leto 1873.
309
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXVIII. — Izdan in razposlan dne 24. maja 1873.
77
Postava od 16. aprila 1873,
kako naj se zalaga število kônj potrebno za stoječo armado in deželno hrambo, kadar se na vojsko pripravlja (mobilizira).
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
§. 1.
Kadar se oborožena moč vsa ali po nekem delu mora na vojsko pripraviti (mobilizirati), tedaj se na cesarjevo povelje odbero za nje opravo potrebni konji ter imajo gospodarji kônj dolžnost, svoje za vojno službo dobre konje — ko jim politična oblastva reko —, za primerno odškodbo državi prepustiti.
§• 2.
Državni vojni minister naznanja ministroma za deželno bran v obeh državnih ozemljih vsako leto, koliko se na podlogi vsakokratne Ordre de bataille čez število za čas miru ustanovljeno potrebuje vseskupno kônj za opravo oborožene moči o vojski, ki jih treba ob trosku vkupnega preudarka (budgeta) nabaviti.
§. 3.
Število potrebnih kônj (§. 2) porazdeljuje se med kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane z ene strani in med dežele pod ogersko krono z druge strani, po primeri skupnega števila kônj, kakor se je pri popisovanji kônj, dne 31. decembra 1869 opravljenem ob enem s popisom ljudi, našlo v enem in drugem državnem ozemlji.
To porazdel/lno merilo naj ostane v veljavi, dokler se v obeh državnih ozemljih zopet ne popišejo konji, kakor govori postava, ter je po njem z dorazumkom obeli ministrov za deželno bran vsako leto ustanoviti, koliko pride na te in one dežele.
(Slovenueh.)	^
§• 4.
Število kônj, kolikor jih pride na kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane, porazdeljuje minister poljedelstva, v dorazumku z ministrom za deželno bran, na posamezne kraljevine in dežele po meri, kolikor katera more dati.
Politična deželna oblastva ga porazdeljujejo dalje po enakem med odbiralne okraje, v porazumku z glavnimi (vojnimi), ob enem deželno-brambovskimi poveljstvi.
Da se najde, koliko zmore kateri kraj, dolžna so politična oblastva, s pripomočjo občinskih županstev, dajati leto za letom izkaze o tem, koliko kônj je v njih okrajih in kakšni so, s posebnim ozirom na to, so li dobri za ježo ali uprego ob vojski.
§. 5.
Vsak sodni okraj je tudi po en odbiral»! okraj ; ali mesta, ki imajo svoje posebne občinske statute, so vselej vsako za se en odbiralni okraj.
Politična deželna poglavarstva določijo, po dogovoru z glavnimi (vojaškimi), ob enem deželno-brambovskimi poveljstvi, vsakemu odbiralnemu okraju praviloma po eno odbirališče; izimek od tega pravila bode, po dogovoru z deželnim odborom, veljal samo ondi, kjer kak odbiralni okraj more prav malo ali pa prav obilno kônj dati ter je zaradi tega, da se odbiranje hitro opravi, ali potrebno, več okrajem samo eno odbirališče postaviti, ali pa mogoče, enemu okraju po več odbirališč določiti.
Pri določanji odbirališč naj velja to načelo, da se gospodarjem kônj ne delajo nobene nadlege, katere bi po namenu tega opravila ne bile neogibno potrebne.
§. 6.
Konje odbirajo in jemljo komisije, katere se postavljajo o začetku vsacega leta.
Vsaka taka komisija sestoji:
a) iz okrajnega glavarja (mestnega župana) ali namestnika, katerega si on postavi, kakor
prvosednika ;
b) iz štabnega ali višjega oficirja od armade ali deželne hrambe;
c) iz vojaškega ali civilnega živinozdravnika ali vojaškega živinozdravnega kovača, in
d) iz dveh gospodarjev kônj, katera okrajni zastop ali, kjer nij okrajnih zastopstev,
župani vseh občin odbiralnega okraja izvolijo za zaupnika (doverna moža). V mestih,
ki imajo posebne Statute, voli občinski zastop ta zaupnika.
