborski tisk. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu spada TEDNIK med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov SKUPŠČINA OBČINE PTUJ GRADIVO ZA DVAJSETO SEJO OBČINSKE SKUPŠČINE Ptuj j 5. aprila 1976 STRAN 2 PRILOGA TEDNIKA, ST. 15 PRILOGA TEDNIKA, ŠT. 15 STRAN 3 Zbori občinske skupščine bodo predvidoma zasedali 28. aprila 1976 in obravnavali naslednja vprašanja: 1. Stališča priporočila in sklepe zborov Skupščine občine Ptuj o nadaljnjem uveljavljanju delegatskega sistema 2. Analiza zaključnih računov organizacij združenega dela za leto 1975 3. Predlog odloka o splošni sistematični deratizaciji v občini Ptuj 4. Predlog odloka o najvišjih stanarinah v občini Ptuj 5. Predlog odloka o potrditvi investicijskega programa in o finančnem programu za financiranje novogradnje stanovanj- sko — poslovnega objekta v Podlehniku 6. Predlog družbenega dogovora k srednjeročnemu razvojnemu načrtu o varstvu okolja do 1980 leta 7. Predlog odločbe o ustanovitvi glasbene šole „KAROL PAHOR" Ptuj 8. Predlog sklepa o pooblastilu za organizacijo tečaja za pridobitev osnovnega znanja o higieni za osebe zaposlene v proizvodnji in prometu z živili 9. Osnutek odloka o poprečni gradbeni coni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča PREDSEDNIKI VSEH TREH ZBOROV SKUPŠČINE OBCINE PTUJ BODO SKUCAU LOČENA ZASEDANJA, IN TO ZA ZASEDANJE ZBORA ZDRUŽENEGA DELA, ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN DRUŽBENOPOUTIČNEGA ZBORA. ZBORI BODO OBRAVNAVAU POSAMEZNA VPRAŠA- NJA GLEDE NA NJIHOVO PRISTOJNOST. Z VABILOM BODO DELEGATI DOBIU TUDI DODATNA GRADIVA IN INFORMAa JE. 1- STALIŠČA, PRIPOROČILA IN SKLEPI ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE PTUJ O NADAUNJEM UVELJAVUANJU; DELEGATSKEGA SISTEMA | Po sklepu 18. seje zborov občinske skupščine, so se dne 24. marca in I 8. aprila 1976 sestale komisije za pripravo sklepov, stališč in priporočil za ! nadaljnjo uveljavljanje delegatskega sistema v skupščini občine Ptuj in Zborom predlagajo sledeča stališča, priporočila in sklepe: 1. Delegati zborov v celoti osvajajo poročilo in uvodno razpravo o uveljavljanju delegatskega sistema v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter krajevnih skupnostih občine Ptuj, ki je bilo obravnavano na 18. zasedanju zborov, dne 17. marca 1976. 2. Za nadaljnje utrjevanje delegatskega sistema naj vse delovne ; skupnosti in krajevne skupnosti čimprej opredelijo pravice in dolžnosti svojih delegacij in delegatov v najvišjih samoupravnih aktih (statutih, sporazumih) ter tako te akte uskladijo z ustavnimi določili. Zlasti je potrebno: j - opredeliti način oblikovarija stališč, kdaj lahko delegacija '■. samostojno razpravlja o zadevi in aktu, kdaj v sodelovanju s samoupravnimi organi, kdaj in v katerih zadevah pa obvezno skupno z i zbori delavcev ali zbori občanov ter kdaj in kako se vsklajujejo med delegacijami pred zasedanji zborov; ^ - zagotoviti večjo povezavo delegatov s sredino, ki ga je delegirala. Delegati družbenopolitičnega zbora se naj še bolj povežejo s svojo '] sredino in se pred zasedanjem zbora sestajajo ter dobijo mnenja in stališča ■ o obravnavanih vprašanjih v družbenopolitičnih organizacijah; i - zagotoviti pomoč strokovnih služb pri vsem delu delegacije; - zagotoviti opravljanje tehničnih opravil za nemoteno delovanje delegacij v delovnih in krajevnih skupnostih ter v družbenopolitičnih ! organizacijah za delegate družbeno političnega zbora; - zagotoviti prostore za sestajanje in arhiviranje gradiva pri vseh 1 delegacijah, ki doslej tega še nimajo; - zagotoviti materialni položaj delegatom ki opravljajo svojo funkcijo v enakem obsegu kot jo dosegajo pri opravljanju rednega dela; - ugotoviti obremenjenost delegatov z drugimi družbenimi ; funkcijami ter jih v primeru preobremenjenosti razbremeniti drugih dolžnosti. 