Published and distributed under permit No. 424 Authorised by the Act of October 1017, on file at the Pott Office of Chicafo, Illinois. By order of the President,
A. S. Burleson, Postmaster General.
• jit M koTMtl
.¿uaUtva. DtUvci m fié«ni 4o vmi«, kar pro-
dveirej«.
Tki« popor k davalad to t k« iaUrMti of tko working cUu. Workora ar« •■tillod to all wkat tkoy producá.
££££ iT^X^ry^PSoîV»1»^ *¿£k Vt ŒS Ottlw: 40QS W. 31. St., Meid, NI. Delavci vseh dežela, združite te!"
PAZITE •
na étovilko w oklopo ju, kl ao ntkajt polog vaiaga ■••Uva, prilopljo-noga apoda j ali m ovitku. Ako j« /577)
i to vitka ........ * '
toda j vam • prikodnjo It«, vilko naloga liala pótala naročnina. Proainao, p«, novito j« takoj.
mm
STEV. (NO.) 576. SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE, j - CHICAGO, ILL., DNE 24. SEPTEMBRA (Sept. 24) 1918. LETO (VOL.) XUI.
izza konvencije Slovenskega Republičanskeoa Združenja!
Minoli teden je v C^ieagi zborovalo Slovensko Republičansko Združenje in a to konvencijo je zaključeno prvo razdobje njegovega^dela. Za enim stavkom je napravljena pika in pričenja ne novo poglavje, ki mora obsegati nadaljevanje dosedanjega dela, ki pa prinese tudi mnogo novega dela, doslej deloma pripravljenega, deloma pa še nedotaknjenega.
Preden pogledamo v bodočnost,se pa moramo nekoliko poba vit i s konvencijo samo, ki je bila v zgodovini ameriških Slovencev tako znamenit dogodek, da se mu komaj ravna kateri drugi.
Ko se je pred dobrim letom ustanovilo Slovensko Republičansko Združenje, je moglo malo >tevilo delegatov, zbranih na prvem zborovanju, komaj misliti, da bo v tako kratkem času sledila konvencija, ki bi pokazala tako sliko, kakršno smo v teh nepozabnih dneh videli v Chicagi. V tem oziru je bilo letošnje zborovanje veliko pre-Venečenje za vse pesimiste in dvomljivce, moralo je pa predvsem presenetiti tiste nase nasprotnike, ki so, sodeči po navadah v svojem lastnem taboru, mislili, da visi S. R. Z. v zraku in da živi le v tistem malem krožku ljudi, ki so jih izbrali za cilj svojih napadov s kratkovidno nado, da uničijo organizacijo, ako se jim posreči uničiti nekoliko oseb.
Konvencija je na najnedvomnejši način pokazala, da je 8. R. Z. živa organizacija, obstoječa v svojih članih, mislečih, uvažajočih in raz-sojajočih, zavednih in delavnih, ravna jočih po svojem najboljšem spoznanju. Na zborovanju niso posamezniki zastopali sami sebe. ampak zbrani so bili delegat je, pravilno izvoljeni od svojih organizacij, pooblaščeni, da zastopajo njih član-st vo.
Med njimi so bili zastopniki raznih velikih podpornih orgauizaeij, ki obsegajo najmanj -petinsedemdeset odstotkov vsega slovenskega ljudstva v Ameriki. To dejstvo so hoteli razni nasprotniki omalovažati.s trditvijo, da se te organizacije le nominelno na strani S*. R. Z., češ da so se le uekatere posamezne osel* postavile na nje stališče. Ako bil^^Mb/«sprs^ti tja je to storila Konvencija Slovenskega ne Podporne Jednote, ki pravkar zboruje v Spiingfieldu, 111.
Duh, ki vlada iia tej konvenciji, je duh Slovenskega Republičanskega Združenja. S. N. P. J. ima kot podporna jednota svoje posebne naloge, s katerimi se mora seveda baviti njen zbor. Kar se pa tiče skupnih zidev slovenskega ljudstva, se zborovanje v Springfieldu lahko označi za nadaljevanje chikaške konvencije, 8. R. Z. Vsi njeni sklepi, tičbči se narodnih zadev, se vjemajo s programom S. R. Z., za katero se konvencija izreka na najjasnejši način.
Kakor S. N. P. J., pa stoje tudi ostale podporne organizacije z vso odločnostjo na stališču S. R. Z. in so to tekom leta jasno pokazale.
Ali dočim se je moralo S. R. Z. ob svojem rojstvu predvsem opirati na organizacije, ki so že prej obstajale, se je to tekom njegovega razmeroma kratkega življenja bivstveno izpremenilo. Na letošnji konvenciji je velika večina delegatov zastopala že direktne organizacije S. R. Z., deloma krajevne, deloma okrajne in okrožne, združujoče veliko število okrajnih organizacij v svojem krogu. In te organizacije same štejejo danes že toliko članov, da je že z njim, brez obzira na podporne in druge organizacije, večina slovenskega ljudstva v Zedinjenih drŽavah zbrana v taboru S R. Z.
Kar se tiče same organizacije, ie najnujnejše podlage vsakega smotrenega dela, j»' bilo torej minolo leto nadvse plodonosno. Kon\ercija je pokazala Slovenskemu Republičanskemu Združenju, da govori v imenu ogromne večine ameriških
Slovencev in da ima pravico do tega. ) • • •
Slovensko ljudstvo v Ameriki je delavsko. Članov vseh drugih poklicev je tako majhen od-»totek, da izgine njih število v morju delavstva, in se med njimi jih je dovolj, ki so le začasno trgovci ali kaj podobnega, in so vsak čas pripravljeni, da se vrnejo v jamo ali tovarno, iz katere so prišli. Tako je bila tudi konvencijo S. R. Z. zborovanje delavcev. Prav tukaj se je pa na najznamenitejši način pokazal veliki vpliv demokracije. Dasi je šlo za velika vprašanja, za tako velika, da ima malo katera druga organizacija kdaj razpravljati o podobnih in dasi se je vsak delegat v polni meri zavedal svojih pravic, je vendar zborovanje poteklo tako gladko, kakor je o-psziti na maloksteri konvenciji. Nič ni bilo predsedniku treba razbijati s kladivom, da bi bil v z-državal red. Delegati so sami s sabo prinesli disciplino, ksteri so se prostovoljno podvrgli in ki se je izkazala za močnejšo od vsakega poslovnega reda.
V tem oziru je bila konyencija sijajno izpri-čevalo dozorevanja našega ljudstva. Le tej demokratični disciplini je zahvaliti, da se je mo*el v kratki dobi, ki je bila konvenciji odmerjena, iz-erpati dnevni red in opraviti ves obilni posel.
Slovensko Republičansko Združenje vpliva v Msnici vzgojevalno ns slovensko ljudstvo, ki se
je tudi po zunanjih naselbinah navadilo zhord-vati parlamentarno, varčevati s čgsom, loči ji brezpomembne malenkosti od važnih vprašanj fei tako omogočati plodonosnost organizacijskega dela.
Konvencija je bila le odsev razmer v naselbinah, v katerih obstojajo in delajo organizacije S. R. Z., iu odsev je kazal, da je luj\ *>d katere prihaja, živa in dobra.
o • • •
Konvencija ni imela namena, da se na dolgo in široko bavi s temeljnimi prograiiuitičuimi vprašanji. Program S. R. Z. je določen. Kdorkoli je pristopil S. R. Z., je to storil na podlagi njegovega programa. Za vsakovrstne podrobnosti, za vprašanje, kako naj bodo organizirane sodni-je, kako zaokroženi volilni okraji, kakšne šole naj bodo v tem ali onem kraju, če se Jugoslovan ni osvobode in združijo, pa sedaj res ni čas. Načelo demokracije je treba izreč že sedaj; ali rešitev podrobnosti na podlagi demokracije mora biti prepuščena tistemu času, ko bo narod v stari domovini lahko svobodno govoril.
Če bi bilo o osnovah programa treba še kaj reči, so dali posamezni referati priliko za to; ali vsak delegat je čutil, da se morejo bistvena načela organizacije le potrditi. Ni se bilo torej bati, da polgoltnejo akademična vprašanja preveč časa.
Drugačnega mnenja je bil dr. Marušič, ki je prišel iz Washingtona zastopat Jugoslovanski svet in londonski Jugoslovanski odbor.
Dr. Marušič je najprej želel, da bi gs konvencija smatrala za delegata. Razume se. da je bila to popolnoma nemogoča reč, ker ne mor«» 110 hena organizacija na svetu priznati kot delegM-la člana druge, celo nasprotne organizacije. Ne glede na to, kHi se razume po|>olnouia samo po sebi, je bil razpis konvencije čisto jasen. Navedene so bile organizacije, ki imajo pravico do delegacije in označeno je bilo število delegatov, ki jih lahko pošljejo po sklepu centralnega odbora. Jugoslovanskega sveta seveda ni bilo med temi organizacijami in ga ni moglo biti.
racpisu konvencije je* imel pač vaak gqplovan pravico, da se udeleži kot go«t. Po vsem svetu in po vseh parlamentarnih pravilih pomeni taka pravica galerijo; to se pravi, gost je poalušalec. Konvencija ni imela nobenega raz- ! loga, da bi se zapirala pred javnostjo in žito je dovolila gostom pristop. Tak gost je bil tudi dr. Marušič.
Toda konvencija je zanj naredila izjemo. Predpostavljajoča, da je prišel iz NVashiugtona zato, ker ima zboru povedati kaj stvarnega, mis-' leča zlasti, da je ml jugoslovanskega sveta pooblaščen za kakšen predlog ali vsaj za kakšno sugestijo, kako hi se mogla odstraniti nasprotja in vsaj pripraviti tla za kakšno če že ne skupo, pu vendar vzporedno delo, mu je konvencija priznala pravico besede kakor delegatom — seveda rte pravice glasovanja.
Dr. Marušič je porabil to konvencijo za — zagovarjanje. krfske deklaracije. Kako jo je za-- govatjal, ni treba obširno razlagati. Na shodih, na katerih so nastopali zagovorniki london.sk«'-ga odbora smo slišali iu v njihovih čusopisih smo čitali te advokatske umetnine neštetokrat. Te nor vsega takega dokazovanja je, da ni zapisano, kar je črno na belem, ampak da pomeni, krfska deklaracija vse kaj druzega, kakor je v njej.
Krfska deklaracija ni bila na dnevnem redu. Slovensko Republičansko Združenje je z njo že davno gotovo. Nikdar je ni priznalo in nikdar je ne bo priznalo. Podlaga Slovenskega Republičanskega Združenja je nasprotna .krfski deklaraciji in zato je bila vsaka razprava o njej na tej konvenciji nepotrebna.
Ali predsedništvo je bilo tolerantno, ko je porabil dr. Marušič uro za svoj namen. In konvencija ga je mirno poslušala. Toda, ko je h'>- ( tel pozneje zopet govoriti o tem predmetu, je zbor sklenil, da se mu dovoli govoriti brez omejitve. če ima kakšne donkretne predloge, ne pa, če misli nadaljevati o tem predmetu.
Dr. Marušič se je delal nekam užaljenega. Ali to je bilo popoln^rta neopravičeno, zakaj za predmet izven dnevnega reda niti delegati ne bi bili dobili besede. Tem manj je mogla konvencija dovoliti, da se ji od druge strani po nepotrebnem zapravlja čas.
j Konkretnih predlogov ni imel dr. Marušič nobenih. Dejal je, da bi mogli predlogi biti plod debate. Toda če se ima o kakšni stvari voditi debata, mora biti vsaj slvar sama znana in jasno Označeno, in kdor želi debato, mora vedeti, kakšen je njen namen. Toda glede na vse to je ostal dr. Marušič popolnoma negativen. Debatiral je o krfski deklaraciji. Za to pa ni šlo. 1 ti vedeti je moral, da je na podlagi krfske deklaracije vsak apel na S. R. Z. zaman. To je moral povsem dobro vedeti, že ko je zapustil Washingiton. Če torej ni imel nobenega konkretnega predloga izven krfske deklaracije, bi bil moral imeti vsaj kakšno sugestijo, o kateri bi se moglo razpravljati če hI imela sugestija toliko vsebine, da bi se bila mogla pričakovati kolikor toliko plodonosna dehats. Ker ps ni imel dr. Msrušič niti tega je *
razumljivo, da se ni kovencija hotela «lati odvr-svojega dnevnega reda.
Tekom nadaljnih razprav se ni dr. Marušič nič več oglasil. Ne vemo, kakšen je bil pravzaprav nalog, ki mu ga je«dal Jugoslovanski svet, ko ga je poslal na to konvencijo; ali če je imel njegov namen kaj opraviti s sporazumom, ni dr. Marušič ničesar storil zanj. Kajti pri raznih točkah dnevnega reda je bilo dovolj prilike, da Iv bil povedal svoje mnenje o tej stvari. Storil pa ni nič takega, Če se je brez vsakega uspeha vrnil v Washington, je to njegova krivda, ali pa kriv da tistih, ki so ga poslali.
o m o
Kako nepotreben je bil poizku* zagovarjanja krfske deklaracije, se je |>okazalo še tisti «lan. Komaj je dr. Marušič zaključil svoj govor v ob. ram bo Pašič-Trumbičevega pakta, je prišlo v javnost obvestilo, <la se je izza priznanja Čeho-slovakov londonski jugosloslovanski odbor trudil za enako priznanje, katerega pa Amerika in zavezniki ne morejo izreči, ker stoji londonski odbor na podlagi, krfske deklaracije, ki podreja Jugoslovane iz Avstro-<>grske : pod kraljevsko vlado Karagjorgjevieev in ker bi priznahje lon-«lonskega odbora samo po sebi pomenilo priznanje krfske deklaracije.
To pomeni: Zavezniki in Zedinjene države ne morejo priznati krfske deklaracije.
Spomnimo se: Kolikokrat smo slišali mi zastopnikov londonskega odbora direktno ali indi-rektno trditev, da je krfska deklaracija priznana o«i zaveznikov! Vedeli smo, datfo ni resnično. Pr-vi«'- ni mogoče, da bi se tako priznanje izvršilo kar pod roko. Drugič ni mogoče, da bi tako priznanje «»stalo tajno, odkar je predsednik Wilson javno iu jasno nastopi) zoper vse tajne pogodil*'. Tretjič ni mogoče, da bi Zedinjene države 'priznate tak pakt, sklenjen brez naro<ta. sklenjen očitno v interesu ene dinastije, sklenjen tako, da s* poslavlja kraljevska saukieja nad samo-o«lločevanje naroda.
Ali trditev o priznanju se je kljub temu po-navijala. V resnici je londonski odbor šele zadnja
storil korake, ds bi f)ri*iuin na enak način, kakor so bili priznani (Vhoslovaki. Ta poizkus je pa izpodietel in je moral izpodleteti, keine morejo Zedinjene države nikdar priznati pakta, nasprotujočega samood loče vanju narodov.
Krfska deklaracija je danes politično mrtva. Ko so zavezniki in zlasti ko so Zedinjene države odklonile nje priznanje, nima nobenega pomena več in je le še kos popisanega popirja brez vrednosti.
Londonski odbor bi si bil lahko prihranil hlamažo, če bi bil poslušal glas ljudstva, ki ga je Slovensko Republičansko Združenje vedno zvesto tolmačilo, (jospodje, ki so zastopali loiuion-ski odbor, so vedno mislili, da se ljudstvu lahko vsilijo nazori tistih, ki so se sami imenovali za voditelje. Dostikrat jim je bilo povedano, da je t«» zlasti v Ameriki brezupno, ker se je ljudstvo lukaj v demokratičnem življenju, naučilo misliti s svojo glavo. Toda rinili so z glavo skozi zid in postopali natančno. pO zgledu avstrijskih ministrov, ki izdajajo cesarske uaredhe na podlagi ? J4., potem pa zahtevajo odobritev, češ to vendar ne £re, da bi se izpreminjalo, kar je enkrat storjeno. Krfska deklaracija naj bi bilo ljudstvo odobrilo enostavno zato, ker je bila sklenjena in podpisana.
Tako je šlo lahko včasi. Tako ne pojde ve«" poslej. Noben narod ne more biti prisiljen po<l vlado, katere satu ne mara — je dejal predsednik Wilson. Tudi Slovenci ne morejo biti prisiljeni pod vlado londonskega odbora iu pakti, ki jih dela ta psevdovlada na njegov račun, ne morejo vezati nikogar.
Dokler smo mi tako govorili, so nam očitali, da hočemo le zabavljati in nagajati. Zdaj so izvedeli otl ameriške vlade prav to, kar smo jim mi pravili ves čas. In morda IhhIo zdaj razumeli, da se v. naših časih ne sklepajo pakti, vezoči narode, več na tak absolutističen način, kakor se je sklenila krfska deklaracija.
a • o
Tisti hip, ko je Amerika povedala, kaj sodi o krfski deklsraciji, je nastal senzacionalen preobrat b tistem delu slovanskega časopisja, ki j«» je dotlej zagovarjal z vso sofistično zgovornostjo.
. Prišla je elevelandska "Sloga," ki je bila zc znanemu Kaletiču odprla svoje predale za bla-t<*nje Slovenskega Republičanskeij/i Združenja, napisala članek z naslovom "Nočemo kralja" in «»drekla monarhistoin poslušnost. "Sloga" je šla tako daleč, da ji je že najljubša republika *amih Slovencev brez ostalih Jugoslovanov, pri Čemer se je seveda morala nekoliko zlagati, ker ni brez tega nikdar srečna. V svojih sanjah je baje nekdaj slišala, da je Kristan dejal^da niso Slovenci zreli za samoupravo. "Slogi'' se je, kakor vsakdo ve, sanjalo že marsikaj druzega in zato ni čudno, ds se njeni spomini včasi zelo čudno mešajo. Ali te postranske infamije nimajo mnogo pomena; glavno je to, da se je nanagloma odrekla krfske deklaracije. največ pač zaradi tega. ker je spoznala. «la ne gredo Slovenci pa kraljevske Hrnii niče, in ne gredo.
Naenkrat je prišel "Glas Naroda." Nekaj mesecev je ta list imel boljše časa. Ko se je ustanovilo S. R. Z., je spoznal zdravi značaj njegovega programa in je kolikor toliko podpiral njego-vo delo. Toda iz vzrokov, ki nam niso dovolj znani, je nenadoma zasukal plašč in priznal krf-o deklaracij«) kot svoj evangelij, pa je gidil in blatil, kar je bil prej sam zagovarjal. Tako je šlo, dokler ni prišel mrzli curek iz WTa*hiug-tona. Ta mu je hipoma odprl oči iu zdaj mu ni treba nič druzega. kakor prepisati naše argumente, katere je sam cele mesece pobijal. "O. N." spoznava zdaj, da je krfska deklararfja to, kar uravi sama, ne pa to, kar pravijo razlaganja.
t.'. N." spoznava, da so bila tolmačenja londonskih od bo ra še v pogostoma zelo podobna zavijanjem. Skratka — vse to, kar sino mi trdili, od ] »ostanka krfske «leklaracije, spoznava sedaj "(Ï. ■N." — ne zato, ker je bilo to prej morda nerazumljivo, ampak zato, ker so v Washingtonu rc-¡fli o krfski deklaraciji nekaj takega, kot smo govorili mi. Krfska deklaracija je mrtva, in "(JI. V" ne bi rad mrliča vlačil s sabo. ,,	'
Prišla je pa tudi — čujte in strmite! — "Ole-velandska Amerika"!.. . . Yes, "(Mevelandska Amerika," prva zagovornica in zaščitnica krfsk* «leklaracije, njena razlagalka, "C. A.", ki je odpirala svoje predale vsem pismarjem londonskega odbora, "(Mevelandska Amerika" je zdaj obr-«ala krfsko deklaracijo mi vseh strani, pljunila ji je v lice in pahnila jo je od sebe kakor živo kugo. Ave — "CI. A." spoznava, da ni krfska monarhija nič pogojnega, ampak da je dinastija Karagjorgjevič absolutno, imperativno določena Jugoslovsnom. Na dolgo in široko razlaga C. A. nemožnost krfske deklaracije in se je\odpoveduje.
Povrh .pripoveduje še marsikaj zanimivega. N. pr. kako so gospodje od londonskega odbora prepovedali S. N. P. J. objaviti izjavo, tičočo se njenega stališča napram krfski deklaraciji; kako no gospodje prevarili S. N. Z. s tem, da so šli brez njenega znanja v Washington prosit za pri« /nanje svoje monarhije. — Resnično, po dolgem case je bila 'Tievelaod*ka Amerika" enkrat res zanimiva.
• o o
V času, ko se za«lnji slovenski list odvrača od krfske deklaracije, jo je hotel dr. Maruši^ priporočiti S. R. Z. Morda ni vedel, da je že mrtva. Toda vedel sli ne vedel —- slabega politika se je izkazala na vsak način, ker je pričakoval, kar je nemogoče, upajoč, da priznajo Zedinjene države nekaj, kar je diametralno nasprotno nji- . hovim načelom. Tako se je zgodilo, da je bolel bimiati, kar je baš tisti hip umiralo.