Vsaki komisiji je pridodati po tri cenilce, katere določijo politična oblastva ter treba za to opravilo nalašč v prisego vzeti.
V to naj se izvolijo zvedeni možje čistega (brezmadežnega) glasa, ako je mogoče izmed kmetijskih ali konjerejskih društev.
§. 7.
Kadar nastopi potreba ter se morajo konji oddati, tedaj da državni vojni minister ministru za deželno bran dokončno ali za trdno na znanje, koliko kônj se z ozirom na raz-sežaj oborožbe potrebuje in do kdaj se morajo na stavo prignati.
§. 8.
Stave prosti so:
a) Konji določeni dvoranstvu cesarjevemu in udov cesarske hiše;
b) konji, ki so jih državni služabniki za opravo svoje službe dolžni imeti;
c) konji poštarjev, ki so jih pogodbeno dolžni imeti za poštno službo;
d) po en konj vsacega praktičnega zdravnika na kmetih, da more zvrševati svoje zvanje;
e) konji cesarskih dvornih kobilarnic in državnih žebčarnic;
f)	žebci z	dopustnim listom (licencijo), ki	jih imajo zasebniki (privatni ljudje)	ali	pa
občine,	ako se to s prinesenim dopustnim	listom izkaže;
g) kobile z žebeti pri sesci, kakor tudi take kobile iz zasebnih (privatnih) kobilarnic, ki so v zadnjih štirih letih bile najmenj dvakrat pripuščene k žebcu ter ta čas niso ostale jalovske, poslednjič vse druge kobile, ki so bile v zadnjem plemenitvenem času pripuščene k državnim žebcem ali tudi k zasebnim žebcem z dopustnico, če zadnje dve leti niso ostale jalove. V vseh teh slučajih morajo gospodarji pokazati pripustilne liste.
Kjer je	vvedeno popisovanje konj zaradi	vplemenjevanja, mora se vrhi tega,	—	da
kdo dobi prostost v slučajih f) in g), — prinesti izkaz, da sta žebec ali kobila v	deželni
konjerejski vpisnik vpisana kakor dobra za pleme.
§ 9-
Na odbirališča posameznih okrajev priganjajo se tisti konji vsake občine posebej, kateri so dne 1. januarja meseca stavnega leta prestopili četrto leto svoje dobe ; tu jih odpiralna komisija pregleda ter jih, kakor je kateri za to ali ono dober, porazredi na jezdne, vozne ali nosne konje.
Od tako porazdeljenih kônj naj se vzamejo za vojaštvo najpred tisti, katere njih	gospodarji	sami radi dobrovoljno prepuste za postavljeno remontno ceno.
Ostanek precenijo odbiralni komisiji pridani cenilci brez ozira na postavljeno remontno ceno, ali na višjo ceno, ako bi zaradi pripravljanja na vojsko bila za nekaj časa poskočila.
Kadar cenilci niso edini o ceni kakega konja, določuje najpred	večina glasov ;	ako	pa
vsi trije vsak drugače menijo, tedaj velja za ceno srednje število teh	treh cenitev.
Od teh tako cenjenih kônj naj se vzamejo za vojaščino najpred tisti, kateri so najnižje cenjeni, pri čemer mora vendar veljati to načelo, da se tedaj, kadar število dobrih kônj prestopi kontingent, kateri je po razdelitvi prišel na tist odbiralni okraj, noben gospodar, kateri ima po več kônj, ne more prisiliti, da bi dal več nego polovico svojih kônj. Kadar nij toliko kônj, da bi bilo moči uporabiti to načelo, naj se vsaj po enaki meri gleda na enega in drugega izmed teh gospodarjev.
Vsak gospodar vzetega konja, dokler se konju še nij vžgalo znamenje, lahko na samem mestu da drugega dobrega konja iste vrste, kateri nij bil vzet.
Proti temu, kar izreče odbiralna komisija, ne dopušča se niti utečaj (rekurs) niti pravda.