3. Zaradi večje obveščenosti vseh delegatov delavcev in občanov je potrebno podaljšati rok med objavo gradiva in sklicom seje od sedanjih 10 dni (začasni poslovnik), vsaj na 14 dni. Čimveč gradiva objavljati v ] internih glasilih, časopisu Tednik in radiu in podobno. ; 4. V občinskem centru zagotoviti čimprejšnjo ustanovitev informa- ' cijsko dokumentacijskega centra, v bazi pa stremeti za ustanavljanjem informacijskih skupin. , 5. S prakso dvostopenjskega postopka je potrebno nadaljevati, če le j mogoče, uvajati variantne rešitve z obrazložitvami posledic posamezne odločitve. Enofazni postopek naj ostane le izjema. , 6. Delegacije in konference delegacij naj ocenijo svoje delo in delo s posameznih delegatov ter podvzamejo potrebne ukrepe za boljše \ delovanje. \ 1. Za nemoteno delo in razmejitve pristojnosti zborov občinske i skupščine je potrebno čimprej izdelati poslovnik občinske skupščine in : po.sameznih zborov. Temu ustrezno je potrebno dopolniti tudi določbe ' statuta občinske skupščine. 8. Dnevni redi zborov ter sklici sej naj bodo usklajeni s programi dela i zborov. 9. Razvijati za oblikovanje in reševanje zadev različnih področij iz n, neposredne baze. Delegatska vprašanja naj postanejo predlogi in napotki za j sprejemanje raznih normativnih aktov. Naslovniki, ki so jim posredovana delegatska vprašanja, naj ; zagotavljajo sprotne in vsebinsko kvalitetne odgovore. Odgovori se naj i posredujejo delegacijam vseh zborov ter tistemu delegatu, ki je vprašanje i na seji zbora postavil. i 10. Izboljšati stike in oblike dela v skupini delegatov za republiško skupščino, kakor tudi z delegati za zvezno skupščino. 11. Zbori skupščine občine Ptuj naj na eni od prihodnjih sej obravnavajo poročilo o delu delegatov zveznega zbora in o povezovanju delegatov z bazo. Ptuj, dne 8. aprila 1976 Komisije zborov 2. ZAKLJUČNE UGOTOVITVE, STALIŠČA IN PREDLOGI IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE PTUJ K ANALIZI ZAKLJUČNIH RAČUNOV ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA ZA LETO 1976 Podatki iz zaključnih računov o lanskem poslovanju gospodarstva obči- ne Ptuj kažejo, da so bili rezuhati poslovanja precej drugačni, kot jih je do- ločala Resolucija o družbeno-ekonomski politiki in razvoju občine za leto 1975. Zlasti ni bila dosežena predvidena rast družbenega proizvoda, pa tudi delitvena razmerja niso bila v skladu s sprejeto politiko, zaradi česar se re- produkcijska sposobnost gospodarstva ni okrepila kot je bilo to z resolucijo predvideno. Podobne so bile tendence tudi celotnega slovenskega gospo- darstva. Na podlagi gradiva, ki ga je pripravila Služba družbenega knjigovodstva po podatkih iz zaključnih računov delovnih organizacij je Izvršni svet na seji dne 31. marca 1976 oblikoval naslednje ugotovitve stališča in predloge: — Družbeni proizvod je znašal po zaključnih računih gospodarskih de- lovnih organizacij, 1,220 milijonov dinarjev in je za 24 % (v SRS 23,1 *^o) viš- ji kot leta 1974. Tolikšno povečanje družbenega proizvoda je za 7 "^o nižje kot je predvideno v resoluciji. Res je, da so na nižjo rast družbenega proizvo- da vplivali tudi popravki finančnega rezultata v višini 68,5 tisoč dinarjev, vendar bi tudi tedaj, če popravkov ne bi bilo, družbeni proizvod zaostajal za načrtovanim v resoluciji za 3 "^o. — Sicer pa je lanski dohodek znašal 6.275 milijonov dinarjev, in je bil za 28 <^o (v SRS 27,4 "^o) višji kot leta 1974. Od tega je znašala vrednost porabljenih sredstev 5,281 milijonov dinarjev in je bila le za 16 "Vo (enako tudi v SRS) višja kot pred letom dni. Od tega se je povečala amortizacija po predpisanih stopnjah za 16 *^o, amortizacija nad predpisanimi stopnjami pa je večja za 17 — Nasprotno pa se je v lanskem letu povečala izguba zaradi nedoseže- nega dohodka za več kot tri krat in je znašala 3,911 tisoč dinarjev (v SRS za 120 ^o). Izgube na substanci ni bilo. — Delitev bruto dohodka gospodarstva ni potekala v skladu z usme- ritvami resolucije. Bruto osebni dohodki in prejemki iz delitve so se povečaU za 31 "lo (v SRS 30,1 "^o), njihov delež v delitvi družbenega proizvoda pa je narasel za 3,1 Ob postavki, da bodo življenjski stroški naraščali za 25 <^o in ob 3,6 "Vo povečanju zaposlenih je resolucija nakazala nominalni porast osebnih dohodkov za 29