Toda če je krfska deklaracija mrtva, ni zaradi tegü mrtva ideja osvoboditve Jugoslovanov. Pot, po kateri je hodil londonski odbor, ne vodi do cilja. Slovensko Republičansko Združenje si lahko šteje v zaslugo, da je to pravočasno pokazalo. Sedaj pa nastaja zanj druga, nadvse važna naloga, in slovensko ljudstvo v Ameriki mora pokazati, tía je tudi zanjo sposobno.
Krfska deklaracija je bila zapreka, ki je za-barikadirala pot do cilja. Ta zapreka se je morala odpraviti, ker bi se sicer neprenehoma vršilo Si-sifovo delo. Če je londonskemu odboru kaj za stvar, o kateri je tolikokrat govoril, da mu je nadvse sveta, če mu gre res v prvi vrsti za osvoboditev in zedinjenje Jogoslovanov, mora sam spoznati, da je treba pred vsem pokopati, kar j|f mrtvo — pokopati krfsko deklaracijo.
Kadar bo to storjeno, bomo lahko naprej govorili.
Pri tako važnih rečeh, kakor je usoda narodov, ne sme užaljeni ponos, potreba priznanja napak itd. igrati nobene vloge. Gospodje v Londonu se morajo otresti nazora, _da se popravljaj* . prve napake le z drugimi napakami in da je priznanje zmote nesreča. Fakta kažejo, da je bila krfska deklaracija zmota iu zato jo je treba priznati. Nihče ne bo v ta namen zahteval izjave kosanja in trkanja na prsi. Odstrani naj se, kar je na poti, pa je za ^vi trenotek vse dobro.
Ker je sklenil krfsko pogodbo londonski odbor je potrebno, da odstopi od tije. Izjava katerakoli druge organizacije, da ne stoji na stališču krfske deklaracije, je ne odstrani. To smo že davno povedali S. N. Z., ki je na eni strani trdila, da ne dela za Karagjorgjcvičevo dinastijo, na drugi . pa priznavala londonski odbor, ki je vezan s krf-nko «iek la racijo. Ce hoče S. N. Z. biti razvezana, pripraviti lfliidon*ki odbor do tega. da prekliče krfsko deklaracijo, ali pa mora temu odboru odreči priznanje in sodelovanje, druge poti ni.
ne odstrani londonski odbor krfske deklaracije, morajo iti Jugoslovani preko njega. V tem slučaju ne more biti več zastopnik Jugoslovanov ampak trebs je teds j nastopiti povsem drugo pot.
Toda gotove izpreinemhe se morajo izvršiti, naj ne že odloči londonski odbor kakorkoli. In si-cer je prvi pogoj ta, da se preorganizira odbor ns tak način, da ho moralno opravičen kot zastopnik vseh Jugoslovanov,
Nikdar nismo očitali temu odboru, «la se je v prvem trenotkn konstituiral, kakor je v^rtel in (Nsdaljevanje na H. strani.)
Drugi zbor Slovenskega Republičanskega Združenja
(Konec.)
TRETJA SEJA DNE 14. SEPT. DOPOLDNE
K točki "Slovensko RepubIransko Združenje in vojni eilji Zedinjenih driav", o kateri Kino že zadnjič poročali, je brat Jože Zavertnik predložil si e< lečo
Resolucijo:
"Drugi zbor "Slovenskega Republičanakegu Združenja" izreka, da popolnoma soglaša % vojnimi in mirovnimi eilji Združenjih držav, ki jih je proglasil predsldnlk Wikton v svojih govorih in proklamaeijah In odobrava izjavo državnega tajnika Lunsiugu, k katero je dejal, da vstopijo Združene države za popolno osvoboditev vseli Slo-vunov izpod nekega avstrijskega gospodstva. Slovensko Republičansko Združenje obljubuje, da bo kukor doslej tudi zanaprej podpiralo Združene države v svetovni vojni za zmago demokracije
in poraz avtokrucije.
Slovensko Republikansko Združenje vidi le v zmagi Združenih držav in zaveznikov sredstvo, ki osvobodi vse jugoslovanske narode nemškega in habsburškega gospodstva in zato smatra za svojo dolžnost, da stori vse, kar je v njegovih močeh, du bosta čimprej poraženi Nemčija in Avstro-Ogrska. V ta namen hoče kupovati zadolžniee svobode in vojnovarčevalne znamke ter spodbujati'druge za nakupovanje, da dobi ameriška vlada potrebna finančna sredstva za uspešno nadaljevanje vojne do zmagovitega konca. Delati hoče v industriji in poljedelstvu, da ne bodo ameriški možje in fantje onkraj morju trpeli pomanjkanja, temveč da bodo preskebljeni z vsemi potrebščinami, s katerimi si izvOjujejo pot v Berlin in na Dunaj, kajti le temeljit poraz nemških in avstrijskih militaristov in a v t okra tov obvaruje človeštvo v bodočnosti divjih, izbruhov militarizma, orodja fevdalno-monarbi-stičnega sistema, in ustvari razmere, da se bo človeštvo lahko razvijalo do najvišje forme civilizacije."	C. ± «.I
Dodatek delegatu Krešiea se glasi:
"Nadalje izjavlja drugi zbor Slovenskega Republičanskega Združenja, clil soglaša z idejami predsednika Wilsona, ki so obenem ideje našegu republičanskega gibanja, in pozdravlja zaključek zakonodajeev v NVashingtonu, da se ustanovi v Združenih državah Slovanska legija, v katero bi vstgpuli vsi Ameriki lojalni Slovani, ki niso po ameriškem vojaškem zakonu obvezni, da vstopijo v ameriško armado. Nadalje poziva vse brate Slovence, Hrvate in Srbe, sposobne za vojaško službo in našega mišljenja, da se odzovejo naboru za Slovansko legipo, kadar izda poziv, ker služi Slovanska legija s svojim delom in nastopanjem idealom svobede in pravici Slovencev, Hrvatov in Srbov do osamosvojitve."
I red log in dodatek sta bila soglasno sprejeta.
ČETRTA SEJA 14. SEPTEMBRA POPOLDNE.
Predsednik otvitji sejo ob 2. popoldne. Pravila.
Na dnevni red prihaja razprava o pVavilih.
Z oziroui na resoluciji, ki nalaga izvrševalne-rnu odboru, du ustanovi stalen urad pri centrali, se razvije debata o vprašanju, ali naj bo v bodoče tajnik plačan uradnik, ali pa naj opravlja svoje mesto kakor doslej, pa naj dobi za pomoč posebno nastavljenega uradnika.
Delegati, ki se oglašajo za besedo, soglašajo v tem, du je konvenciji skoraj nemogoče določati te podrobnosti. I*rsd je neizogibno potreben; se-duj pa še ne vemo, kdo pride sploh v izvrševalni odbor in bo njega tajnik. Vsled tega tudi ne morem«) vedeti, če bo mogel vse svoje moči posvetiti izključno delu za S. K. Z. Morda bo bolj primerno, če se nastavi v uradu posebna pisarniška moč in kakor se delo množi, postane morda potrebno, da se jih nastop i tudi več.
Sklene se, da se pooblasti izvrševalni odbor, do ukrene, kar bo najboljše in določi potrebne plače.
Brat Kerzc prosi za besedo za neko naznanilo, ki je sicer izven dnevnega reda, zdi se mu pa dovolj važno, da ga takoj sporoči zboru.
Konvencija odobri izjemo.
itrat Kerže: Imel sem pravkar priliko rozgo-varjtti se z nekim uradnikom inteligenčnega odneha pri vojnem oddelku, ki se je zanimal za Slovensko Republičansko Združenje in njegovo konvencijo ter je želel nekoliko prdatkov. Razume se. da sem mu jih podal. Razgovor je trajal dlje časa. Preden se je poslovil, mi je dejal: 'Lahko Vom povem, da so v NVashingtonu prav dobro poučeni o Vaši organizaciji, bolj nego ste morda sami mislili.*' Poslovil se je, želeč nuni mnogo uspela. I Burno odobravanje.)
Nadaljuje se razprava o pravilih.
14 Ime In sedež'* ostane neizpremenjeno.
Vseh osem točk pod poglavjem "Namen" ostane ncizpremenjenih.
(Davna misel, izražena* v debati o tem poglavju, je sledeča: Točka tega poglavja so vzete iz chiea/.ke izjave ,ki je bila n odlaga za ustanovitev organizacije. Izjava je bila produkt tistega ca »a, v katerem je bila sprejeta in čas spreminja posameznih detaljnih izjav. Olavne kleje ehieaške izjave pa veljajo danes kakor ob času lanske konvencije in prav tako veljajo tudi točke, ki so bile sprejete v pravila. Pravila S. R. Z. ne morejo obsegati konstit ucije našega bodočega narodovega samomlločevanja, ki dobi stvarno veljavo, kadar pade av tok racija in se bo določal novi red svetu. Vendar pa morajo pravila obsegati temeljna načela, ki jih zastopa organizacija. V tem ozirij so dosedanje toeke popolnoma primerne in ne potre» Imjejo izprcmemhe.
Točka "Sredstva" se sprejme kakor v dosedanjih pravilih. Pidrobnosti, tičoče se načina, kako se nabirajo in potrjujejo v pravilih določena sredstva, se prepuščajo organizacijam, ki v tem oziru lahko izstopajo, kakor je najbolj praktično v njihovih krajevnih rszmernh.
Konvencija se vrtfi vsako leto, kakor po starih pravilih.
O izvrševal nem u odboru se razvije debata. Splošna želja je, da se pomnoži število odbornikov. Tudi dosedanji izvrševalni odbor priporoča to, opozarja pa, da naj ne bo pomonižtev tako velika, da bi prišla sklepčnost sej v nevarnost, posebno ker zalite vajo razmere pogostoma, da se
skliče seja naglotna.
Sklene *e, da se poviša število članov izvrševal nega odbora na enaj*t.
Glede na centralni odbor se določi, da imajo centralizirune organizacije v njem po dva zastopnika kakor doslej; okrajne organizacije S, R. Z. imajo, če obsegajo do pet lokalnih organizaeij, po enega in za vsakih nudeljnih pet še po enega člana v centralnem odboru.
aNdzorni odbor šteje kakor doslej tri člane. Delegat M. Pogorelee -iiuglaša, du je treba f Hrvatom in »Srbom pomagati do organizacije na enaki podlugi. Pravilu se navadno tolmačijo tako, morejo le Slovenci biti člani S. R. Z. Ozirati se pu moramo tudi na želje ostalih Jugoslovanov.
Kerže upozorja na potrebo, da si ustanove ostuli Jugoslovani, ki soglašajo z idejami S. R. Z., svoje organizacije. S. R. Z. jih nikakor ne odbija, teda varovati se moramo vtisks, kakor da bi jim vsiljevali svoje nazore. Misel Slovencev je bila od začetku tu, da si ustanovi vsaka narodnost svojo organizacijo, in vse bi se potem lahko strnile v enoto.
Brat Krešič omnja velike težave, ki jih imajo Hrvatje z organiziranjem, ker se ni od takozvanllt voditeljev nič storilo za politično izobrazbo ljudstvu, ampak so se vedno ustvarjali le Slepo sle-doči pristaši. Vsako svobodnejše gibanje skušajo samozvani voditelji brutalno poteptati. Vsi časopisi, ki se niso boleli >lepo pokoriti londonskemu odboru, so ubiti. Kljub temu je med Hrvati dovolj pristašev enake ideje, kakor je zastopa S. R. Z., le da že niso našli poti do enake organizacije. Slovenci bi jim pomagali do tega, če bi jih sprejemali zu člane S. R. Z., dojiW	dovolj
močni, da se sami organirajo, kar se pa s tako bratsko pomočjo krnalu zgodi.
Brat fiodina: Konvencija je že sklenila, da bo S. R. ostalim Jugoslovanom pomugulu pri njihovem delu, kolikor bodo le dopuščule njih moči. Vsi telimo, da dobe tudi oni organizacijo, ki bo zastopala prave ideje svobode. Tudi doslej je S. R. Z. sprejemala Hrvate in Srbe za člane, kjer so se oglašali, toda cilj je, kakor se je že dostikrat na-glašalo, da pride tudi v organizaciji avtonomija in edinstvo do izraza. Zato želimo, da ima vsaku narodnost svojo organizacijo za opravljunje notru^ njega dela in svojih ožjih nalog, vse skupaj pa da so združene za načelno delo. Predlaga dodatek k pravilom, da sprejema S. R. Z. tudi člane drugih jugoslovanskih nan«ln«»>li. dokler si . ne norejo nistunoviti svojih uvtonomnih organizaeij. Predlog je sprejet.
I
1
Brat Kerže naztiunju, du je moral delegat okrožne organizacije Johnstown,Pa., nenadoma od potovati, ker je bil brzojavno obveščen, da mu je umal sin. — Konvencija mu izreka svoje sožalje..
Spomenica za ameriško vlado.
Brat Jože Zavertnik ml. predlaga sledečo spomenico, ki nuj bi se poslala državnemu oddelku v Washington, D. C.:
Konvencija Slovenskega Republičanskega Združenja, v katerem so zastopani Slovenci iz vseh strani-Zed in jenih držav iu ki stoji z ozirom na sedanjo vojno odločno za vlado Zedinjenih držav', je iz časnikarskih vesti poučena, da se trudi takozvani Jugoslovanski odbor v Londonu, ki ga
i zastopa Jugoslovanski narodni svet, direktno ali indirektno, da bi ga vlada Zedinjenih držav prh znala. Naša konvencija prosi, da ne stori vladn u tega, ker bi, če bi ugodila želji londonskega od-Ibora, podprla organizacijo, ki je prekršila od u-jmeriške vlado proklamirano načelo samoodloče-I vanja narodov.
Jugoslovanski slučaj je popolnoma različen od češko-slovuškegu, in priznanje provizorične češko-slovaške de faeto vlade ne more služiti kot preeedens za priznanje londonskega jugoslovanskega odbora.
Cehi in Slovaki žive danes vsi pod avstrijsko vlado. Njih cilj je, da se kompaktno otresejo habsburške avtokrucije, ločijo od Avstrije in si urede svojo neodvisno državo. Rešitev njihovega problema je enostavna.
Nasprotno je jugoslovansko vprašanje komplicirano vsled tega. ker živi en del Jugoslovanov v raznih balkanskih državah, drugi pu, razcepljen v razne administracije, pod habsburško «lespoeijo v sedanji avstro-ogrski monarhiji.
V enem delil problema je med vsemi mislečimi Jugoslovani enako mišljenje: Slovenci, Hrvati in Srbi, podvrženi doslej habsburški avtokra-eiji, žele rešitve od te nudvlade in dosledno ločitev od uvstro-ogrske monarhije. Odtod se po pričenjajo komplikacije.
* Ni dvoma, da streme doslej od Avstrije zati-lani Jugoslovani po zedinjetiju. Toda vprašanje, na kakšen način in v kakšni obliki naj bi se izvršilo to zedinjenje. mora biti po našem prepričanju prepuščeno narodu, ki naj sploh sam odloči, v kakšni državni obliki hoče zanaprej živeti. To je po našem globokem prepričanju edini način, ki se vjema z načeli, razglašenimi o<l prezidenta NVilsona in tudi o<l državnega tajnika Lansinga. ki je dejal, da naj bodo Slovani rešeni avstrijske nadvlade in naj dobe tako vlado, kakršno si sami določijo.
Londonski odbor je kršil to načelo s tem, da je že v priori, v času, ko nimajo zatirani Jugoslovani v Avstro-Ogrski nobene možnosti, ds bi jasno izrazili svojo voljo, v času. ko je Srbija n-kupirana od tujih čet in Črna Oora podvržena avstrijski vojaški 0&»iJvtlstraciji, ko je torej tudi preblvalst vo teb dveh-dežel oropsno pravice last-
ne besede, avtoritativno določil način jugoslovanske združitve in bodoče države Srbov, Hrvatov iti Slovencev, Takozvana krfska deklaracija, podpirana od srbskega ministrskega predsednika Paši-
ča kot zastopniku srbske vlude iu dr. Trutnbiča ikot zastopnika londonskega jugoslovanskega od -bora, predpisuje Jugoslovanom monarhijo in ji 1 samovoljno podvrgava dinastiji Kurugjorgjevi (Treba je opomniti, da ni monarhična oblika v krfski deklaraciji ocenjena kondjcitfnaliui, to se ¡iravi za slučaj, če jo narod izbere, ampak vs.i
1 deklaracija je apodiktiČua, tako da so po točki 13 tega spisa vsi sklepi ustavodajne skupščine podvrženi kraljevski sankciji.
liondouski odbor stoji seveda na stališču deklaracije, ki jo je sam podpisal in s tem antieipi-runjem jugoslovanske bodočnosti je očitno v nasprotju z načelom samoodločevunja.
i Mi ne bi nikomur zamerili, če bi propagiral tako rešitev, kakršno označuje krfska deklara-\ a.cija, kakor smotru nušu organizacija za svojo pra-Lvieo, da propagira demokratično rešitev. Ne mo 'i reuio pa za svojo vlado priznati nobenega odbora.; I ki diktira narodu bodočnost in jo dela odvisno o<J j
1 sankcije u priori določene-dinastije, ne da bi mogel narod sam izraziti svojo voljo. Zlasti nam je • to nemogoče, ker ne bi rešitev v mi is I u Krfske| deklaracije le poteptala načelu demokracije, temveč tudi ne bi odpravila elemeirtov, ki bi še na* dalje ugrožuvali mir na Balkanu, j Slovensko RepubličUnsko Združenje ne podcenjuje složnega nastopa vsega naroda v tako f kritični dobi, kakršna je sedanju in bi pozdravil;* eksistenco centrale, ki bi zastopalu narod in bila priznana od prijateljskih vlad. Ali londonski odbor bi si.moral predvsem pribuviti potrebno kva-
Blifikucijo. Poskrbeti bi moral, du bi bili v njem zu-stopuui vsi Jugoslovani, ki se hočejo rešiti habsburške avtokrucije in da bi se to zastopstvo doseglo na demokratičen način. Predvsem pa bi moral ubolirun »prioristično določanje bodoče organizacije Jugoslovanov in v obliki, ki ne bi pripuščala nobenega dvoma, priznati pravico narodovega sumodločevunja.
Ce bi se to izvršilo in bi Jugoslovani, ki so v revoluciji proti Avstro Ogrski, na ta način dobili centralo, ki bi jo po pravici mogli smatrati za svojo zastopnico, bi tudi Slovensko Republi-čansko Združenje podprlo prošnjo za priznanje od strani vlade Zedinjenih držav, to je od tistega faktorja, kateregu vojne cilje sprejemumo brez pridržka, ker pomenijo resnično demokracijo."iu nam garantirajo osvoboditev, za kar smo tudi pripravljeni podpirati Zedinjene države z vsemi svojimi močmi, kakor je to delalo S. R. Z. od vsega začetka.
Od take centrale, ki bi jo mogle Zedinjene države priznati, ne zahtevamo, da se zaveže za naš republičunski program, ali da izključi ljudi drugačnega mišljenja. Toda jasno, nezuklavzuli-i rano, brezpogojno priznanje načela, dr. mora narod dobiti tako vlado, kakršno jtoi satu določi, torej pravice samoodločevonja. je oonditio sine qua non.
Za boljše spoznanje razlogov, ki onemogočajo direktno ali indirektno priznanje Krfske deklaracije, si dovoljujemo priložiti «Iva izvoda "Slovenian Revievv," v kateri je zadeva nekoliko obširneje obrazložena.
Obenem prosimo, da bi državni tajnik bil tako prijazen, da sprejme deputueijo, ki jo je izvolila konvencije S. R. Z., da mu predloži zadeve, tičoče se tega gotovo važnega vprašanja. Za II. redno konvencijo S. R. Z. Predsednik:
Frank Somrak. Zapisnikarji: M. Aučin, V. Cainker, Louis Kveder. Brat Zornik je pripravil resolucijo, ki je v marsičem podobna prečitani, a po kratkem pojasnilu jo umakne v prid prvo predlagani.
. Od delegatu Zavertnik» ml. priporočena resolucija se soglasno sprejme.
Načelo ne vmeša vanj a Brat Kerže omenja, da se skušajo nasprotniki naše organizacije tupatam posluževati trika, češ da se S. R. Z. vmešava v notranje zadeve obstoječih jugoslovanskih držav na Balkanu. To bi se bolj po pravici lahko reklo o londonskem odboru in njegovih pristaših, kajti krfska deklaracija ne daje nasvetov, ampak že disponira s Srbijo in Črno Ooro. Krfska deklaracija je n. pr odstavila črnogorsko dinastijo iu pod redila Črno (Joro dinastiji Kuragjorgjevič. Toda naučili smo se, da niso nuši nasprotniki nič izbirčni glede na svoja sredstva. Če kakšen član S. R. Z. le Upre-govori besedo o Srbiji ali pa bodisi tudi le o Srbih, jc to takoj "vmešavanje v notranje sade-v ve kraljevine Srbije," tudi če gre le za popolno-^ »na nkademieno rnzmotrivuuje.