§• 10.
Tiste gospodarje kônj, kateri dobe naročilo, pa svojih konj vendar ne priženo na stavo, treba k temu silama primorati, in če svoje zamude ne morejo opravičiti, naj jih politično oblastvo za vsakega stavi podvrženega konja obsodi v globo (denarno kazen) do 100 goldinarjev.
Vrhi tega nosijo oni troske posilne stave.
§• 11.
Ceno vzetih kônj izplača precej po opravljeni stavi stavna komisija v gotovem denarji temu, kateri jih je prignal.
Gospodarji kônj nosijo troske, kar se jih nabere za prigon na odbirališče in odgon, kakor tudi za prerejo kônj do dobe, ko se ali vzamejo za vojaštvo ali odpusté; toda od časa, kateri je za stavo uradoma postavljen, do dobe, ko se konj ali vzame ali pa odpusti, ne sme preteči čez 36 ur.
Troske, ki so združeni z jemanjem kônj za vojaštvo, plačuje vkupni vojni troŠkovnik (budget.)
§• 12.
Da ne bode posilnega jemanja, smejo občine odbiralnega okraja tudi dobrovoljno nabaviti kontingent konj, kateri na-nje pride.
V takem slučaji se za vsakega vzetega konja plača remontna cena za deset odstotkov (percentov) povišana.
V ta namen je imeti konje pripravljene tako, da jih bode moči v 48 urah po prejetem dotičnem povelji v stavo prignati.
Ako se ta rok ne dostane, ali če se ne da dovoljno število za vojno službo dobrih kônj, nastopi zopet dolžnost posilne prepustitve, ter ima odbiralna komisija pravico, kolikor manjka kônj, ob trošku občin za katero koli ceno in kjerkoli nabaviti.
§. 13.
Minister za deželno bran ustanovi' vsako leto število tistih kônj, ki jih bode za krdela deželne hrambe, — ako bi se imela pripraviti na vojsko, — potreba do števila za čas vojske trdno postavljenega ter jih bode nakupiti na troškovnik ministerstva za deželno bran.
To število se porazdeli, kakor je povedano v §. 4, na kraljevine in dežele, potem na odbiralne okraje.
V slučaji pripravljanja na vojsko (mobilizacije) odbirajo in jernljo konje ob enem iste komisije in po istih določilih, katere jih odbirajo in jernljo za stoječo armado.
§• H.
Ta postava pride v moč tist čas, kadar tudi za dežele pod ogersko krono poustavno dobi veljavo na enakih načelih osnovana postava o naboru kônj ob vojski.
§. 15.
Zvršitev te postave se naroča ministru notranjih reči, ministru za poljedelstvo in ministru za deželno bran, kateri naj se o tem domenijo z državnim vojnim ministrom.
Na Dunaji, dne 16. aprila meseca 1873.
Franc Jožef s. r.
Auersperg s. r. Lasser s. r. Chlumecky s. r. Horst s. r.
7 8.
Razglas ministerstva notranjih reci, ministerstva za poljedelstvo in ministerstva za deželno bran od 7. maja 1873,
o veljavnosti postave od 16. aprila 1873, mereče na to, kako naj se skrbi za število kônj stoječi armadi in deželni hrambi potrebno o času pripravljanja na vojsko (mobilizacije).
Z ozirom na določila §/' 14 postave od 16. aprila 1873 (Drž. zak. št. 77) o tem, kako naj se zalaga Število konj potrebno stoječi armadi in deželni hrambi o času, ko se Pripravlja na vojsko (mobilizira), razglašuje se tukaj, da je po priobčilo kraljevsko-oger-skega ministerstva za deželno bran od 30. aprila 1873, št. 16823 po deželah ogerske krone postava o naboru kônj ob vojski osnovana na enakih načelih ustavno dne 29. aprila 1873 zadobila veljavnost.
Lasser s. r.	Chlumecky	s.	r.	Horst	s. r.
(SIoveoêecK. )