Tukim poizkusom moramo vzeti tla izpod nog. Slovensko Republičansko Združenje delu za osvoboditev tistih Jugoslovanov, ki so doslej podložni Avstro-Ogrski, izpod habsburške vlade in za njih neodvisnost. To je cilj sam zase in glavni namen naše organizacije. Kadar se to doseže, se lahko naprej govori in stvar samostojnih jugoslovanskih držav je, če se hočejo tedaj tudi one pridružiti. Predlaga sledečo resolucijo:
"Slovensko Republičansko Združenje smatra (osvoboditev avstro-ogrski monarhiji podvrženih in od habsburške autokraeije zatiranih jugoslovanskih plemen ter njih neodvisnost za svojo prvo in glavno nalogo, zedinjene vseh Jugoslovanov v skupni državni obliki pe le za predmet razprav. Kakor zagovarja pravico »anioodločevanja za avstro-ogrske Jugoslovane, priznava to pravico tudi brez pridržka Jugoslovanom v «»stoječih balkanskih državah. Prepričano je, da streme av-stro-ogrski Jugoslovani po rešitvi izpod habsburške avtokrucije in po neo*hisnosti hi se v tem oziru opira na izjave svojih rojakov v stari domovini Slovensko Republičansko Kdrulenje odkla-
nja vsako vmešavanje v notranje zadeve drugih jugoslovanskih držav, dokler obstoje jm» volji sv«», jega ljudstva, prav tako kakor se ne vtika v no-t ran je zadeve katerekoli druge dežele, ker pri-znava nučelo *»ahioo<lločevonju brezpogojno in
brez pridržka."
Res«» Iuciju je bila soglasno sprejeta.
Zbor je na to iavolil delegacijo treh članov, aj gre v Washington, D. C., da informira pri-
ki naj gre
zadete vladne uru«le kolikor mogoče natančno o bistvu jugoslovanskega problema in o delu S. R. Z. V deputacijo so izvoljeni br. KerŽe, Kristan in Krmen«'.
Volitve.
Sledile so volitve v izvrševalni odbor, ki šteje po novih pravilih II člunov. N oli se z glasovnicami. IX vol j eni *«»: Ktbin Kristan, Frank Kerže, Jože Za vrt ni k, A. J. Terbovec, Filip (¡«»«lina, ÄlUr-tin Komla, miss Mary Aučin, Viljem lCus, Matija Pogorele, August Aučin in Janko Rogelj.
N' nadzorni «nlbor so izvoljeni: Ivan Krešič, (New York), John Kvurtič (Morgan, Pa<) in Jo-ško Oven (Detroit, Mich).
Raznoterosti.
Joe Čebular iz Forest Oityja, Pu., se pritožuje zaradi intrig nasprotnikov SRZ., ki so hujskuli «•elo oblasti proti članom ondotne lokalne «»rgani-zaeije in jim s tem povzr«»čali razne neprijetnosti. Želi, «la ¡»odvzame konvencija ali eksekutivu korake, <ia se delo takih demagogov v bodočnosti prepreči, kajti oni so tisti, ki spadujo v ječo, ne pa pošteni člani Slov. rep. združenja, ki imajo p<» na-zorih naših nasprotnikov edino nupuko, du se bore za pravo demokracijo, ki ui okrašena z bleskom kron. Ravno v tem smislu govori brat Svetlin i/ Shebovguna, kajti tudi v njegovi naselbini so nasprotniki organizacije S. R. Z. marljivo na delu in se poslužujejo umazanega den unci janstva, samo «In bi se naši člani s« duijsk«» preganjali.
ßden delegatov iz Clevelanda poroča o Pir-čevih intrigah iu deuuneijab proti slovenskim vojakom v Camp Perry. John Teran iz Klya poroča o Kodnijskcm postopanju proti nekaterim članom» ki se pu ni obneslo po želji nasprotnikov. P«>go-relec poroča o denuneijacijab proti njegovi osebi, ko se ie nahajul nu zapadli. Niti ena te hdenuneiju-eij ni «losegla zaželjenega uspeha, kajti oblasti so se morale koneno povsod prepričati, da imajo pred seboj nedolžne ljudi, člane organiza«-ije, ki ni v nobenem oziru v nesoglasju z ameriškimi zakoni in v nobenem oziru v nasprotju z vojnim programom Združenih držav, pač pa ravno nasprotno, kajti SRZ. pedpira Wilsdnov mirovni program. Nadalje poročajo, da ni poveljujoči Častnik v taborišču Perryu vzel Pirčevih denucijaeij za resne, ker predobro pozna ondotne slovenske vojake.
Za bese«lo se oglasi br. Terbovec in poroča, da so slovenski vojaki v omenjenem taborišču poslali Slov. rep. združenju $31 kot odgovor na IHr-čevo «lbrekovanje. (Burno ploskanje).
Kristan pravi, «la jc imela eksekutivu dosti p«»sla s takimi zadevami In je v vsakem slučaju storila, kar je bilo mogoče, da se pojasnijo stvori. To je povzročalo mnogo opravkov, ali razume se skoraj ob sebi, «la je bilo delo uspešno, ker ni
teško dokazati, «la se delo S. R. Z. v vsakem oziru
* i
vjema z demokratičnimi cilji, za katere sc bojujejo Zedinjene države. Skoraj da bi morali biti včasi hvaležni denuneiantom, kur so nam «luli mnogo prilike, «la smo seznali oblasti z našimi ideali in"z mišim delom v slučajih, v katerih sicer morda ne bi bili prišli v dotiko. Povsod smo pa tudi opazili, «la odobravajo ameriške oblasti naš program, čim se z njim seznanijo. Kar se tiče denuciaeije slovenskih vojakov, je ostalo brezuspešno, ker je bilo poveljništv«» že pit»j poučeno ; to«la ker je: prav ta dennneiacija izredno po<lla, bo eksekutivu storila potrebne korake, da bo poveljniÄtvo še milu ne neje poinVno o resnici. *
Sugerirá se, da nuj se zapisnikarjem določi za njihovo «lcl<» primerna nagrada. Zapisnikar Cajn-kar izjavlja, «la za svojo <*>cho ne vzame nobene plačo» Ravno to sta izjavila zapisnikarja Kve«ler in zupisnikariea Mary Aučin.
Brat Mrgole predlaga, naj «la izvrševalni odboj- izdelati primerne članske znake. Prc«llog je sprejet.
Sklene se poslati pozdravno brzojavko Češkemu narodnemu združenju, oziroma profesorju Ma-saryku.
Predsednik prečita brzojavko Frank Stoniča in pisni«» društva Nada, št. 102, SNPJ. Prečiti» indi pismo nekega članu z vzhoda, ki priporot'u Slov. rep. združenju, nuj pod vzame ak«*ij«» zu nabiranje ponošene obleke, ki naj bi se poslala po vojni revnim ljudem v domovino. Ker SRZ. ni dobrodelna organizacija, -se o pismu ne razpravlja.
Predlaga se, da se prizna tajniku Terboveu primerna nagrada za izredno delo, ki ga je opravljal v interesu S R. Z. Razni govorniki naglašajo. da je moral Vse to delo opravljati v svojem prostem času. Ce bi hoteli to delo plačati, kakor se navadno plačuje, ne bi mogla organizacija s svojimi sedanjimi sredstvi tega storiti. Spodobi se pa, da se sklene nagrada vsaj^ kot priznanje zu ves trud, ki si ga je naložil.
Sprejme se predlog, du se mu da 200 «lolurjev
v	smislu priznanja in se mu izreče zahvala.
Br. Terbovec ngavlja, «la sprejme nagrudo, ker j«^ bilo res mnogo dela iu je bilo spojeno tudi s stroški. Omenja pa, da so v eksekutivi tudi «Iru-
vi	člani, ki zaslužijo priznanje.
Br. Kerže izjavlja, da ne sprejme nagrade, ker nu. Predlaga se luigruHa F. Keržetu iu K. K retaje v splošnem delal kakor drugi člani eksekulive. Kar se tiče dela na shodih, se sploh ne mor/r plačati, stroški za vožnjo in potrebne izdatke so mu bili (Konec nu ti. strani.)
Dr. fr. Ilašič:
Benjamin Franklin v naši književnosti.
Benjamin Fratfkliii (17tK> 1790) je pri na* «taftih krogih večinoma znan le kot iznajditelj strelovoda. Manj je že takih, ki poznajo njegovo državniško delovanje, a redkokje ne kaj eu je o njegovem vzgojiteljskem delu. In vendar je bil Franklin pravi vzgojitelj avojega severounieriške-ga naroda
Koliko je Frankliuovo na rodno-vzgojno lite-rsturno delo aeglo do naših uiej, to je predmet sledeče razprave.
»
I.
Najprej ac nam je pomuditi pri Valentinu Vodniku in njegovi " Veliki pratiki," ki je izhajala od 1. 1795—J797. Vemo pač, da je Vodnika M potrebo take poljudno-poučne publikacije opozarjal baron Žiga Zois; a s tem dejatvom nismo kulturnega ozadja "Pratike" bolj pojasnili, le drugo osebo smo postavili v središče vprašanja. Važnejši* je za nas, da je Zois Vodufku, ko mu je dajal pobudo za "Pratiko", poslal svoje "stare žepne ekseplarje koledarjev." Vodnik je imel torej pri svojem delu razne tuje vzorce pred seboj ter je njegova "Pratika" le eden izmed pojavov poljudno-vzgojnega dela, v čigar službo je joŽefinsko prosvetiteljstvo postavilo tudi koledar.
Za Marije Terezije je izšlo več odredb proti •'mit albernen nud unflautigen Dingen ange-fuellten Kalendern," kjer so bile čudiie zgodbe o solneuih ali luninih mrkih, neslani tolmači o puščanju na žili, o purgiranju in razno prazno-, verje. Prodaja takih domačih ali inozemskih izdelkov se je v avstrijskih dednih deželah prepovedala. Ukazalô se je, naj se gleda na to, da se sestavijo boljše knjige te vrste, kjer bi ne bilo onih abotnosti, pač pa "Saehen zum nuetzlichen Un-terrieht des Vol kes."
Zdi se, da se je v naših deželah k tem uvedlo ačilo, ki ga je prvi z uspehom rabil vzgojitelj A-merikc Benjamin Franklin.
Ta je od 1732—1757 izdajal "Koledar (Aluia-aah) ubogega Riharda," ki mu je bil pravi na-slov: "Richard Saundere," in sicer v nakladah
po deset tisoč izvodov. "Da ich bald bemerkte, daa* er allgemein gelesen wurde," pravi Franklin sam, "und dass kaum ein Ort in der Nachbarschaft ohne diesen Kalender war, so betrachtete ich ihn als das geeignete Mittef zur Verbreitung von Belehrtfng und Bildung unter dem Volke, welches kaum andere Bueeher kauft. Ich fuellte deshalb den zwischen den merk wue rdi gen Kalendertagen offen bleibenden Kaum mit Sentenzen und Spriehwocrtern aus, um den Volke be-sondes Fleins und Sparsamkeit einzuimpfen, welches allein Wohlstand zu schaffen und die Ausuebung der Tugend , zu sichern vermoe-geu . . ." 2
"Ubogi Ribard" je svojo moralo kril najrajši s humorjem in fialjivostjo, a povsod je bilo čutiti njegov glavni nauk, da Bog pomaga le tistim, ki si s^iui pomagajo.
Razne pregovore iz vseh 25 letnikov "Cbo-gega Riharda" je Franklin zbral v enoto ter jo kot ogovor modrega moža Abrahama priobčil v uvodu koledarja iz 1. 1757 ("Pot k bogastvu"). 1 Ta spis nas stavi v sledeči položaj: Ljudje so na sejmu tožili, da so slabi časi, da je plačevati mnogo davkov. Stari Abraham je temu sieer pritrdil, a dodal, da si satni nalagamo še hujše davke; lenoba na pr. nam dvakrat toliko jemlje kakor gosposka, potratnost nam jemlje trikrat več, a neumnost štirikrat več. Zato si pa tudi sami lahko pomagamo iz težav; saj kakor pravi ubogi Rihard v svojem koledarju za 1. 1733, "Gospod Bog pomaga tem, kateri si pomagajo sami . . . Kaj to
10 tem glej OcMterrehischer Schulbote" 1857, »tr. 20 po "Kais, koeuigl. Theresiauisches Gesetzbuch . . ." (Wien, 3. Aufl. 1789) — Kako važno prosvetno vlogo so igrali koledarji in almanahi pri prvih pojavih Srbskega preporoda, o tem gl> na pr. dela P. A. Zabolotskega: "Očerki russkago vlijanija vi slavjanskihi literaturah no-vago vremeni." 1, 1. Varšava, 1908, str. 90 in vwled.
2. Auerbach Fr., Benjamin Franklin, sein lieben, von ihm selbst beschrieben. 1879, str. 29. (V Binzerjevi izdaji: I, str. 105.)
pomaga, boljših časov želeti in upati! Bodimo sami drugačni in Časi se bodo tudi izpromenili . . Kdor ne ume tako hraniti kakor zaslužiti, ne zapusti ničesar, najsi se tudi do smrti zmuči,. Kakor dobljeno, tako izgubljeno, moremo reči o mnogem lepem tolarčku od te dobe, odkar so naše žene radi kave pozabile na šivanje in tkanje in mi možje radi vinca in punca na inotiko in kladivo . . . Mislite li, da skodelica kave, steklenička vina, kaka tančica, finejša obleka, včaai kaka vožnja na sprehod ne pomeni mnogo t . , . Trgovsko blago in nakit! . . . Kupi, česar ne potrebuješ in brzo boš prodal, brez česar ni mogoče Živeti . . . Poznam ljudi, ki s? za lepo cunjo radi postijo. . . Škrlat, Žida, žamet ugašajo ogenj v kuhinji . . . Takemu tiranstvu razvad ae saiui pod rob ujet« P9
"Nemalo sem se radoval," pravi Frauklin na koncu tega spisa, "nad tem možem Abrahamom, ki je tako dobro uporabil, kar sem učil 25 let v svojih koledarjih." Da bi sam dal dober zgled, kako da ni treba kupovati nepotrebnih stvari, ni kupil na oneiu sejmu suknje, kakor je nameraval, ampak je obdržal še staro."
Ves gori očrtan govor Abrahamov je bistveno sestavljen iz rekov "Ubogega Riharda" oziroma Franklina samega. Spričo tega pa izjavlja Franklin, želeč se ogniti očitku ničemumosti ali baha-vosti, da ni "niti desetina one modrosti njegova lastnina, ampak da je skoro vse uspeh njegovega paberkovanja na polju zdravega človeškega razuma vseh narodov in časov."
"Ta opis (Pgt k bogastvu)," poroča Franklin sam, "so vse povsodi zelo odobravali, vsi časopisi severne Amerike so ga odtiskovali, na Angleškem in Francoskem je izšel posebe. . . in ker je spis svaril pred nepotrebnimi inozemskimi rečmi, so mnogi mislili, da je v Penn-silvaniji znatno pripomogel k nastanku one rar stoče im o v it osti, ki jo je bilo opažati več let po njega objavi."
1 Spis je natisnjen v "Benjamin Franklins Leben und Schriften, bearbeitet von 1). A. Bin-zer," IV. str. 95 in sied.
V češki jezik je ta Franklinov spis prevedel Jts. Jungman.
Nemški prevod nahajam kakor češkega v čitankah, a tudi v posebnem izdanju: "Der Weg zum Wohlstände oder ein Wort zur*rechten Zeit. Etwas fuer Jedenuan" (1811). Nemški prevajalec je hotel v težkih vojnih časih svojim rojakom dati "več ko dober svet" ter jim je dal ta Franklinov ključ, pri tem pa je z ozirom na čas in krajevne razmere izpremenil nekatere manjše stvari.
Iz nemščine je v slovenščino Franklinov apis prevel znani učitelj slovenščine na graški univerzi, J. Primic ter je svoj prevod 1. 1812. izdal v Gradcu pod naslovom; "Prava pot k dobriuiu sta-, nu, ali ena beseda ob pravim časi. Nekaj za vsakega človeka. Na prvo iz Angleškiga v Nemški, zdaj pa k s privolenjem Višje Gosposke v Slovenski jezik prestavljena." Primic pravi v uvodu, da je spis poslovenil "iz ljubezni do Slovencev," podaja Franklinov življenjepis ter ga končuje z besedami: "Ljubeznivi, mladi Slovenec, al se niso per branju od živlenja tega imenitnega ino slavniga moža v tvojem serci žele vžgale njemu enak poslati!"
Že Franklinov izvirnik je imel več rekov v verzih. Nemški prevajalec iz 1. 1811 je njih število še pomnožil. Primic je te verze moralizujoče vsebine prevel prilično natanko; podomačil je na pr. verze: "Find'st du au Leckereien nur Geschmack, so bleibt dir nur der Bettelsack" takole:
"Goste pojedine strehe podero, suknje raztrgajo, po sveti poženo."
S takimi nazornimi izrazi se je Primic približal stališču svojega preprostega naroda, kakor je to uuiel Vodnik. Značilno je, da je Primic na konec knjižice del Vodnikovo pesem "Dramilo" pod naslovom: "Pesem na Slovence/* torej pesem, o katere koncu je Zois rekel, da je več vreden ko zlato.
(Dalje prihodnjič.)
Ivan Podrobnik :
"Hvala," je rekel oni in je vstal. Vocasi je »pravil vse stvari, razen denarnega apariro, nazaj v kovčeg, ga je vzel v levico in klobuk v desnico ter se je priklonil. Jezeršek mu je nehote prožil desnico, a oni se je le še enkrat priklonil in je rekel s tenkim nasmeškom: "Vaša roka in moja ne gresta skupaj. Sieer pa ostaneva vseeno lshko prijatelja. Želi mvam vso srečo in [ 4svolj pameti, da bi nikdar ne obžalovali te ure. svidenje!''
- Do vrat so se slišali njegovi koraki, poletu naenkrat nič več. ^Mf Jezeršek se je stresel. Pogled mu je padel na denar. Naglo ga je vrgel v blagajno, spravil aparat v žep in je skoro bežal proti domu. Zdaj šele ga je bilo flroza in zdelo se mu je, da se ne bo upa!
noči nikdar več v uradne prostore.
•
tDrugi dan je bila sobota in Jezeršek Re je moral pripravljati na pridigo. Silno je bil radoveden, kako jo bo spravil v sklad s svojo pogodbo. Ali kakor dober omen se mu je zdelo, da je govoril evangelij jutršnje nedelje ravno o usmiljenem samaritanu. In sestavil si je z nenavadno hitrostjo prelep, govor o ljubezni do bližnjega; in celo njemu nepričakovano lepe misli in besede so se mu kar same ponujale. In vrhu vsega je slučaj hotel, da ga je župnik naprosil, naj ima on veliko mašo ob desetih, sam pa da radi prehlada opravi jutranjo božjo službo brez pridige.
In tako je stopil Jezeršek na priŽnico in je pričel. Na koru je zapazil nadučitelja Jedveščka. ki je prihajal cesto sem iz svoje vasi; a to ga je le se bolj podžgalo, kakor da bi hotel onemu pokazati, kaj zna, ako ga je volja. Tu po maši se »nu je Jed vešče k celo pridružil, — bila sta oba o-likana človeka ter sta kljub vsemu nasprotstvu skoro prijateljsko občevala in se rada dražila.
"Ali veste, gospod kaplan, da niste še nikdar tako lepo govorili?" ga je pozdravil Jcd-vešček in v očeh se mu je videla odkritosrčnost. "Da, naravnost rečem; da lepšega cerkvenega govora sploh še niseni slišal. Samo da bi to žlaht-
Vragov
no vince, ki ste ga danes točili, res tudi sami pili, — pa brez zamere, gospod kaplan, he-he!"
Jezeršku bi bila zadnja opazka v prejšnjih časih najmanj pokvarila zadovolji km t, ki jo je občutil ob vsakem novem priznanju njegovega govorniškega daru; danes se je pohvalno skoro prestrašil. Ali ae gleda satanovo kopito iz nje? Ako začnejo biti taki zadovoljni ž njiiu . . . Ali pokazati tega ni hotel in obrnil je rajši na šalo ter je smejo se odgovoril:	, \
"Kar se tega tiče, se lahko lircz skrbi zvalite v prvi jarek ; ako pridem mirno, vas samaritan-.«ko iz vlečem ven!"
"Hvala lepa. Mislim si lahko, pod kakimi pogoji. Ostanem že rajši na cesti."
Popoldne je Jezeršek delal do pozne noči, in ko je drugi dan gospod iz mesta končal revizijo, mu je ves vesel stisnil roko.
"To se vedno i znova vidi, s kakimi nasprotniki imamo posla;" jo'vzkliknil. "Zdaj vam že lahko povem, gospod kaplan, da smo po raznih znakih pričakovali skoro poloma vašega društva Ali mesto deficita kar deset tisoč prebitka, to je divno! Gospod kaplan, omenil sem vam pa ono jtvar bolj radi tega. da jim zdaj pošteno posvetite. To morate popisati, pa seveda vse vi sami, ker tako noben drug ne zna."
Ali kakor bi bil Jezeršek to prej z največjim veseljem storil. — zdaj ga je ob revizorjevih besedah obšel neprijeten občutek. . . Pomislil je le za hip, a že je videl: kakor bi stvar obrnil, bi se lahko okrenila, da bi se pokazala vsaj ka-. kor nckftko omklovaževauje pogodbe ... In to namreč že tretji dan . . . Sicer bi se že dalo izogniti ... ali vseeno — rajši ne . . . res ne! . ..
"Ne, gospod revizor, sam ne morem . . . Rekel bi kdo, pa bil tudi najlmljši prijatelj, da sam sebe hvalim. In nazadnje sem storil le svojo dolžnost . . . Ako imam nekaj talenta za te posle, — saj se je tudi pričakovalo to od mene . . . Ne, kar vi ali pa kdo drugi napravite; ali prosim vas, da pri tem moje osebe niti ne omenjate več. nego je absolutno potrebno ... In rajši bi, da članek ni polemičen, nego kolikor mogoče stvar-
no poročilo. To tudi veliko bolj imponira," je počasi pristavil.
Revizor ga je uialo začudeno pogledal, ali silil ni več vanj, tako odločno je bil on odrekel.
('isti dobiček, kolikor ga je bilo v t amen odločenega, je Jezeršek razdelil med potrebue žup-Ijane popolnoma po načelih nepristranosti. Silit ga je v to čuden občutek, kakor da bo njego/ so po godni k tako bolj zadovoljen . . . Da, ne samo ob ti, nego tudi ob raznih dragih prilikah mu je bilo, kakor da onega ne sme čisto prezreti; in dasi se je popolnoma jasno zavedal, da te stvari nimajo s pogodbo pravzaprav ničesar opraviti, zgodilo se mu je samo, da je iz omenjene obzirnost inapravil*ravno nasprotno od tega, kar je običaval prej, ker . no, ker ni bilo dvoma, da so bila vsa njegova prejšnja dejanja hotoma in nehotoma naperjjna naravnost proti onemu, pa je bilo že to dovolj vzroka, da zdaj ne sme biti več tako . . . Zakaj, ne samo, da bi Jezeršek onega ne bil mogel več sovražiti, — niti ne z onim prejšnjim imaginarnim, takorekoč platonskim sovraštvom (ah, saj tudi nam anjbolj gorečim vernikom ne posreči, da bi hudobnega duha le na pol tako živo sovražili, kakor žalibog znamo sovražiti svoje mejaše, svoje konkurente, svoje zasmehovalce in druge svoje protivnike!) — Jezeršek je čutil naravnost neko simpatijo, vdanost do njega, pa bodisi tudi samo iz človeškega, popolnoma subjektivnega staiišča, kakor v političnem življenju nasprotnega kandidata lahko spoštujemo in radi vidimo, a ga vseeno ljuto pobijamo. Priznati je moral, da mu oni ne samo ni napravil nič hudega, iiego — in to ne le glede na njega takratno zadrego, — nego da mu je naravnost šele omogočil, da je mogel storiti dobrega, kolikor je hotel. ,
In trosil je Jezeršek dobrote okrog sebe z ol>ema rokama. Ali ne dal Bog, da se je v ta namen le dotaknil skrivnostnega aparata. Ne, kolikor je bilo denarja oni večer že izdelanega, ga je sicer uporatril, a natanko gaje preštel in sklenil je, da ga bo vsega nadomestil iz tekočih dobičkov. Saj pa tudi ni bilo treba, da bi se bil zatekel k onemu vendar-le ne bas častnemu vrelcu:
prejšnje zabrede so ga bile izučile in roka se mu jc izurila, da skoro že ni mogel več napačno prijeti. In dobiček se je sam od sebe kopičil, da je mogel Jezeršek ob vsi svoji velikodušnosti in ra-dodarnosti že prve mesece naložiti precejšen znesek na odplačilo onega "posojila" . . . Zakaj hotel je, da vsaj po desetih letih lahko poreče sopogodniku: "Eve, ni enega tvojega vinarja ni več deui denarjem."
Pozabil pa, kakor rečeno, ni niti za hip, kdo ga je spravil nc. to novo pot. In ker je mogel ob ti poti neprestano lajšati srca, brisati solze, leČiti rane, je ha vse ugovore očitajočega glasu v sebi odgovarjal, da pregreha ne more biti pretežka, ko nosi toliko prelepega sadu.
In to novo življenje inu je nudilo tudi preveč udobnosti, da bi bil mogel odkritosrčno obžalovati njegov izvor. Srca ese srenje so se ga bila zdaj oknelila in vse ga š ubogalo. In to ne ♦amo iz strahu, kakor je bil prej večkrat adij z malo nezadovoljnosti, zdaj zmalo «hudobnega zadoščenja opazil, nego iz resnične vdanosti in hvaležnosti. In tudi nasprotniki ko ga z radostjo r.rečavali, da so njih voditelji preplašeno posegali vmes in rotili pristaše, naj se ga pazijo in ogi bajo. Ali sklicevati so se mogli pri tem samo na prejšnje kaplanovo življenje; in čim bolj se je to prejšnje življenje umikalo v prostost, tem manp so ta sklicevanja pomagala. Da, celo ti voditelji so začeli že omahovati in vsaj sami med seboj so bili že davno edini, da je kaplan Jezeršek "pravzaprav čeden dečko." In ker so bi-ie tega mnenja tudi ženske že davno, a so morale pred soprogi, brati in očeti markirati ogorčenost nad njegovo "zbesnelostjo", česar pa zdaj oni sami niso trdili več, se je godilo kar samo od sebe, da je elegantni kaplan obedoval zdaj pri tej, zdaj pri oni obitelji v bližnjem mestecu, ako ga je pot "slučajno nanesla tja." In to se je ponavljalo vedno pogosteje . . . Zakaj JezeHsek. "sani gosposki sin, je občutil šele zdaj, kako je bil prej pogrešal fine go*p<ake družbe, in skoro se je čudil samemu sebe, kako se je mogel toliko časa zadovoljiti s samimi kmeti.
(Dalje prihodnjič.)
Poslednji dnevi Štefana Poljanca.
Komaj jo je bil ugledal, je odprl oči, zakaj luč mu je bila zasijala v obraz; gospodinja je pri-liov tovariš, ki mu je bilo ime Peter. Gospodinja, suha, zgrbljena, dolgočasna in pobožna ženska, je postavila svetilko na mizo, ozrla se je postrani na Poljanca in je šla. Peter je vrgel knjigi' na polico in je legel oblečen na svojo posteljo ob drugi steni. Mlad študent je bil, toliko jla mu je poganjalo pod nosom; nosil je podkovane kmečke škornje, toda bil je dolg, su liin ble-dikast.
Lege! je na posteljo tako, da je sijala luč na papir, ki ga je držal v roki in ki je bil drobno popisan.
Poljanec se je vzdignil.
"Peter," je izpregovoril z očitajoči m glasom, Peter, ali delaš pesmi?"
Peter se je komaj ozrl.
"Pesmi!"
"Ne delaj pesmi, Peter, prosim te, ne delaj jih! Jaz imam izkušnje v tej stvari, verjemi, Peter! Za koga pa delaš pesmi? Za ljubico?"
Peter se ni ozrl in ni odgovoril.
«i
"Nc delaj jih za ljubico! Julijo še Prešerna ni marala. Zato, misliš, ker je bil siromašen advokat? Ne — zato, ker j edelal pesmi. In ti, Peter, še advokat nisi! Poslušaj moje nauke, Peter! (V ti pride rima na misel, izroči jo vragu in uvažuj rajši praktične razmere!"
"Kaj?"
"Praktične razmere! Poznal sem poeta, o Peter, ki je bil poleg tebe kakor gora ob krtini. In kaj misliš? Sinoči ga je srečal Petrin in mu je rekel: Škoda, da si se tako izgubil! — In prav je imel Petrin. Poezija zanese človeka previsoko, tako, da ne vidi več svojih čevljev, temveč samo Se vso prostrano domovino in ves prostrani svet. Objokuje domovino in jo obsoja in ji daje nauke, pa še toliko ni vreden, da bi si dal čevlje zakrpati. Kristus je ml reši l av^t, s križa pa ni stopil in žaloste nje bil. Ti, Peter, nisi Kristus in tudi križali te ne bodo, ampak resnično ti povem: zgodilo se bo, da tvoji čevlji nc bodo zakrpani. Ali gleda tvoja ljubica na tvoje verze? Na tvoje čevlje, Peter, na t volje čevlje! In tvoja ljubica je. 1< a kor na ramo, vsega človeštva in vseh čed-
nosti vzor, začetek in konec! — Ali častiš Ketteja, ali častiš Murna?"
Petru so se zasvetile oči.
"No, glej! Angela Ketteja še pogledala ni in o Almi je boljše, da ne govorim. Edina rešitev bi bila zate, da so tvoji verzi strahovito slabi. Slabi verzi napravijo z mirom dober vtisk, ker razodevajo blagega človeka. Pokaži tuj svoje verze!"
Petor je zalučil papir preko izbe naN Štefanovo posteljo in Štefan je bral. Bral jc hi z mirom bolj žalosten je bil njegov obraz.
"Ti nisi blag človek, Peter, zdi se mi celo, da si poet! Verzi, ki s1 mi jih zdajle pokazal, bi mi bili napravili še sinoči veliko radost; nocoj, Peter, pa so mi napolnili srce z bridkostjo. Prosim te, ker te imam rda: raztrgaj Vse te in take papirje, sežgi jih ter razpihaj pepel na vse Štiri strani. Nato pa sedi ter (ivažuj praktično razmere !*
Peter se jc okrcnil v postelji, tako da mu je zasijala svetloba v lice, hi je pogledal Polja ne u naravnost v obraz.
"Vse je bila resnica, kar si govoril, Štefan Poljanec I. Sej jaz ne maram gledati na svoje cev-!je, saj je Čisto prav, da gledajo nanje drugi 1 Saj jaz ne maram, da bi ostal tu doli, saj ho-
čem sam, da se vzdignem visoko! Saj jaz ne maram, da bi me kdo ljubil, saj je čisto dovolj, da ljubim sam! Saj jaz ne maram, da bi živel veselo, poznani svoj delež in ljubim ga! Ne jaz — ti, Štefan Poljanec, ti si se izgubil; ti si se izgubil in zdaj — uvažuj!"
Štefan je sklonil život, oprl se je z rokama ob posteljo in je strmel z velikimi očmi.
"Kako se pišeš?"	r
"Peter Novljan!"
"Tako! Hvala! Mislil sem, da se pišeš —"
Legel je na posteljo, položil je roko pod glavo in je stisnil oči.
"Mislil sem, da se piše* Štefan Poljanec."
In premišljeval je žalosten.
"Kaj ni konca? Kaj se res vrti v kolobarju? Gospod Valentin umira, ko jc že zdavnaj umrl — mene, sina njegovega, je obsenčilo spoznanje — in glej. že se mi je porodil sin. V kolobarju, brez konca!"
Zadremal je v žalostnih mislih, in ko je zadremal, je ugledal o»b vznožju Matildo in Petra Novijana. Sedela sta tesno drug o<b drugem, držala sta v roki stare, mastne karte, molčala sta In št» glednln v strop in sta — nvaževala praktične
rrmere.	A l.j
(Dali«)
PROLETAREC
UST ZA INTE*EHE DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
--LiMtuik (a u<luJ*Ul j; - I'.
Jugoslovanska delaiska tiskovna družba v (hlea«©, llllaoi*.
Naročnina: Za Ameriko $2.00 za celo Isto, $1.00 za pol leta Za Evropo $2.60 za celo leto, $1.26^sa pol leta.
Oflaai ]>o dogovoru. Pri spremembi biveliiča je poleg aovega naznaniti tudi »tari naslov.
Glasilo ilovmik* oriulucij* Jugecl. — >U< tul.at.cn« ivcm v Ameriki. —
Vse pritožbe fled® nered neg» pošilja-a ju lista in drugih nerednosti, je pošiljati predsedniku druibe Fr. Udovich, 1844 S». Racin« Ave., Chicago, III.
PROLETARIAN
OwmS and published «very Tuesday by
Saatli Slavic Workmen's Pub. Ci., Ifclcaga, llllaets.
Subscription rates: United States and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half year. Foreign countries $2.60 a year, $1.25 for half year.	-:- -u
Advertisiug ratee on agreemeat
NASLOV (ADDRESS):
••PROLETAREC'*
«OOS W. 31. STREET. CHICAGO. ILLINOIS
Telefon Lawndale 8157.
0KAM£N£LI MOZ.
Na velikih javnih dražbah v Parizu :ie vidi niarsrkaksna reč, ki je mi navadni ljudje niti no slutimo. Tako so nekoč prodali predmet, ki je morda edini svoje vrste: okaiiienclo .truplo starodavne^, ; Patagonca (Indijanca iz tfuine Amerike.) Ranjki men 1 m 1*2 eiu dolžine, star pa je gotovo par tisoč let. O tem Patagon-eu trdijo po vsej pravici, da ima v prsih kamenito srce. Miroljuben človek ni bil — o tem pričajo brazgotine, ki se mu poznajo še zdaj na trdi kameniti koži. Vzlic svojemu zdravju se je ta korenjak nekega dne vendarle presolil v boljši svet; njegovo truplo pa se je izpreinenilo vsled učinkovanja apnenih soli v kaiuenit kip sn spalo pod zemljo tisočletja, dokler ag nino izprali valovi reke Tucapelu. Leta 1899. sta ga našla dva ribiča ob njenem ustju in ga potegnila na breg, kjer m je natrlo kmalu % polno ljudi okn- "Utopljenca". l/gibalt vse mogoče; eden je dejal resnobno: "Poznam moža; to je lord admiral tJavendish, ki je umrl 1. 1553. v tem kraju." — "Ah, kje neki!" je vzkliknil drugi. "To je don Pedro VaJdivia." Med tem pa se je preril do kamnitega neznanca podjeten človek iz Zdru ženih držav; prižgal si je pipo, molčal in — kupil ponoči od ribičev to redko najdbo. Odpeljal je starega trdoglavca in ga razstavil v Rio de Janeiru, kjer je bil okameneli mož 20 večerov največja atrakcija za radovedno prebivalstvo. No. Amerikanee ga je hotel pokazati tudi K v ropi, sedel je z njim na ladjo, da se prepeljeta v Pariz. Ampak —te preklete karte— Impresario kameni-tega očaka je zaigral spotoma ni bakarat do malega ves svoj denar in stopil na pariški tlak u-bog kakor miška; tako se jc zgodilo, da je pustil nekega dne svojega nemega spremljevalca v ho-teki, kjer j« stanoval kot zasta-vek za neplačani račun. Hotelir ga je čakal trinajst let, toda za-, man: impresario je bil izginil. Zdaj pa se je razjezil in prodal ta kip, ki mu je prinesel več tisoč frankov. v
Pozor Slovenci in Slovenke iz . Chicaa!
Prihodnjo iifdeljo, dne 29. sept ob 2 uri popoldne se vrši v lloer berjevi dvorani na Blue Islmid Ave. in VV. 21. Plače patrijotično zborovanje v prilog . kampanj* za četrto vojno posojilo. Shod prireja slovenski kampanjski odbor, ki zastopa vsa slovenska društva našega Incata.
Na tem zborovanju bodo natopili razni angleški in slovenski go voruiki. Naj bi ne bilo Slovenca, ali Slovenke iz Chicaga, ki bi se lic udeležil tega shoda!
Kadar bodo telesna vprašanji rešena, bodo imela duševna veliko več pomena, kakor sedaj.
Naloga organiziranih.
Pravi socialist na sme biti rezervist, ampak mora biti vedno «Miren vojak tvoja stranke. Kdoi noti troja prepričanja la tam v tebi, ne koristi nié na tebi, na troji stvari. Preprièevati mora iitia, kJ It nito prepričani.
Marsikaj jc v gigauličncut boju, ki ga vodi delavski razred za svojo osvoboditev, ¡/premen-ljivcga. Marsikatero geslo velja le nekaj časa, pa Izgubi svoj pomen, če se izpreinene razmere, v katerih se jc zglasilo. Ena pesem se pa neprenehoma ponavlja z enakimi besedami iu z enako melodijo, tako da postaja marsikomu žc dolgočasna, ker jo je že prevečkrat slišal. To je pesem o organizaciji.
Toda: Prevečkrat! — To ni prava beseda. Kvaugelij organizacije sc ne razglaša zaradi lepote, ampak zaradi potrebe. Tudi pevcu ni razkošna radost, ponavljati pesem, ki jo je pel že tisočkrat. Ampak kristjani molijo svoj očenaš vedno enak že skoraj tisoč let daiiuadan, pa se ga še naveličali in se ga ue smejo.
. V organizacijo bi se lahko nehalo klicati delavstvo, če bi bil njen glas že dosegel zadnjega proletarea iu če bi bili že vsi v njej. Dokler pa jih stoji še kaj ob strani ali pa celo v nasprotnih taborih, mora doueti dalje ta napev. Karkoli nam nalaga ubežni dan novega, za trcuotck uli pa za dolgo dobo važnega, kolikorkoli nam vsiljuje naš boj problemov velikih ali pa malih, vendar se moramo zopet jn zopet vračati k stari, neizogibni nalogi, k organizaciji. .
Delavcem, ki so le nekoliko časa okušali slasti dela in so zasledovali delavsko gibanje, njegovo taktiko, njegove težave in uspehe, menda ue*bi bilo treba razlagati, da jc organizacija neizogibno potrebna za dosego vsakega, bodisi tudi najmanjšega zboljšanja. Delavec, ki je napram organizaciji popolnoma indiferenteii, to se pravi, ki se sploh ne zmeni za organizacijo in mu je vseeno, ali imajo proletarci kakšno organizacijo, ali jc pa nimajo — tak delavce >odi dandanašnji v muzej za starine.	t.
Najdejo se sicer še taki starokopitueži, a njih število je, četudi že precej pojema, vendar še preveliko. Toda, če bi jih bilo še tako nialo, škodljivi so celoti. Oni so pravzaprav največja ovira* vsakemu gospodarskemu in socialnemu napredku in včasi so svojim organiziranim tovarišem bolj nevarni, kakor odkriti nasprotniki.
Delavca smatra delavec za tovariša; če je sam zaveden iu pozna razdelitev sedanje družbe, vidi v njeni člana svojega razreda. O kapitalistu ve, da mu je in da mu vsled vladajočega reda ■ ne more biti nič druzega kakor nasprotnik. Delavec mu je pa skoraj brat, ako se ni naravnost ix-kazal za Kajna.
Toda če ne stoji ta delavec v njegovih vrstah, je zaupanje pogostoma neutemeljeno in se kaj lahko konča z razočaranjem. Neorganiziran delavec se ti bo sam kazal prijatelja, dokler ni treba tega dokazati. Čim prfde do boja, si takoj v nevarnosti, da te zapusti ali izda. Ako bi .ti bil ves čas kazal sovraštvo, bi bil pripravljen na to in bi se varoval. Ker si mu zaupal, ti njegovo izdajstvo lahko pokvari vse račune in izpreineni pričakovano zmago v poraz.
Tudi če ne bi bilo tega, je v neorganiziranih delavcih vedno nevarnost za organizirane.
Po zakonu velja v Ameriki popolna združevalna svoboda. Kjer so delavci neorganizirani in vsled tega slabi, imajo kapitalisti pač pogiun, da poteptajo zakon in ne trpe organiziranih delavcev v svojih podjetjih. Če so delavci dobro organizirani in močni, se skrha moč kapitalistov ob sili njihove organizacije. Združevalna pravica torej obstoja iu niti najvišje sodišče Združenih držav ne more vzeti delavcem te svobode.
A kakor pravica, tako je tudi na njej sloneča organizacija javna. Vsled tej?a lic ve samo ona, kakšno moč da ima ,ampak tudi oblasti in podjetja so poučena o tem. Vsak posameznik, ki ni Organiziran, stoji takorekoč na cdru pred kapitalističnim svetom iu pravi: Olejtc, saj še niso vsi or-ganiziraui.
Kaj to pomeni, vedo pač vsi, ki so se žc kdaj bojevali za boljši položaj. Nemogoče bi bilo, prešteli vse tiste deputacije, ki so že kdaj romale k tovarniškim voditeljem, k rudniškim superinten-deutoin, k železnica rsk i m managerjent, k upravnim svetom delniških družb prosit za zboljšanje razmere. Dosegle niso navadno ničesar. Semtcr-tja morda kakšno obljubo, kakšno prijazno besedo, priznanje, tla so res slabi čad. Na uresničenje obljub se je potem čakalo toliko časa, da se je pozabilo nanje. Čez par let pozneje se jc potem .napisala nova prošnja, izvolila nova deputacija, pa jc začela stara igra. Kapitalisti ¡n njih plačani zastopniki so morda našli nove izgovore, predlagali deputaeijain napačne stilistike, jih tolažili z boljšo bodočnost jo, sedanjost so pa. pustili iieizprcinc-njeno.
Zakaj jc bilo tako?
Kdor je sprejemal take deputacije, je dobro vedel: "Saj se ne more zgoditi nič. Saj jc v tovarni, v rudniku, na železnicah, v plavžu, v delavnici še preveč takih, ki se nič ne brigajo, ki niso organizirani.
Ker niso organizirani, se jih podjetnik ne boji. In ker sc jih ne boji, jim ne da ničesar. Kajti kapitalist ne zviša plač, ne skrajša delavnika, ne uredi varnostnih priprav nikdar zaradi delavske, temveč le zaradi svoje potrebe. Čc mu delavci dokazujejo, da se ne more izhajati z mezdo, mu to nič ni mar. Ampak to ga briga, čc v*o delavci dovolj močni za zmagovit boj, ki ga lahko pripravi ob kos dobička. On daje, če sc boji, zmaje pa z glavo, če sc mu ni treba bati. %
Kaj pa delavci samit
Tisti, ki so bih organizirani,- v organizaciji utrjeni, ki so se žc kaj naučili, bi bili marsikdaj resno in odločno odgovorili na prazne obljube, pa bi bili zahtevali dejanj. Toda če jc prišlo tako daleč, da so prešteli svoje vrste, so si moral* reči: "Toliko in toliko jih je, ki se ne moremo zanašati nanje. Niso organiziraui, ne poznamo jih
v dušo, Kdove, kuj bedo storili, čc začnemo boj? Kdove, če uus ne bodo izdali t"
Ta previdnost jc bila, kjer se je pokazala, zelo opravičena. Zakaj učenk rat se jc zgodilo, da so dulevci zatajili delavce. Ne enkrat, da so zatrli boj svojih tovarišev neorganizirani delavci sami.
Amerika je velika dežela z veliko industrijo, z velikim številom delavstva, iu ima vsled tega naravno tudi mnogo bojev, lu treba je priznati, ds jih jc med temi tudi mnogo izgubljenih. Razlogi za to so različni, toda večina porazov prihaja od nezadostne organizacije, z drugimi besedami, od prevelikega števila neorganiziranih delavcev.
Res ni preveč rečeno, če se pravi, da so bili neorganizirani delavci celoti bolj nevarni, kakor saiua kapitalistična podjetja. To velja pa tudi sedaj še, kajti vseh dui še ni konec in paradiža še nismo dosegli.
Kar se je pridobilo, je nekaj vredno. Toda to ni pribito iu prikovano. Kar se da, sc tudi lahko vzame, če tisti, ki je dobil, nima moči, da bi dnzal. Kapitalizem irna od nekdaj že navado, tla rad x levico jemlje, če je z desnico kaj dal. Kar so delavci pridobili, to si morajo tudi obvarovati, če ne bodo-znali iu mogli, bodo hitreje izgubili, nego so pridobili.
Vse, kar se pridobi, je v nevarnosti, da se izgubi, če ni moči, tla bi držala. Žc za varstvo pridobitev jc organizacija neizogibne potrebna.
Auipak dclavccm ni treba le varovati, kar imajo, pridobiti morajo več, čc hoče jo živeti. Delavec, ki je lani n svojo plačo dobro živel, sedaj z njo komaj izhaja; tisti, ki jc lani izhajal, ima letos že pomanjkanje. Brezvestna špekulacija poganja cene živil in drugih potrebščin v mnogih slučajih bolj navzgor, nego se povišajo delavske mezde. Beseda "živeti" pomeni za delavca v takih razmerah komaj toliko kolikor ne umreti.
Pač je pogostoiua draginja nenaravna in z raznimi zakonodajnimi sredstvi, s primernimi ukrepi občin itd. bi se lahko omejila. Ampak neko po-draževanjc je**V kapitalistični družbi neizogibno. Zoper to jc edina pomoč zvišanje dohodkov. Saj se je nekdaj res lahko živelo s pol dolarja na dan. Kje je pa danes tisti umetnik, ki bi we mu to posrečilo?
Iii kako uaj v bodoče delavci dosegajo več, če ne bodo imeli moči, če ne bodo imeli organizacije, in sieer tuke organizacije, da se lahko zanašajo nanjo ?
Neorganizirani delavci morajo kratkomalo izginiti, tla pridejo Doljši časi. To se pravi: One, ki še niso organizirani, jc treba spraviti v organizacijo in se morajo tam tudi držati. Toda kako;
Včasi so sc godili čudeži. Danes se ne sinejo delavci zanašati nanje. Sami od sebe ue bodo in, indifereutni drvîli v organizacijo. Glavni vzrok je ta, ker je ne razumejo. Vcawi so že tudi drugi vzroki, straJiopetnost, lenoba, lizunfrtvo itd. Ampak tudi to jc včasi samo posledica neznanja. Sploh pa jc največ tistih, ki bi se hiteli vpisat, če bi dobro vedeli, čemu je organizacija. Nobena skrivnostna nsta jim tega ne bodo razodel a ; samo pouk lahko pomaga.
Za uspešen pouk imamo pa v glavnem fiojc sredstev: Časopisje, agitacijo a shodi iu agitacijo od moža do moža.
Tretje je najvažnejše. Časopisi prinašajo la>y(to najlepše nauke. Kaj pomaga, če jih delavci ne iWoU^Jovornik si lahko izkriči pljuča ; kaj, če ga delavci njb poslušajo? Pa še drugo. Mnogo jih je, ki pmulajo časopis. In všeč jini je, kar so brali —(danes. Toda jutri je pozabljeno. Na shodu ploskajo govorniku. A ko izgine z odra, so izginile tudi njegove besede.
Treba je pa nepoučene pripraviti do tega, tla res čitajo delavske ča»uike, da res gredo na shode in tam poslušajo. Treba jih je pa tudi neprenehoma vspodbujati, tla jim ostane živo, kar so či-tali in slišali, ter da sami premišljujejo, da sc prepričajo, da jim pride resnica v kri in v meso. Kajti s Člani, ki imajo samo knjižice v žepu, sc ne opravi nič. Močna bo organizacija le tedaj, čc bo imela prepričane ude. Iti jasno je, da je za to najbolj potrebno delo tistih, ki so že organizira-ni. Le oni jih morejo pripraviti tja,-kjer morajo biti.
<>d vsakega člana se seveda ue more zahtevati, tla bi bil govornik, učitelj, urednik, skratka tla bi imel vse talente, s katerimi bi lahko indiferent-nc Savle izpreininjal v zavedne Pavle. Ampak to tlelo se žc opravi v organizaciji, saj jc naloga organizacije, tla organizira tudi svoje delo. Ali tla more to izvršiti, mora sama živeti, liueti mora člane. Pridobivati mora nove. Če opravlja navaden organizirani delavec to, je izvršil svojo najvažnejšo nalogo napram organizaciji in na -prani samemu sebi.
Zavedajmo se, d»» čakajo na delavstvo vse večji boji od sedanjih; poglejmo na utrjajočo se kapitalistično organizacijo, uvažujino njihovo voljo za izdatnejši1 izkoriščanje in za večji odpor, p« bomo razumeli, da je treba delavstvrt več iu več organizacije iu d» sc zaradi napredka delavskega razreda nihče ne sme izogniti tej nalogi.
Amsterdam, 23. sept. — Filip .Scheidemann, vodja nemške socialistične večine, jc v "Vor-
Moderna industrija in higiena.
Dandanašnji ve pač približno vsak misleči človek, da jc med človeškim delom in zdravjem zelo to-atta zveza. Kapitalističui sistem, ki sio.u na vcleindustriji, je ustvaril posebne zdravstvene razmere, ki jih ui poznal prejšnji človek, živeč mnogo več v prosti naravi od sedanjega.
Uc* je, da je zdravniška veda zelo močno napredovala in sc lahko veliko uspešneje bojuje zoper bolezni kakor nekdaj. Toda način življenja, ki je spojen z veleindu-Istrijo, je ustvaril popoluoma nove razmere, ki dajejo svoj pečat tu-|<11 splošnemu ljudskemu zdravstvu. Iu če premot rujenio Nado ve teh razmer, spoznavamo, tla je industrija strašna morilka. V prejšnjih časih so strašile kunie bolez ni; aedaj straši industrija v življenju ljudskih množic.
Ni, da bi moralo biti tako. Razširjani bolezni in naraščanja u-mrljivosti v delavskih slojih ne , povzroča industrija sama na seb«, ampak kapitalistična industrija, ki ceni profit više kakor zdravje in življenje. V družbi, ki bi bila I organizirana za blaginjo vjega člo-jveštva, bi se tudi uidiiatrija lahko uredila na tak način ,da ni bilo I zdravje in življenje delavecv vnr-I no v njej.
Sedaj ni tega, iu čc kdo, ki ni natančneje poučeu o razmerah, zve, kakšne škode povzročajo bolezni v tem sistemu, mois osupni ti.
• V Zediiijenih državah uašteje-! mo okrog 30 miljonov delavccv, j ki izgube poprečno po devet dni na leto vsled bojezni. To znaša Skupaj vsako leto celiL 739,736 | let in če se ceni popreii.it dnevna plača na $2.50 in stroški zdravni-: ške pomoči na $1.00 na dan, zna še letna iguba za teh 30. miljo-| nov delavcev nad 945 miljonov do llarjev. Pri tem pa še niso vštete i.'
računa, da mora dobiti oodjetje za vsako uio 50 centov od vsak«, ga delavca, čc hoce uspešno ubia-tovati. Vsled tega sc lahko pravi da izgubi delavec, če ne dela eno uro, 25 centov, družba pa 50 centov. To se zgodi seveda tudi v *lu. čaju, če ac preneha z delom valed poškodbe ali bolezni. V državah, v katerih so uveljavljene delavske odškodninske postave, mora pla. čati podjetnik no prvih dveh ted-tiih p.» poškodbi 50 odstotkov is. gube, katero ima delavec vsled poškodbe, to je polovico 25 centov vsled česar naraste izguba za pod' jet je do «2 in pol centa ua uro, do-čiai trpi delavec 12 centov in pol, kar pomeni polovico njegove plače ua uro.
Uslužbenec ima pravico zahtevati varstvo proti o groženju zdrav ja pri delu, ima nravico do zdravih delovnih pogojev. Nasprotno -- iiua seveda tudi dcloda-jalee pravico zahtevati od delavca, da ohrani ¡svoje zdravje, in v tem slučaju bi morala poseči vmes državna oblast in skrbeti za zdrava stanovanja, zdravo vodo in hrano, kar je vse neobhodno potrebno, čc sc hoče delavec vzdržati n«r višku svoje moči in uspešnosti.
V normalnih razmerah bi moralo biti delo krepilo za telo in duha. Da pa bi bilo to, bi se morale uresničiti vso zahtev« moderne h i g i jene, brez Kale rib vrši industrija na delavV vo najbolj po-gubonoHcn vpliv.
Omeniti hočemo s par I c.vdami razvoj delavca in njega okolice. Pred nekako sto leli sc jc izdelovalo Mago večinoma v delavčevem domu. Ko so se množile zahte ve, jc poklical svoje sosede, ki naj bi mu »omagali. Podjetje je napredovalo in raslo od dne do dne. Vsled vodno večjega povpraševanja po delavskih močeh jc drlo vse v take kraje, in posledica jc bila
gube, ki nastanejo vsled predčas- ;prePapohijenje po samezniL indu-nega izčrpanja sil-in zr.stajauja trijalnih krajev, indust rijalnega razvoja.	Ako Domislimo, da preživi de-
Izguba pa ni omejena le ua de lnvec od tmein do dvanajst ur in lavea samega. Vzeti mo/amo v po- od šest do sedem dni na teden ali štev tudi izgubo, katero ima pro >2 tednov na leto na mestu Kvoje-izvajalec ali podjetnik il ki znaša Ua del», si lanko predstavljamo, pri posameznem delavcu poprečno kako velikanski vpliv imajo na po $5.00 na dan ali pri vseh delav- njegovo zdravje razmere, v katc-cih 1500 miljonov na leto.	rib opravlja svoje delo.
Moderna industrija je nekaj, Razmere, ki vplivajo na zdrav-kar nasprotuje samemu teb Ona j, deUv 80 eni ^ napif. proizvaja v številnih ¿Učajih bne hU Ulimatii.lief 1W) drURi • pa lezn, in bedo a proizvaja na loino NevarnoM olfroialljil drugi «tram živila, obleke, stano- Ldravja je v ffotovih slu(,fljih od. vanje razvedrilo m na ^oc; dn* L,*,. od narave proicvoda. Ti pro. gih stvar,. Bogastvo, ki p proiz- hj- ,j0 |fthko syoji naravi
vaja vsako leto industrija, namUkodljivi, kakor Ua primer kovin-daje v roke najuspešnejše orožje gki |ini h jn d . y d
za boj prot, boleznim.	«lučaju pa so škodljivi pogoji, pod
Splošno priznano dejstvo je, da\k^rimi je (rel)a upruvljdti ££
jc mogoče preprečiti bolezni, na- šno delo Mcd to -e gtetiJvrodiuo>
stale vsled industrije, m da se la-L,.,.«^^ . i x t	,
.. , . . .	sopanco, siab zrak, pcnapolnjenje
hko živijenska doba vsakega po-	'	v' 1 . v* .. *
., . ...	® . |prostorov, premočno luč, ceznier-
saine/.nika podaljša « pum.^o o. IQ napenjalljc n,iAi(. ¡„ (|
scbuc, Nocialnc m induatnj.h.c h,	glav^,, vzruk<)v sW
gyenc. ' rav	'"V« J"Llravj» med de.LvH.vom je Z-
mogoče preprečiti najmani 2o od-|llnll41- i ; ___i i-	, , ..
4 J, f , . , j , '	I napor, ki je posledica predolgih
siotkov bolezni med delavstvom, ,„. ... V, , , . v
» „ i -	i , U1» dalje dela od kosa m vedno
vsled cesar bi sc zmanjšale scda-L.^;.. „	... . . .
- . ,	...	... večjega uporabljanja strojev. De-
nje izgube za celih 6< miljonov	v J .r1 * ..
i . , . •	.. .. , . lo, katero vrse cehcc v človeškem
dni na leto ter »rihramlo delav-L^	i • . , .
4i^7rjinAn i i	v telesu, proizvaja na drugi s rani v
cen ^H,ioa000 ne glede na več J leh ceiiea|] rwzpadflvine* t(„.
Ji ^ o"'t°V' • •	tudi izprt^membe. >o
že v svojem lastnem interesu škod- ££ ^	^^
ljivo vplivati na zdravstveno ^ T • v ni» Mvni^« <1<>1 nwivo	.......se P"^U«Jo razpadavine «bi
uja svo.ieira delavstva. Kljub temu pa ne vzbuja to dejstvo pri podjet
rati, cclice se izčrpajo ter adahe. Izniučcnost jc pt)slcdica strupa,
vvaertsu" ostro napadel vlado. V svojem članku vprašuje, če je vlada slepa in kaj sc zgodi, če odklonijo zavezniki mir ua podlagi pogajanja in bodo vztrajali na tem, da diktirajo mir. Schcide-mann dokazuje, da se jc vlada slabotno umikala konfliktom z vojaškimi krogi in s Imjskajočinii političarji ter da je s kratkovidno jnilitiko mobilizirala proti Nemčiji Poljake, Litvince, Kuronce in sploh prebivalcce izpod ruskega podaništva "osvobojenih dežel". Ta vlada bo nesposobna za reorganiziranje narodne obrambe, ki bo zahtevala zadnjo unco sile za obrambo domovine.
nikih onega zanimanja, ki bi ga L« . ■ ;
moralo. I.e malo podjetnikov je. ki f'w{ '^r V.W,Ue"
ko izraeuiiali, koliko Ugub iaijo ^"ik 1	I	""""
.^i«^ ___i «i .. . j i , stventkom«jasno, da jc neprnne-
vsled bolezni med svojimi delavci.L*,,	, ' .	.. „..
Izraeunauje t,kil, ug„b pa „i J«	'»^eej.h akodlj,-
•nebno tcika Mvar m sc lahko ua- v i • «
pravi na .slede« naelu:	L	f	K "-
......	. . , «I o nrvolii» delo donia in v-lwi
Doloei najpi vo popreeni Zaslu-||C(tM jc bilu tudi vetljavl, „or.
zck svojih usluibeneav. Skupn. kota j,, ventil,(.ija ncpri.,.c..a.■ svoti p1a<- za vse delavec dodaj RaUi nafina ZRra(ll) j(, ,,„„ „,. si roške /.a ves mater, al k, jc po- moguil iE|,o]jSali te rarm,,.t, -treben pr. „delovanju blaKa To tem o«ru K je danes pologi it-
skupno s v ot o odšle, od »kup...h boljäal iu noben podjetnik nc n-o-dohjKlkov .U nrodaje ter .«deli ,.«. 1Hlstiti v nomap , h .vol|lih
dobljeno svoto med število delav- zdravstvenih zahtev.
ecv, ki so b.l. zaposljeni pri izde- Nii Ilc ,iva b((|J X(]l.hvjt
jovanju lega blaKa. Številke k. dcl,VP kator n(vm, kllrjava ¡,.
j.h dolus na ta ...im, kažejo, ko-Urat-enje. Dug„.,l0 dejstvo jc. da l.ko je vsak posamezni delavec za- jc „ lolrsm> z(|,.avj(1 neobhoiillo
.m«l preao svoje place.	potrebna neprestana dtioava sve-
Cc bi bila tvornica zaprta, bi iz- žega zraka. Eimke važnosti jt pri-gubil delavec le ^'ačo, dočiin bi bi-|merna razsvetljava delavnic. Si-
zadostno razsvetljeni prostori so vzrok številnim očesnim boleznini in te imajo za posledice glavoool, nervoznost. in prebavne neprilike. Zdravniki so tudi mnenja, da so slal>o razsvetljeni prostori vzrok slabokrvnosti, ki je posebno me! mladimi delavkami kaj pogosti prikazen.	š
(Dalje nu 7. strani).
li stroški za surovine prihranjeni za podjetje. Skupna svota preko plačilne listine za uslužbence in stroški niaterijala bi tedaj tvorili svoto. katero bi podjetje dejau-sko izgubilo vsled prekinjenja obratovanja.
Poprečna plača '.Viavcev v Zediiijenih državah znaša nekako 25 centov nn uro. Splošno pa se

Slovenska socialist ičua sekcija je storila odločilni korak, kj je postal neizogiben, nikar Me je izkazalo, da ni od Ameriške socialistične stranko nikakor več pričakovati taktike z oziroiu na vojno, kakršno je želela Slovenska sekeija od začetka in kakršna je bila po globokem prepričanju slovenskih sodrugov neizogibno potrebna v interesu delavskega razreda in socializma v dobi največje svetovne krize.
Slovenska sekeija je na konferenci «dne 20. septembra v Springfieldu, 111. soglasno sklenila, da izstopi iz Ameriške socialistične stranke in o stane — v zvezi z Iuteruacionalo — samostalua, dokler se ne prepriča, če je kakšna druga socialistična organizacija v Ameriki po svojih načelih in po svoji taktiki taka, da bi se ji Slovenska sekcija lahko mirne vesti pridružila.
Korak, ki ga je Slovenska sekeija s tem storila, je važen in resen, in konferencca se je popolnoma zavedala tega. Ali soglasni sklep je najboljši dokaz, da so se delegati zavedali tudi neizogibnosti tega koraka.
Slovenski sodrugi niso prvi, ki izstopijo U stranke. Dolga vrsta ameriških sodrugov je zapustila to organizacijo izza st. louiške konveneci-je. in med njimi so imena, ki so največ štela v ameriškem socializmu. Izstopila,sta Spargo in Russell, katerima ima socializem v tej deželi zahvaliti dragocena znanstvena dela; izstopil je fpton Sin. clair, na čigar pisateljsko delo je bila vsa stranka po pravici ponosna; izstopil je Slobodin, ki je dof-gs leta delal v organizacijah in v socialističnem tisku za znanstveno poglobitev socializma; izstopil je Benson, ki je užival toliko zaupanja pri članstvu, da je bil pri zadnjih volitvah postavljen za predsedniškega kandidata. Izstopila jih je dolga, dolga vrsta, in skoraj z vsakim izstopom je postala stranka duševno *iromašnejša.
Kita k a razlika mišljenja kakor med temi so-, drugi in strankinim vodstvom je bila med zadnjim in Slovenska sekcija. In da ni tu že davno sledila Spargotu in iiensonu in ostalim, je imelo svoj vzrok edino v trdnem namenu slovenskih sodrugov, da porabijo v strankini zvezi vsa poštena sredstva do zadnjega, od katerih bi bilo mogoče upati, da bodo vplivala in pripravila stranko na tsko stališče, ki bi ga slovenski sodrugi • MOfU sprejeti in odobriti s popolnim prepričanjem.
Toda sva sredstva, tudi zadnja, ho ostala brezuspešna;- upanje, da se postavi strauka odločno na stol išče, s katerim bi mogli soglašati, je izginilo. .Vpričo tega dejstva ni mogla Slovenska sekcija storiti nič druzega, kakor izvajati posledice; edina logična posledica teh predpostavk pa je izstop iz stranke — in konfercncca ga je sklenila.
Razume sc samo ob sebi, da ne odstopa Slovenska sekcija od socializma, amjMtk jc storila svoj korak prav zaradi tega, ker hoče imeti priliko, da 1h> bolje služila socializmu, nego je bilo mogoče v okvirju stranke. Ko je izsto^ii sodrug John Spargo, je dejal v izjavi, s katero je nttraC-Ijil svoj izstop, da jc socialistična stranka v Ameriki postala največja zapreka socializma. Spargo je imel prav, ko je to zapisal. A čim bolj se je razvijala zgodovina zadnjega leta, tem resuičnejše so postajale njegove besede. Stranka jc sama sebe obsojala na nedelavnost, napravila jc iz sel>e doktrinariM) sekto brez življenske moči, in tudi če bi bila hotela, ni mogla storiti več ničesar v prid delavskega razreda in socializma.
Izstopajoča iz te stranke si hoče torej Slovenska sekcija ¡zgladiti pot za socialistično delo, katerega je tudi v sedanjih dneh dovolj in ga bo čiindalje več, čimbolj bodo veliki djgodki sedanjosti hiteli k odločitvi.
Slovenski sodrugi nimajo iiauicua, da bi ponavljali kakršnekoli brez premisleka ali s .¿labitn namenom izrečene frazo in očitke. Naša sekcija ne dolži stranke nameravanega protiameriškega dela, ali celo zavedne podpore sovražnika. Stranki kot celoti ne pripisujemo nobenih nečastnih smotrov, nasprotno verujemo, da so bili njeni nagibi pošteni. Ali to nič ne pomaga proti dejstvo, da so efekti pošteno zamišljenega dela lahki» škodljivi, če ni pošteno de*lo obenem razumno in |M>trcham primerno. To je tisto, kar jo že toliko časa manjkalo delu socialističue stranke; to jc tisto, kar je prisililo slovensko sekcijo do odločilnega koraka.
Za naše klube in člane in za vso našo organizacijo sph)h ne prihaja sedaj doba brezdelja; nasprotno jc. Sedaj, ko se nain ni treba več ukvarjati z brezplodnimi poizkusi, da bi spreobračsli, kar more le čas spreobrniti, ko smo prosti vsi'h listin eokelj, ki so nas proti naši volji ovirale, je treba z novo, pomlajeno močjo storiti vse, da sc razširi in poglobi naša lastna organizacija in postane sposobna za delo sedanjosti in za delo hod<»čnosti.* Konferenoca.	*
Ob osmih zvečer je tajnik Slovenske sekcije sodrug Filip Oodina otvoril konferenco in naznanil, da je bila sklicana vsled nujne potrebe, da stori Slovenska sekcija tiste korake, ki jih zahteva položaj in nesoglasje s Socialistično stranko. Slovenska sekcija je poslala zadnji konferenci stranke spomenico, ki jc objavljena v našem časopisju in je članstvu znana. Ker nismo dobili na to Spomenico nobenega odgovora, je treba skleniti, kaj se stori sedaj . — Predlaga sledeči dnevni red.
1.	Tajnik sodrug (lodiua otvoH konloreueo ■ n |>ojasm nje pOmen.
2.	Volitev predsednika.
Volitev zapisnikarja.
4.	Vpisovanje navzočih delegatov Slovenske sekcije.
5.	Slovenska sekcija J. S. Z.. S. |{. Z. in vojno stališče Socialistične stranke, poročevalec sodi. Ktbin Kristan.
H. (Imotno in moralno stanje Socialistične stranke izza st. louiške kouveneije. Ali moremo slovenski socislisti še nsdalje ostati v njeni zvezi? Poročevalec sodr. Frank Petrich.
7,	Predlogi in resolucije.
8,	' Razno.
Predlagani dnevni red je bil sprejet breg ugovora.
Tajnik Zveze sodr. Petrič čita slovenske klube; tajnik Sekcije sodr. Oodina zapisuje njih za-stopuike, kakor se priglašajo. Zastopani so do malega vsi klubi sekcije.
Slovenska sekcija J. 8. Z., 8. R. Z. in vojno stoliače socialistične stranke.
Sodrug Rtbin Kristan podaja obširno poročilo, iz katerega posnemamo sledeče:
Preden sc spustim v podrobnejšo razpravo predmeta, ki ga imamo na dnevnem redu, se mi zdi potrebno izreči, da je vprašanje, zaradi katerega smo m* zbrali, nenavadno resno in ko se posvetujemo ojijeni in ko bomo sklepali, kaj storiti, ne smemo noben trenotek pozabiti, da je stvar tako važna, kakor še ni bila nobena, odkar si je slo: vensko socialistično delavstvo v Ameriki ustvaril svojo organizacijo. Odbor Sekcije ne stopa la-hkoumno pred delegate, temveč se zaveda daleko-sežuosti sklepov, ki jih moramo danes storiti, zaveda se pa tudi resnosti položaja in nujne potrebe korakov, ki naj nas povedejo v jasnost.
V	vseh deželah, katerih se je doteknila vojna, so nastala med socialističnimi organizacijami večja ali manjša nesoglasja in če si» vzame vse skupaj, je treba priznati, da vlada danes v socialističnem talmru velika ziueda. Ni se čuditi, da so se pokazali nesporazumi tudi v Ameriki, četudi ni bilo pričakovati, da postane kaos tako velik, kakršen je.* Vpričo tega ne veselega dejstva pa ne pomaga nobeno tarnanje in vzdihovanje. Z žalovanjem se ne izprenieui, kar je! Ce nočemo vsi skupaj postati žrtve zmede, je treba, da najdemo pot iz nje, in če ne išče te poti Ameriška socialistična stranka kot celota, nam ne ostaja nič druzega, kakor da j«» poiščemo sami.
Razumeti je, da jc zadajala vojna ob začetku Velike uganke in da je bilo mnogo izmed njih težko rešiti. Kar se tiče njenega povoda, ui pač noben socialist nikdar verjel, da jo je povzročil sis rajevski atentati. Splošna slutnja je bila, da jc i-mela kriza svoje korenine v kapitalistični konkurenci Nemčije, ki se je zadnjih štirideset let z orjaškimi koraki razvijala v hidustrijalno državo, s starejšo industrijo Anglije.
Ni dvoma, ibi je bil v tej konkurenci velik vzrok vojne. Ni pa bil edini vzrok. .Mi smo od vsega začetka povdarjali — Proletarec iz prvih mesecev vojne je priča tega «—da ne vlada na svetu edini kapitalizem in da ne prihajajo vsi kon-' flikti. edino iz kapitalističnega razmerja. Kakorkoli sc je kapitalizem v zadnjih desetletjih razvil, vendar ni dosegel absolutne vlade in v raznih deželah so faktorji preteklosti, faktorji ftv-dalizuui še močnejši od njega. Na Nemškem jc 414 primer očitno, da imajo junkerji večji vpliv o<l kapitalistov. V Avstriji poznamo tuoč v^ieagrar-iiiv, Viko vedno brez obzirno, a skrajno uspešno branili svoje oderuške interese na škodo delavstva. pa tudi na škodo industrijejiploh. Da sv se Srbiji nalagale neznosne trgovinske pogodi**, da se je zapirala meja balkanski živini in balkanski pšenici, da se je prepovedal uvoz argentinskega mesa i. t. d., ui l;'lo nikdar v interesu industrije, kateri je uaravuo ljubše, če so živila po ceni in ni treba delavcem plačevati visokih, mezd. Ali a-grarei so vedno zmagovali s svojimi zahtevami proti industrijalcem in delavcem, in vpričo tega bi bilo nezmiseluo tajiti njih moč.
Vsa srednja Kvropa je nadalje polna nacionalnih I h» je v, ki se ne morejo s samim utajeva» njem spraviti s sveta. Narodna nasprotja se dajo izvrstno izrabljati, če so vladajoči dovolj spretni. in v tem oziru so bili g<»tpodujoči krogi v Avstriji in Nemčiji res spretni, tako da so razpihali ogeuj nanducga sovraštva ne le v lastnih državah, ampak tudi na Balkanu.
Te in druge razmere so pomagale v evropskih centralnih državah vzdržavati politični absolutizem, ki ni plod modernega kapitalizma, ampak ostanek fevdalizma, v katerem se je porodil. Vladarska avtokracija je anakronizem v dvajsetem stoletju, ali ta avtokracija s* je v Avstriji 111 Nemčiji ohranila do današnjega dne in njena sila je tako močna, da so morali ob izbruhi! vojno obmolkniti vsi drugi interesi.
Monarhična avtokracija je vedno agresivna. Ona ne more biti drugačna. Čim več je demokracije na svetu, tembolj je ogrožen obstanek avtokracijc. V svojem interesu, če ni pripravljena, da mirno kapitulira tisti dan, kadar nima več dovolj tal pod svojimi nogami, mora gledati, da razširi svojo oblast. Nemški kronprine je morda res blazen; ali če se hoče to dokazati 7. njegovimi besedami, da prične sam vojno, kadar pride na tron, če ne začne, prej njegov oče, je to vendar zmota. Tudi v svoji blaznosti je instinktivno izrekel, kal* je logično; avtokracija ne more obstajati na tem, kar ima; ali mora polagoma poginiti, ali pa mora osvajati. Vsaka avtokracija jc iniperiali-stična; z nemško in avstrijsko ni izjeme.
. Slovenski socialisti so pojmovali socislizein vedno znanstveno, stvarno, tako kakor se mora socializem razlagati, odkar so Marxovi nauki razpršili stare utopizme. Zato niso nikdar enostransko gledali na vojno, ampak ho skušali, da pridrjo tudi v tej stvari do dna.
V	tem oziru je bilo že davno nesoglasje med Socialistično stranko in slovenskimi organizacijami. ker jc prva videla izključno le kapitalistične vzroke, za vse drugo pa bila slepa, doeim so slovenski sodrugi vedno stali na stališču, da ne moremo nikdar popolnoma razumeti stvari, če je ne ogledamo od vseh strani.
To nesoglasje še ui bilo tragično, dokler j1 bila Amerika nevtralna in se je zdelo, da se dovrši obračun tudi brez njene aktivne pomoči. V Sik-tiki smo se tudj^edaj pač večkrat razhajali. Socialistični stranki so je zdelo, dr. se ah tli »'Isti nevtralnosti, Če se prepove izvoz orožja in muni-eije; nam se je zdelo, da bi se s tem indirektno po-
magalo centralnim državam. Zato ui4'Proletarec" niti v tistih časih nikdar objavljal zahtev po "ertir bargo."
Ali veliko resnejše je postalo uesoglusje, ko je Amerika stopila v bojno vrsto, zlasti pa, ko se je Husija «krušila iu je bilo ja*uo, da bi brez ameriške pomoči centralne države« najbrže zmagale,
Ali nismo presojali položajs z nacionalnega stališča, temveč smo jemali internacionalno situacijo v poštev in smo se vedno vprašali,' kaj je v interesu socialističuegs razvoja. Socialistična strauka je politična; to se pravi. Zs dosego svojih ciljev se poslužuje poiitičuili sredstev. A posluževati se jih mora tako. da doseže z njimi čim boljši n speli, torej tako, kakor zahteva resnični položaj, ki ga ustvarjajo dogodki in razvoj, ne pa ua-še želje. Nedvomno bi bilo Koristno, če bi se bila vojna mogla preprečiti ali pa vsaj ustaviti, k.> še ui bilo preveč Žrtev. Ko je bilo praktično dokazano, da se to ne more doseči, je bil za vsako resno, nedogiuatično socialistično organizacijo položaj ta: Vojna je; to je dejstvo, ki se ne da utajiti. Ta vojna se lahko konča z zmago centralnih sil ali pa z zmago Amerike in zaveznikov. Mir brez zadnje zmage bi tudi pomenil zmago Nemčije iu Avstrije, ker ne bi bili ti dve državi, ob vstopu Amerike še ua vseh lmjiščih zmagoviti, sprejeli drugjh pogojev kakor svoje.. Ali jc v interesu soeializma bolje, če zmagajo centralne sile. ali če zmaga Amerika iu zavezniki?
Na to vprašanje ui Socialistična strauka nikdar odgovorila. Nikdar ni prišla takg daleč, da bi ga bila sploh postavila. Svoje stališče je označevala s teui, da se vojna ne tiče delavskega razreda.
Ali ta predpostavka je v svojem jedru napačna. Delavskega razreda se ne tiče le zadnji cilj, ampak vse, kar je na poti do tega cilja. Volilna prtivica n. pr. ni zadnji cilj socializma; ali delavstvo jo potrebuje, če hoče Udaj doseči svoje cilje. Za delavski razred torej ne more biti vseeno, kako sc konča ta vojna. N' njegovem interesu je, da nastanejo po njej čim ugodnejši pogoji za njegov nadaljui razvoj. Vse, kar vemo o tej vojni, pa dokazuje, da bi bila zmaga centralnih sil največji udarec za demokracijo, za tisto podlago, ki jo potrebuje delavski razred za svojo bodočnost. Poraz centralnih sil .je pogoj za tak mir, s katerim more soglašati delavstvo.
Socialistična strauka torej ne more biti nevtralna v takem položaju. Tudi ustanovitelji znanstvenega socializma niso bili venskih okoliščinam nikdar nevtralni, ((tovornik podaja tukaj razne
zgodovinske dokaze). Stali so vedno na tisti stra-»
ni, kjer je stala bodočnost delavskih interesov.
Socialistična stranka pa tudi ne more biti nevtralna, kjer je ves svet razdeljen v dva taltora, ne more biti nevtralna, tudi če si saina sugerira. da je. Kdor odreka v takem položaju pomoč eni struni, pomaga nehote drugi.
Nam je jasuo, da je zmaga Amerike potrebna za zavarovanje polit ičnr demokracije. na kateri bo mogoče zgraditi tudi gospodursko demo-a racijo. Slovenska sel dila, da bi bilo prišlo eialističnr stranki. Poslali smo svojo» izjavo na st. brniško kon venci jo. Brez uspcha.Otasovali smo prosti st. louiški resoluciji. Nič ni pomagalo. Pisali smo in govorili . Nič ui zaleglo. Klub št. 1. je poslal stranki svojo resolucijo. Tolažili so nas. da se »uide konferenc a i Sešla sc je in mi smo ji skupaj s Cehi in Srbi predložili spotucneo; konferenca se ni z njo sploh pečala, niti z eno besedo nam niso od govoril i lian jo, V svoji spomenici smo povedali, da bomo morali izvajati posledice, če se ne postavi stranka na stališče, ki vstreza razmeram iu interesom socialima.
Slovenski socialisti niso otroci, da bi žugali, pa hitro vtekuili pest v žep. Prišel jc čas, ko je resnično treba izvajati p<»sledicc.
Na jasnem si moramo biti, da ni vojno stališče vse. kar nas loči. Vojna jc le pokazala, da se razhajamo v samem pojmovanju socializma. Za nas veljajo nauki znanstvenega socializma. • Socialistična stranka* je zapustila to podlago in se vto-pila v predmarksbttrčnem utopizmu. Sedaj dela sama to, zaradi česar je doslej pobijala S. I«. P. — namesto praktičnega dela zida gradove v oblakih.
S svojo taktiko se je naposled izključila iz vsega pozitivnega dela. V Ameriki sr vrše velike ¡spremembe. Železnice so prišle pod federalno kontrolo; velik del vojne produkcije so vzele Zcdi-njene države v svoje lastne roke; na vojne profite se nakladajo visoki davki; kje jc pri vseh teh reformah socialistična stranka? Kakšen je njen delež 1	,
Nesposobna je postala za vsako delo, sama se jc izročila iz praktičnega dela, in kdar oslaje v njeni zvezi, si veže roke.
Slovenski socialisti imamo v tej vojni tudi svoje posebno vprašanje. Rešitev jugi.slovanskega problema je fta dnevnem redu iu njegova velika važnost jc v tem, da ne gre le za interese in pravice našega naroda, ampak za internacionalno varnost. Ca se ne reši jugoslovansko vprašanje na pravilen anein, ui nobene varnosti za mir na Balkanu, ki gu potrebujemo sami in ki ga potrebuje ves svet. Sodelovanje pri rešitvi tega vprašanja ni naša kaprica, ampak naša zgodovinska naloga. Splošni odziv, ki ga je našlo Slovensko Republičansko Združenje in njegovo delo med vsem našim narodom, ki se še nikdar ni tako ogrel za kakšno idejo, jc jasen dokaz, da je to delo demokratično in da čuti ljudstvo njega potrebo. V Socialistični stranki, kateiv sedanji voditelji lic i>0znajo političnih razmer in narodnih vprašanj, je pa tudi to delo ovirano.
Jemajoč vse le razmere v postav, prihajamo do spoznan ju, da je sedanji položaj ne v zdrži ji v in današnja konferenca mora najti izhod iz njega, tak izhod, da bodo slovenski sodrugi lahko delali po svojem prepričanju, da jih ne bodo ovirale resolucije, katerih niso nikdar priznali, in da bodo za svoje delo lahko odgovarjali pred zgodovino.
Socializem iu Socialistična strauka sta dve
kraeijo. Slovenska sekcija se je nejuvoehonia t ruto spoznanje ft» zmage v So-
leči. Nihče med nami se noče mireči socializmu; če je pa Socialistična strauka sauia socializmu ua poti, tedaj m- je zaradi večjih interesov proletariat a trclm ločiti ml nje. O tem bo morala sklepati današnja konferenca. Sklep prepustim delegatom, ki bodo slišali še druge govornike iu sami povedali svoje mnenje. I pam, da bo sklep naposled v prid Slovenski Socialistični uekciji.
Poročilo je bilo soglasno iu z odobravanjem vzeto na znanje.
Socialistična stranka izza st. loyiáke konvencije.
Referat sodruga Fr. Pelricha.
Socialistična strauka, katere del je slovenska sekcija, je izza st. louiške konvencije prenehala biti tista organizacija, ki je bila poklicana, da prevzame v Ameriki tisto zgodovinsko nalogo, ki je odmerjena proletarijatu vsega sveta: Delo za or-ganažiranje njegovih sil, da se socialistični nauki uresničijo. S svojim nespametnim taktičnim ravnanjem, ki je utemeljeno iu izhaja iz pronemških in kosmopolitičnih virov, ki gredo hote ali nehote (posledice štejejo) ua roke avstro-nemški avtokra-eiji, pa proti svetovni demokraciji, je zašla v moralno krizo, iz katere se danes ne izkoplje več. Kdino upanje, da stranka popravi zgrešeno poi in ki je hi in proglašeno od atare eksekutive pod pritiskom njenih članov, da st ranks revidira vojni program IU. avgusta, ko se siikie konferenca njenih funkcionarjev, je bilo pokopano, čim se je le-ta končala; kajti njeni funkcionarji vzlic prigovarjanju manjšine niso hoteli ničesar slišati o kaki ¡/.premem bi. Izgleda, kakor da je hotela stranka s tem molkom protestirati proti ameriški vladi, ker je obtožila njene voditelje kršitve zakonov, ki se nanašajo ua špijouažo, toda v resnici ui stranka dosegla nič druzega» kakor potrdila je svojo kanilulairijo do eksistence, kar poi^en», da sc jc odrekla vsakemu mandatu za sódc'ov:uijc pri reorganizaciji lntcruaeionalc iu družabne rekonstrukcije^ i pripade delavstvu po vojni kot ena najvažnejših nalog. S tem trenutkom je naznanila svetu, ds obstaja v Ameriki pač ideja socializma, da pa jc nje organičui obroč, ki ga je stranka predstav 1 jula počeli, da se njeni deli sipi jejo in razhajajo. Ne • ti zunaj, ampaJt od znotraj jc prišla katastrofa. Kar je prišlo »hI zunaj, je bilo santo posledica notranjega pritiska.
Nikdar ni bi is sicer stranka to, kar bi bih» t»d nje pričakovati že od nckd~' t ml a človek, ki vpošteva osiholotnčne strani elementov, ki .so us tako velikem kontinentu, kakor je Amerika |>oju;« ijlvi, je skušal stvar razumevati, tolažeč sc, da prde vendar čas, ko *»e st ruejo te uijanse v enoto in da postane stranka tisti važen političen faktor, ki ;h> ga zahtevale naloge, katere je bila sprejela ob svoji ustanovitvi. Ta čas je prišel, toda našel jc n«; njenem krmilu ljudi, ki jim je bilo nekaj druzega več, kakor te naloge in dosega teh ciljev; našel je ljudi, ki so hoteli pod plaščem a meri k. socializma pomagati avtoknn iji. Zato ni čisto nič pretirano, ako sj' trdi, da se je stem dejanjem odrekla strauka vsakemu vplivu na tiste, elemente, ki tvorijo v deželi večino, iu katere je kot inate-rijal /.a organizatoričnodelo,iz katerega izhaja \ -drugo, v pošte vat i. Porodila m? je, rastla je in v njeni deški dobi so jo udarili tisti elementi, iz katerih je izšla.
•
Da jc mogoče spoznati katastrofalne posledice, ki izhajajo iz vzroka — pacifističnega stališča, sprejetega na st. louiški konvenciji — je potrebno, da poznamo nekaj kratke zgodovine o njeni upravi iu stanju izza st. Jnuiške konvencije, kajti le na ta način nam bo mogoče soditi, če je nam, ki smo od začetka nasprotovali temu nespametnemu ravnanju in jo skušali obvarovati moralnega in gmotnega propadatiia, še mogoče ostati v njeni zvezi.
Ko sc je bila njena eksekutiva na poziv nem-•ke socialistične federacije izrekla za obdržavanjc posebne konvencije, je prevzela nase vso odgovorni st za moralne iu gmotne posledice. Nobenega dvoma ni, da jc hotela stranka s svojim pacifističnim stališčem razviti najjačjo protivojuo kampanjo, vzlic temu, da je bilo njeuim voditeljem stališče socialističue večine v Nemčiji znano in da so vedeli za nevarnost, ki proti od strani centralnih sil novoporojeni ruski revolucionarni demokraciji. Njeni voditelji so bili slepi in gluhi za vse, kat se jc odigravalo v okvirju centralnih vlad; slepi so bili za orgije, ki jih je uganjala avtokracija s svojo briltalno silo v Belgiji, Srbiji, Franciji, Rusiji, Rumuniji, kakor tudi nad narodi, ki žive v ok\irju centralnih vlad. In nreko vseli vzdihov revolucionarnih teženj, udušenih v morju bajonetov in pušk ,ta stranka ne le da ni našla za nujno, da izreče tem potlačenim narodom sočutje in tolažilne besede, ampak se je postavila na sta lisce,, da prepreči to, kar je sama zanemarila tistim, ki imajo moč, in ki so se začeli pripravljali, da to izvedejo dejanski. Postavila sc jc na diktato-lično stališče in je hotela govoriti oficie I no v imenu socializma miljoiibui amerikanskih delavcev na ves glas: Nobene pomoči tem, po revoluciji brc-penečim narodom v centralnih državah! Amerika nima ničesar iskati v Kvropi! Sodrugi! Ali je re< tako težko pojmovati tako početje socialistične stranke — stranke, katere svetovna naloga jc bila vedno, pomagati tistim elementom, ki so kulturno iu gospodarsko najbolj potlačeni.' Sodite! In diktatorično jc stranka nalagala svojim članom, da za vse to would-be revolucionarno propagando plačujejo svoje kvodre in dolarje.
Ni treba, da sc očita stranki pro-kajzerstvo;
rezultati govore.
Konvencija, ki je bila sklicana v St. Louis, je «tala okrog >MH,<HXi. Da se izvedejo njeni zaključki, ki so se tikali v glavnem vojne, jc dala stran ka t s ko j po konvenciji tiskali velikansko množino te izjave in drugih pacifističnih letakov in brošur, ki so bile umerjene v soglasju z dotično izjavo,tako da se je ves denar, ki so ga člani vplsčsli za pokritje konve učnih stroškov, porabil za te vrste (Nadaljevanje na t», strani).



propagando. Začele ao se kolekte in »t t anka je na*
hvala od raznih pacifistov — V mnogih slučajih
nasprotnikov socializma — in njenih članov nad $60,060, V tem času je začela strflnka abnormalno raati, tako da je njeno člaiuitvo v nekaj tednih poskrilo od 75,000 na 100,000. Mtd temi uovinci je bilo seveda največ takih, ki so bili mnenja, da jih /.i listi kvoder, ki so ga vplačali, stranka resi vojne službe, kakor so to logično iz st. louiške resolucije zaključevali. To razpoložeuje je trajalo nekaj tednov, dokler ni vlada sprejela zakon za vojno vpisovanje, ki se je pozneje poostril , z zakonom o špijonaži. Kakor hitro se, je to zgodilo, so ti elementi spoznali, da strankina resolucija, sprejeta v St. Louisu, nima te moči, o kateri so računali in katere frazeologija daje to razumevati, temveč da veljajo za njene člane glede vojne isti predpisi, kakor za estale državljane in da vlada ne bo tolerirala krožitve st. louiške izjave. To spoznanje je rodilo v stranki tako reakcijo, kakršne stranka še ni doživela.. Članstvo je začelo padati nagloma. V Cook County, v Chicagi, kjer je v nekaj tednih pristopilo okrog W00 novih članov, je v par tednih ne 1© vse to članstvo odstopilo, ampak je odšlo iz nje še lepo število povrh. Drugod ni bilo nič boljše., Od 100,000 članov, ki jih je stranka štela par mesecev po st. louiški konvenciji, je kmalu ostalo komaj dobrih 50,000; in vsled pomanjkljivih poročil, ki jih danes stranka izdaja celo funkcionarjem, ki so z njo v tesni zvezi, je danes težko dognati, če ima stranka še to število članov. Ker so se vsa denarna sredstva , bolj in bolj izčrpala, izdatki pa vedno rasli, je začela stranka izdajati proglase za razne fonde. Nastali so fondi za obrambo, kajti v tem času je postalo vsled tega proglasa že precej žrtev, takih, ki so lahkomiselno reflektirali na stranko za gmotno in moralno pomoč. In ker se je članstvo naveličalo dajati novce za obrambo te vrste praznih pacifistov, je bila prisiljena proglasiti) nov fond — milijon dolarski fond za politično kampanjo v jeseni. Kampanja za miljon dolarjev se je odprla
i ogromno korespondenco in velikansko tiskovno reklamo. Tukanih je bilo na stotisoče nabiralnih pol in okrožnic, iu izdanih sauio za frankirunje pisem na tisoče dolarjev. Rezultat tega dela in izdatkov pa je bil ta, da je pošta vso pošiljate v zadržala. Ker to ni uspelo, je stranka poslala ven agitatorje, da kolektajo osebno. Na ta način je stranka dobila nekaj nad $32,000, za katere pa je izdala $31,000, ne da bi bilo s tem opravljeno kakšno drugo tlelo. Danes je stranka takorekoč kan-kerotna, poleg tega pa jo utpušča — izvzemši fanatičnih elementov — ujeuo članstvo. Y političnem iu moralnem oziru ni nič boljše. V mnogih krajih nastopajo kandidat je v volilnih kampanjah popolnoma neodvisno in se ne ozirajo čisto nič na st. louiško izjavo; po drugih krajih, kakor na pr. v Kansasu — takih krajev je več — podpira njeno članstvo vojne cM je predsednika VVihiona. med tem ko ua drugem mestu obljubuje llerger, da bo zastopal odpoklic ameriških čet iz Francije. Nekatere drž. organizacije so takorekoč stranki čisto odrekle pravorek nad njimi glede vojne in so sprejele na svojih državnih konvencijah programe, ki so čisto v nasprotju s st. louiško vojno izjavo. Tako je storila državna organizacija v Nebraski, medtem ko je državna organizacija v N. Dakoti pretrgala vso vezo s stranko. Po raznih drugih državah ni nič boljše. Starejši in dalekovidnejši ameriški sodrugi, ki kaj štejejo iu so bili njeni soustanovitelji, so jo že zdavnaj zapustili. Sedaj se organizirajo v Social demokratični ligi. Kako naj se stranka obdrži na površju in kako naj zagovarja svoje stališče, ki ne služi drugemu kakor juti-kerstvu centralnih sil, po vojni, če bo takrat sploh Se pri življenju, si človek ne more tolmačiti.
V očigled vsemu tenru nastaja za nas, ki srno dolgo in lojalno poskušali posthaviti stranko na pravo stališče in jo obvarovati moralne In gmotne škode, pa tega nismo dosegli, prav res«;0 vpraSa-nje, če moremo še nadalje ostati v njeni zvezi. Ali je sedaj, ko smo definitiviio prepričani, da gredo naša taktična pota narazen, od nas dostojno podpi-
rati jo gmotno? — Če verujemo resnično v to, kar smo zagovarjali od svojega začetka, da pade svtokracija in da pride pravično stališče, od nekdaj pripoznano od soe. internaeionale, da pridejo narodi do samoodločitve, v veljavci, tedaj mora biti naš odgovor odločno Ne I Ge hočemo biti pravični napram sebi iu stvari, katero zastopamo, tedaj je vsaka naša tiadaljna zveza s to stranko ne le neodkritosrčua, ampak šked-Ijiva; kajti tudi če se postavimo ua stališče, da strauku z oziroiu ua vojuo nima pravoreka nad uauii, nas nje delovanje veže iu dela vendar — hočeš nočeš soodgovorne za to, s čimer *e ne stri-tijamo/vsled česar trpi na drugi strani naš vpliv pri delu, ki je pusvečeno odpravi avtokracije iu osvobojen ju jugoslovanskega ljudstva, v nalogah, ki so s socialističnega in demokratičnega stališča danes neizogibne iu morajo biti opravljene. Oboje ne more biti. Ali smo mi v pravem, ali pa je v pravem stranka. Da stranka z oairom na vojno stališče ni v pravem, smo rekli že mnogokrat. Mi se strinjamo s socialističnimi načeli, kar se tiče razrednega boja, teda socialistična stranka še n» socializem. Za nas je torej' to vprašanje rešeUt). Mi verujemo v socializem demokracije, iu ne v socializem avtokracije! in če je nemška socialna demokracija ,kot začetnica modernega socializma — ker je bil Marx slučajno rojen na Nemškem —' zavrgla demokracijo, je sedaj naša dolžnost in naloga, da se združimo z demokratičnim socializ -utoni, ki se pojavlja v mtdzavezniških deželah. Z njimi pojdeiuo in z njimi se bomo združili na načelih, ki so jih sprejeli svoječa*no njeni zastopniki ua londonski konferenci. Vsled tega sem mnenja, naj bi bil današnji sestanek članov slov. sekcije J. S. Z. posvečen namenu ,da najdemo pot, po kateri pridemo iz socialistične stranke — pot, ki nas uaj popelje v reorganizacijo in samostojno falango, katero priključimo, kadar pride čas za to tisti delavsko-soeialistični organizaciji v Ameriki, ki gre na roke demokraciji, našim cviljem in našim težnjam.
Drugi zbor Slovenskega Republikanskega Združenja.
> (Konec la 2. strani.) pa povrnjeni. O nagradi za tako agitacijo se torej ne govori. Ampak če je kdo iz drugih razlogov zaslužil nagrado, je to Kristan. On je opravil toliko posebnega dela, da ga res ne bi mogli poplačati. Kadar koli je bilo treba spomenice ali kaj podobnega, smo naložili delo Kristanu. Bilo je treba gradiva za Slovenian Review; Kristan ga je preskrbi. Vsi »nto vedeli, da ima že drugega dela toliko, da tre užije niti najpotrebnejšega užitka. Ali potrebovali smo ga in nikdar se ni brani), četudi ni vedet, kje bo dobil časa. Doslej smo vse premalo cenili delo svojih zaslužnih mož. V domovini se je gledalo, kako so stradali in umirali od pomanjkanja in v Ameriki tudi še nismo spoznali, da ne morejo živeti od zraka. Če hočemo, da delajo za nas, "jim moramo tudi omogočiti, da žive.
Br. Ambrožič pravi, da popolnoma soglaša s Keržetom. Doslej se je na take reči vse premalo mislilo. Če žrtvujejo ljudje vse svoje življenje narodu, bi bilo premalenkostno, da bi se natezali za par dolarjev nagrade. Vsi vemo, da je bilo vse Kristanovo življenje posvečeno temu delu. Mož se ubija nooindan in pri tem vemo, da ima dohodke, ki ne dosegajo plače navadnega delavca. A kadar ga pokličeš, je pripravljen, da se odzove. Včeraj je bil ves dan tukaj nted nami. Sem je prišel od nočnega *dela, odtod je pa šel zvečer na hrvaški shod, kjer je bilo tako, tla bi drug človek pobral klobuk in odšel. Jaz ne bi, takt) izmučen, tam ostal za noben denar. Potem je imel še to srečo, da si je roko zlomil in kljub temu je danes med nami in dela z nami. Ne bedimo malenkostni, ko poznamo razmere. Predlagam 300 dolarjev nagrade in na-glašaut, da ni to nikakaršna plača, ampak znamenje, da priznavamo,in cenimo delo. (Odobravanje).
Br. Kristan se oglasi za besedo. Bil jc lako ginjen, tla ni mogel zatajiti solza. Dejal jc, tla ni nikdar, opravljal tega dela s pričakovanjem plačila, ampak ker je čutil potrebo in ker mora človek slediti nagonom svojega srca, Malo je vajen priznati ja ,zato so ga izjave konvencije tembolj prijele. Če bi potreboval še kaj okrepčila za nadaljnje delo, ki ga opravljamo vsi skupaj, rnu ga tlaje to priznanje. Res jc, da je vse prej kakor bogat, vendar prosi delegate, naj ne pozabijo, tla so naloge SRZ. velike in bo organizacija sama potrebovala sredstev.
&c več delegatov naglaša, da se strinjajo z izjavami Keržeta in Ambrožiea. Soglasno se prizna br. Kristanu 300 dol. nagrade.
Govorili so še razni delegatje, aktivni v organizacijskem delu, o agitaciji, o požrtvovalnosti našega naroda za SRZ. ,
Martin Konda je dejal, da jc organizacijo zgradilo delo tistih, ki so se zavzeli zanjo. Delovala je eksekutiva, delovali so krajevni tajniki, delovali so člani, kajti vse je družila zavest, tla je naš namen eden najčistejših, kar smo jih še podvzeli v tej deželi. Cpa, da se bo s tem delom nadaljevalo, da Iromo še nadalje pomagali organizaciji, vsakdo po svojih močeh.
Fr. Kerže zbere delo konvencije v koncentrirano sliko, naglaša dosedanje tlelo in njega uspeha, povzbujajoče nas vse na neumorno nadaljne deljuje delo, dokler ne dosežemo svojega cilja. O-pisuje dušo naroda, iz katemje prišla ideja in zaključuje svoj govor s pesniško apoteozo svobodi,
Predsednik Somrak izjavlja, da je delt» konvencije končano, se zahvaljuje delegatom za vzorno sodelovanje in zaključuje s krepkim apelom do vseh somišljenikov drugi zbor S. R. Z. V '#; i	•
NEDELJSKA MANIFESTACIJ A
Z manifestacijo, ki je bila z oziront na razmere Slovencev v Chicagi, kjer je iyiša nase» dna majhna, nad vae pričakovanje sijajna, se je v nedeljo dostojno zaključil zbor.
Manifestacija se je delila v obhod in shod.
OBHOD.
Na 19. ulici in Racine Ave. se je po 9. dopoldne razvilo bujno življenje.V skupinah in posamično si prihajali moški,ženske in otroci,da se udeleže slavnostnega sprevoda. Okrog 10. so bile skupine urejene in sprevod se je pričel pomikati proti osemnajsti cesti. Množica, ki je korakala, je štela okrog dvatisoč oseb iu slika je bila izredno pestra in živa.
Za slovensko godbo je vihral cel gozd ameriških in slovenskih zastav, katerim je sledila žcu-ska skupina okrog sto članic v belih, modrih iu rdečih oblekah, tako da je vsa slika kazala slovensko zastavo. Ta slika je bila tako lepa, da je j K) vsej poti zbujala največjo pozornost.
Tej skupini so sledili delegatje konvencije v dolgi vrati. Za hrvaško godbo je korakala skupina Hrvatov in Hrvatic oziroma Srbov in Srbkinj, nekatere v lepih narodnih nošah. Slovenski delavski "Sokol" nastopil v društveni noši. Potem so se vrstila društva, drugo za drugim, moška in ženska, njih osemnajst, vsako s primernim napisom, vmes tuintaiu zastave vse polno barve rnoči in življenja.	^
Kjerkoli se je sprevod pomikal je stalo občinstvo v špalirju po hodnikih, po hišah pa so bila vsa okna polna in povsod je bilo spoznati, da je manifestacija napravila globok vtisk. Bil je obhod, kakršnega še niso imeli Slovenci v Chicagi.
Shod.
Po končanem obhodu je bil v veliki dvorani Pilsen Auditoriuma shod. Tudi o njem se lahko pravi, da je bil največji shod, ki so ga Slovani sploh imeli v Chicagi.
Zastave, noše, pestre skupine so napravile pri-kupljivo in obenem impozantno sliko.
Predsednik slavnostnega zborovanja br. Filip Godina je pozdravil občinstvo ,ki se je v tako velikem številu zavzelo za to manifestacijo in s tem dokazalo, da razume pomen takih prireditev. Hrvatska godba je zaigrala Star S)>angletl Bancr in Slovenska godba Naprej zastava slave.
Nastopil jc Frank Kerže, ki je pozival na delovanje vseh narodnih sil, da napoči izza trpljenja iu zdihovanja stoletij našemu narodu dan vstajenja. Sobice naše rešitve je že pričelo vzhajati in že vidimo, "da po hribih žari se, po hribih se dela dan." Ameriška zvezdnata zastava se dviga vedno pouosncje kot simbol demokracije, ki pribori tudi našemu narodu vstajenja dan.
Godba zaigra marseljezo, nakar nastopi, burim pozdravljen zastopnik Čehov,, Ant. NoVotny. "Brzojavka nam je prinesla vest, je dejal govornik, tla je Avstro-Ogrska naznanila, da pozove zastopnike vseh vojskujočih držav kakor tudi zastopnike nevtralnih držav in svete stoliee, ki naj se zberejo v kaki nevtralni državi na hrezohvezno konferenco, na kateri naj se razpravlja, kako dobiti podlago za sklepanje miru. Mi pa pravimo, da ne more biti svetovnega miru, dokler ne bo poražena Avstrija, dokler ne bo poražena avtokracija. Mi smo proti vojni, toda sedaj smo za vojno toliko časa, dokler se ne dosežejo pogoji «a trajen mir. Vemo, tla ne more biti za nas miru toliko Časa, dokler ne bo slavila triumfa zmage svetovna demokracija, ki prinese svobodo nam Čehom-Slovakom, Jugoslovanom in vsemu človeštvu. Če h o-S lova k i bomo zahtevali, da boste tudi vi imeli svoj glas na mirovni konferenci, da se bodo vpoštevali tudi vaše želje. Dotlej pa bo naš hoj neizprosen proti vsemu, kar je sovražnega demokraciji.
Godba je zaigrala himno Hej Slovani.
Nastopil je sodnik višjega sodišča Mr. Hugo 1 »n, ki je izrekal priznanje ameriškim Slovencem, ker v tako obilnem številu naMopajo pri manifestacijah za demokracijo, ker so vedno pripravljeni odzvati se pozivu za nakupovan.jr liberty boitdov, ker se številni slovenski fan j* borr v vrstah ameriške armade. Prišel Imi čas. k«» bo vse človeštvo en narod in Im) govorilo ie/ik Svobode, pravice, človečanstva!
Skrbeli bomo, da bo vaš glas slišal Washington, da se seznani z vašimi željami tudi naš veliki prijatelj in borte za demokracijo, predsednik Wood row Wilson.
Demokracija bo zmagala. o tem iti nobenega dvoma, iu potem ne bo treba vašemu ljudstvu ve// živeti za interese dinastije, nego za interese njih samih. Borba ameriškega ljudstva ni samo volja enega moža, nego volja vsega naroda, ki sestoji iz ljudstev vseh narodov sveta.
Tudi nt i smo imeli borbo za osvoboditev, ko smo se lmjevali proti kralju, ki je imel enake cilje kakor sedaj nemški kajzer. Prekrižali smo njegove namene, da bi zatiral ljudstvo na tem kontinentu. Od tistega časa se je mnogo izpremenilo in danes se nahajamo v boju za demokracijo skupno z angleškim ljudstvom, ki je samo postalo demokratično. Prišli ste sem iz slovenskih pokrajin, iz Srbije, Francije, Anglije in vseh drugih krajev sve-*ta, da si izboljšate življenski položaj, da uživate svobodneinstitueije te republike. Vsi ste pomagali gradit? ameriško demokracijo, med teut ko je Nemčija gradila in utrjevala avtokracijo. Sedaj, ko se je ta avtokraeija na željo enega Človeka zavzela, da zavlada nad vsem svetom, je naša dolžnost, da se postavimo v bran z vsemi močmi pro-kajzerjevemi nakanam. In verjemite mi, da vršimo to svojo dolžnost. Nismo se bali dati moč našemu predsedniku, ker smo bili uverjeni, da jo bo rabil za naše interese, za interese demokracije. Vse nekaj drugega je v Nemčiji, kjer stremi en mož po absolutni vladi v svoje dinastične namene, da bi utrdil svoj tron in preskrbel prestole svojim sinovom.
180,000 Sloveucev v Ameriki deluje skupno ü drugim ljudstvom v deželi, da se osvobodi 1,-f»00,000 Slovencev v domovini iu se jim omogoči združenje z drugimi Jugoslovani".
Ko je godba odsvirala himno Amerike, je nastopil P. Kokotovič, zastopnik -Srbov. V svojem govoru je dejal, da vrše Jugoslovani skozi stoletja neprestano borbo proti zatiralcem. Boriti so se morali dolgo dobo proti otomanskem cesarstvu in diu gim državam, ki so jih zatirale. Na tisoče mučetii-kov jc napravila Avstrija v tej, vojni iz Jugoslovanov. Ta kruta borba orožja mora biti enkrat končana, končana s porazom avtokracije. Združimo se v boju za osvoboditev in samo odločevali je narodov, kajti močne so le združene sile. (J leda I sem vaš pohod in moje srce je bilo polno ljubezni do ljudstva, ki stori vse za dosego svojih ciljev. Ti cilji se bodo dosegli iu tedaj bodo naši narodi živeli v svobodni jugoslovanski republiki, ki bo združena v svetovni zvezi svobodnih, demokratičnih narodov. Za te cilje združimo vse svoje moči!
Po končanem Kokotovičevem govoru so nastopila združena pevska društva in skupno zapela Hajdrihovo Morje adrijansko. luieli so samo eno skupno vajo, toda pesem so peli kljub temu dovršeno iu mogočno je donel glas naših pevcev po dvorani.
Za tem je nastopil Ivan Krešič iz New Vorka v imenu Hrvatov. "Govorili in pisali so, — je dejal Krešič, — da nas ni. Ko so spoznali, da eksistiramo, st» rekli, da nismo nič. Ko bo naša moč še večja, naša masa še bolj organizirana, bodo rekli, da smo "pod nič". Mi pa jim hočemo dakazati da smo močni, da nismo nič, da smo nositelji neumrjoče ideje svobode in hrastva. Zarja naše moči že raz-bl i u ju je temo in na njeno mesto prihaja luč svobode, svetloba dneva".
Milwarski |)evski zbor Naprej jc precizno z:i-pcl pesem Na plan, nakar je nastopil tajnik okrajne organizacije za zapadno Pennaylvanijo, br. J, Tcrčelj, ki je tlejal, da je naš cilj v Ameriki pomagati našemu uarttlu do svobode, da pomagamo uničiti militi«!istične avtokratične sisteme in dosežemo pogoj« za mirno razvijanje vsem narodom. Narod,«ki se sam ne bori za svobodo, je ne bo nikdar dosegel, kajti svoboda se ne prinaša na krožniku. Za pridobitev svobode je treba bojn in mi ga moram«) vršiti. Vršili ga bomo toliko časa, da bp sovražnik demokracije strt iu poleni homo debt aH za izpolnjevanje družbe ne z orožjem nego z
Tajnik sodrug (lodlna pridlaga sledečo resolucijo:
Konferenca Slovenske Socialistične Sekcijo, zltorujoča dne 20. septembra 1918. v Springfieldu, III,, in na kateri so zastopani skoraj vsi Kckciji pri-padajoči klubi, sklepa:
1.	Odbor Slovenske Sekcije naj naznani gl. odboru Socialistične Stranke v Ameriki, da izstopa iz stranke, ker sekciji po prepričanju konfc -renče ni mogoče v njenem okvirju uspešno delati za socialističita načela.
2.	Ako izstopijo tudi druge organizacije iz enakih načelnih razlogov, uaj stori odbor sekcije korake, da se doseže združitev z njimi.
3.	Odlror sekcije naj se pouči, ali je program Soeial Demoeratie League socialističen in če je, naj da članstvu ua glasovanje predlog, da se jI sekcija pridruži.
4.	V vsakem slučaju pa mora sekcija biti članica socialistične Internaeionale.
5.	Ukde ua vojno stališče priznava sekcija resolucije, sprejete meseca februarja 1918. na konferenci medzavezniških socialistov v Londonu, ki se vjemajo z načeli,' izraženimi od predsednika Wilsoua.
(i. Konferenca slovesno izjavlja, da ostane Slovenska sekcija v vsakem slučaju zvesta načelom znanstvenega socializma in bo za njih uresničenje delala z vsemi svojimi močmi.
7. Klubi slovenske sekcije J. S. Z. opravljajo naprej kakor doslej svoje orgaiiizatorično delo iu stoje v zvezi z gl. tajništvom J. S. Z., katero jim ho dalt) vsa tiadaljna irojasnila in navodila.
Za Slov. -Sekcijo J. S. Z. John Trdelj, predsednik. Filip Oodina, tajnik.
Po daljši debati, katere se je udeležilo mnogo delegatov, ki so vsi govorili v prilog predlogu, je bila resolucija soglasno sprejeta. *
znanostjo. Prvi pogoj za to pa je, da se zruši sistem, ki preprečuje človeštvu mirno delo.
Slovenska godba je zaigrala dve skkdbi, nakar je nastopil polkovnik P. K. Holp, ki je s svojim govorom vzbuja) med navzočimi mnogo veselosti ua račun kajzerja in kroiianih glav. Povedal je tudi, dc je čital v nedeljskih listih vest, da je Avstrija zaprosila za inir. Iu dobila bo mir, ki bo tak, o kakršnem ni nikdar sanjala. Burno odobrava«; je je sledilo tem besedam. Dejal je tudi, da ne verjame v geslo, da mora biti človek s svojo držati, najsibo njeno stališče pravo ali nepravo. Jaz r,em * državo le toliko časa, dokler smatram, da je ua pravem stališču. Čim zaide s tega stališča, sem proti njej. Jaz sem za Ameriko, jc dejal, ker jc njeno stališče v tej borbi pravo, in mojega mnenja je 110,000,000 njenih prebivalcev. Mi ne verjamemo v vladarje po božji volji, nego v ljudske vlade iz naroda za narod." To je večkrat povdaril in iz tega se jasno zrcali čut "ljubezni*' Ainerikaucev tlo kraljev in cesarjev".
Za Mr. Holpont je nastopil Etbin Kristan, eden neumornih delavcev za konstruktivno demokracijo nted Jugoslovani. Govoril je o ideji svoIhi-tle, ki je združila vse demokratične frakcije našega nareda. Kdor hotel svobodo, ni šele po osvoboditvi povedal, kakšna bodi svoboda. Toda med nami so ljudje, ki zahtevajo, naj vzamemo kralja, pa se bomo že potem ž njim pobotali, kakšna naj bo naša svoboda. Malo prej se je tu angleški govornik izrazil, da Američani ne marajo vladarjev "po božji volji". Ali naj bomo mi v tem oziru slabši od Američanov? Silno se širi ideja svobode iu razna poročila nam pripovedujejo, da celo škofje in visoki gospodje zahtevajo svobodo za svoj nand. To je dobro znamenje, ker dokazuje, kako silno je razširjena ideja demokracije med našim narodom in kako vpliva zaratli tega tudi na veljake. Njen mogočni glas jc moral najti odziv tudi pri tistih, od katerih včasih nismo niti najmanj pričakovali takih zahtev. Naše ljudstvo se hoče osvobodti one krone toda na njeno mesto ne bo postavljalo nobene druge krone.
Jaz ne držim z Ameriko zaradi tega, ker živim v Ameriki, nego radi tega, ker ni imela še nikdar nobena dežela tako prav, kakor Amerika v tej vojni. Sla je v boj za načelo svobode ter sa-moodločevanja malih in velikih narodov. Zaradi tega želim, da bi bila Amerika pri konferenčni mizi močna in odločevalna. In republika, ki vodi ta boj, bo gotovo pomagala vsakemu narodu, ki želi pravo svobodo. Brzojav poroča, tla je Avstrija naprosila za mir. Jaz bi jo bil pripravljen v tej želji podpirati pod enem samim pogojem, namreč da bi izrekla Avstrija: Mene ni več. (Burno in dolgotrajno ploskanje). Na mirovno konferenco pa naj )M)šlje zastopnike vseh tistih narodov, ki žive v mejah njene monarhije. I^eto 1848 je pokazalo, da bi bila Avstrija lahko srce Evrope, če bi bila poslušala takratni glas ljudstva ter se preustrojila v fed eraeijo narodov. Tt)da Avstrija ni razumela zgodovinske naloge in vsled tega je preživela svojo dobo. Adler je nekoč dejal, da naj Avstrija crkne na gnojišču svetovne zgodovine, če ne more postati zveza svobodnih narodov. Tega ni znala, ni hotela, zadela jo bo torej njena usoda. Tudi mi jo polagamo na to gnojišče, na katerem naj izpusti sVoj zadnji zdih. Razpad Avstrije je potreben, da preidemo do enega cilja k nadaljnim ciljem za c-nakost, bratstvo in svobodo."
Zborovanje je zaključil br. Jože Ambrožič iz Canonsburga, Pa. "Veliko idej se je že rodilo meti našim narodom, je dejal govornik, toda med njimi je bilo mnogo kameleonskih. Te da ideja osvoboditve našega naroda je prišla iz naroda samega in In ideja združuje razne frakcije za en skupen cilj: osvoboditi naš narid. Trdna je že naša organizacija, toda naše organizacijsko tleh) se ne sme ustaviti, dokler ne bo zadnji kraljev as v našem tabo-nt". '
S trm je bila dostojno končana najsijajnejša manifestacija ehicaških Slovencev. In sedaj: Naprej ua d»lo!
F A INDUSTRIJA IK
mora*'«*'* -
ZLI POOLBD
Zdravniško - duSeslovna razprava
(Konec s 4. strani. )	-
ove panoge industrije so m-l O strahu pred pogledom hi prav name *hi sebi iii pri teh je ; posebno o "zlem poginiti'', kate-movati kljub vsem vsiiMmt- rega se hoji ves evropski jugijt odtedbam bolezni vsled po* poročil »mani zdravnik S. Sefig Do«»ini so nam škodljivosti, marin i* Hamburga v nekem utro „..•ene vsled strupov, plinov kovnem listu. I* te razprave po-sličnili stvari, znane, je (vsekamo sta) na drugi strsui nebroj delavcev,i Razlikovati je treba tri stopnje katerih zdravje je neprestano o-Lftalmofobije, to je strahu pred »roženo vsled nezdravih razmer, očmi. Prva stopnja obstaja v dej-flsterih morajo opravljati Stoje Utvu, da je številnim osebam ne-drli. izračunalo se je, da spada \ prijetno ali sitno, če jih kdo dalj S\rsto najmanj 90 odstotkov UaHa trdno in nepremično gleda, vseh panog industrije. To je tudi U tega izvirajo prisloviee kot |B)j4, kjer bi lahko izvršila indu-h*uničujoč pogled" itd. Dolg, re rtrijalna higiena največ dobrega, sen, očitajoč pogled brez premi In izboljšanje higienskih razmerkanja trepalnic je v*aaih več vre-
lie malo zlih čarovullfelfo it¡ftfl « kov je, katerih »«v bi bili pripisovali očesu. IH pogled povzroča po teis praznoverju lahko vne mo-Uo< r Imlezui, Mletje oči, glavnimi, ¿«•lodeiic kicc. omotico, inipoteiHn» in celo direktno snu se prime tudi šivali. MMs» krave izgube svoje mleko, ali pa pogost om a postane slednje krvavo in gosto, lieporsbno. Konji, mezgi, velblodi se prično plsšiti, jih iti apraviti z mesta, ali si pa polomijo noge. Vsled zlega pogleda je ii-hiška mreža začarana. Poti njegovim vplivom vsahnejo rastline iili pa prinašajo neužitne sa<leže. Po ljudskem naziranju je najti ljudi, ki izvršujejo zavestno in z namenom, da bi škodovali, svoj zli pogled. Najti pa je tudi take, ki so
£a 'dr.' Nar V4te«i *t. 3t> H. N. P. J.—John Koreu.
Za "Glasilo K. 8. K. Jeduote" in podr. "Wodrow Wife**" *t. T S.N.Ä.—Ivan Zupan. > __Predsednikom tega zborovanja
CU, llll|»wiiinv, ....	.	•	Vi	II
• Zli psgilrd "" soglasno Izvoljen rojak Jo-
ADVERTI8EMF.NT
SU». DELAVSKA
nttd delavstvom je treba treh «tva H preiskava, vzgoje in poatav.
Vzgoja ne sme omejiti na de lavea samega in na delodajalca, temveč se mora razširiti na širše občinstvo, kajti vsa agodoviua te rta gibanja nam kaže, da je treba ju» končni uspeh predvsem pt osvetljenega občinstva. Vzgoja v tem zmbilu mora biti temeljita in vse r.iikonodaje bi bile brez uspešne, če hi *e ne opirale na širšo javnost.
V.uik podjeten in pošten delo dajalec se mora vprašati dauda-mt: Kaj meram spraviti v svoje podjetje, da zvišam produkcijo, saisnjtem stroške ter obenem po-,„ • ,Uee' V teh dnevih velike induKtrijalne stiske je treba nI «tovora na to vprašanje in a ko
deu, kot dolga moralna pridiga. Prijazen, oproščajoč ¡»ogled, ki o-beta, da ne bo sledila nobena ka • zen, osreči otroka bolj kot najlepše jlarilo. Naaprotno pa lahko povzroči preoster pogled krčevit jok.
Celo osebe, ki ni-*» drugače preveč občutljive, pridejo pri tem v zadrego. Občutek imajo, da je opazovalec nekaj razkril na njih, da ni nekaj v redu.
Bolj neprijeten za dotičnika pa je strah pred pogledom, če se dvigne ta strah do druge stopnje. Ne-'
sip Zsvertnlk ml., zapisnikarjem pa rojak lvsu Zttpsn.
Ker želi glsvni kampanj, urad, da bi se pridružili pri bodoči j kampsnji zs Vojno posojilo tu-ksjšnji Slovenci skupini Jugoslo-vatiov, je bil t s predlog soglasno ¿»prejet s pripombo, da naj se dostavi k označbi "Jugoslsv*" še "Sloveues", (Slovenci) ker se delijo Jugosl, v tri različna narodnosti, ozir. v tri jezike Pripo-ročalo se je vsem zastopnikom društev, ds naj razložijo svojim članoui jssno, h kateri narodni
Vataaovljea» doc iS. avgusta
1901
PODPORNA ZVEZA
lakorpor Irana VI. aprila 190Í v 4rtavi Peno.
obremenjeni s to strasno lastnost .
, M 7 .. i51l ,nufllS skupin ds spadamo	mi Slovenci
in nevede ali proti njih lastni >o- 1 . ..	i., ' . /l t. -Lil. Kupili »n da naj pove ali označi sle-
UI. Štev.!,., .eh i^ ^Hi^i ,JJ nailh rojakov, d« j, „kov ne kaiejo n.k.krSnlh «m*, lovan.s|ovpnp(. (Jusw«v-njih *n»kov, dr««, pa ho	' " , k<tr „„,;.«„<, lia
movani . kukor pravi	inji , ^ bom, Kvol,o,lr.
TelfHMf h.l«. vaake vm», P™»™rTo ve1ja tu<|i
za vse one Slovence,
pa očesne bolezni, 4 označujejo _ ^ p04,plHaIS te bonde v to-takega nesrečneža Kdor škili,	^ ^^ Nt tfl nat^n
kdor ima na očeh kako marotfv |#o|no ^	M koliko svoto
kdor ima vnete, rdečeobrobljcne j ^^ Svobodf s0 oh|(.fli(ki su. oči, kdor je enook ali ima	Uupili ja 1>0IU0 dobili konč-
nad nosom skupaj zrascene, ta Je I ^ ^ to ^ v|ft<i|i prifllan^
Sedež: Johnstown, Pa.
O LAVNI UgADlHKl:
PredMdmk: IVAN PROSTOR. 1008 Norwood R'd., Cltvalaod, Ohio. PodpredaediiiS: JOSIP EORKO. R. P. D. 2, Box 113, Watt Newport, Pa. aiaml tajnik: BLAŽ NOVAK, 634 Main Str., Joknatown. Pa
1.	Porn, tajalk: PRANK PAVLOVCIC, 634 Main Str., Johnatown, Pa.
2.	Pom. ta). ANDRRJ VIDRIOH, 170 Main St., Pranklin, Couemuugii, Pa Blagajnik: JOSIP 2£LE. 6502 St. Oiaic Ave., OleveUnd, Ohio.
Pom Blagajnik: ANTON H06BVAR, R. F. D. 2, Box 27, Bridgeport. O.
NADZORNI ODBOR: ProdMdnik nadaor. odbora: JOSIP PETERNEL, Bos 96. Willock, Pa.
1.nadaornlk:	NIKOLAJ PO VSE. 1 Orab St., Numroy H1U, N. S. Pittsburgh, Pa.
2.	nadaornik: IVAN OROftELJ. 885 E. 137th St., Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR: Predaadnik porot, odbora: MARTIN OBER1AN, Box 72, East Mineral,
1.	porotnik: FRANC TEROPCIč, R. P. D. 3. Bos 146, Fort Smith, Ark.
2.	porotnik: JOSIP OOLOB, 1916 S. 14th at.. Sprtngfield. Ul.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. ORAHEK, 843 E. Oblo St., Plttaburgh, Pa
Olavnl urad: 634 Main St., Jobnatown, Pa.
OAS NARODA.
URADNO OLASILO: 82 Oortlandt Street, New York City.
v številnih deželah brez vsakega nadaljnega razmišljanja osumljen
|">AUj
srečni bolnik — in ponavadi je v zlega pogleda.
resnici bolnik — si resno priza deva prikriti svojo osebo pred tu-
Pri številnih narodih je najti diagnostična sredstva, s katerimi
jimi pogledi. Vsakikrat, kadar mo- se ugotovi, če ni kakšna ponots,
ra v družbi ali javno nastopiti 1er
> kjf kak ('¡nitilj, ki potrebuje "e V f- i- j ^ W je to razumna IndurfrUul-Uud. ali lu«li enega aan.e-.J	g», ima moren oWulek zadrege in
t 7 , ■	j. slahosti. Boke mu p<w!anejo mr -
. ,str"1kl	! 'I", -rc-e mu hitreje utripa, prične
se potiti in treati. njegove »Wi so
prečiti bolezni, ne nudi nobena Htvar tako neposrednih zadovoljivih usj>ehov, kakor ravno indu ntrijahia higijena. Ta pojm je dosti širok, da obsega vse zdravstvene in higijenične razmere, ki obdajajo delavca pri delu.
V pričetku zdravniškega delovanja v industriji se je smatralo redno zaposlenje zdravnika v kakšnem industrijalnem podjetju za znamenje dobrohotnega razpolo-ženja napram uslužbencem. Ce je bilo to resnično ali ne, so venda» uspehi pokazali, da se je izkaza lo delo zdravnika uspešno za delodajalca kakor za delavca» kajti obe stranki sta se ohranili nepotrebnih atroškov, ki nastanejo vsled poškodb in bolezni. Delo rdravnika pa je tudi pripomoglo do boljših odnošajev med podjetništvom in delavstvom.
Kmalu se je našlo, da se je s prihodom zdravnika tudi povečala produkcija. Vedno bolj se~}e spoznavala vrednost zdravniške pomoči in to prav posebno tedaj, ko so pričeli razni parlamenti sprejemati delavske odškodninske postave. Te postave nalagajo breme stroškov vsled poškodb na rame delodajalcev in slednji so zavezani, da preskrbe ne le zdravniško pomoč v vsakem posameznem slučaju temveč morajo skrbeti tudi za to, da se pomožnosti preprečijo bodoče poškodbe ter od pravijo razmere, ki so k varljive zdravju uslužbencev, vsdeabie SgaspoehkervMauazioJir
pot it i
zmešajo in dogodi se celo, da pade v nezavest. En del telesa je prav pasebno, katerega opazovanje mu je izrfdno mučno, namreč obraz iu v obrazu zopet prav posebno oči. Pogledi, ki so obrnjeni na njegove
ali če je bolezen v resni<-i |>«>\ /1 o čil zli pogled. Tako na primer me čejo južni Slovani v takih dvomljivih slučajih žareče oglje v vodo ter nato odločijo, če pade oglje na dno ali ostane na površini vode. Na Španskem se na sličen način mečejo v vodo kosi jelenovih rogov. V Sardiniji se mečejo v Vodo predmeti, slični po obliki očem in zračni mehurčki, ki se dvignejo, kažejo le, če je zli pogled vzrok bolezni ali ne.
oči ter zadenejo njegov lastni po- Pri zdravljenju ali terapiji igra gled, so zanj naravnost neznosni, varstvo pred zlim pogledom naj-Naravna posledica tega strahu j večjo vlogo. V tem oziru «o po-in nerazpoloženja je ta, da se sku- sebno velikega pomena amuleti ali
škapulirji. Učinkovanje amuletov proti zlemu pogledu sloni po mnenju naroda v glavnem v tejjn, da vlečejo nase poglede dotičnili ljudi ter s tem odvajajo te poglede od nosilcev amuletov samih. Zelo dobro so jih vsled tega označili
| sa dotični v kar največji meri izogniti tujini pogledom. Izogiba se vsaki priliki, da bi javno nastopil. Če pa tega ne more preprečiti, bo že našel pota in «redstva, da se napravi kar najtiolj neopaženega in skritega pogledom. Taka sredstva so;. Skrivati.** za drugimi, jemati pred oči predmete kot pahljače. dežnike, ali pa sedati za zavese.
Pri tretji stopnji pa gre za nekaj ¡NASTOP CHICAfiKIH SLO VEN bolj realnega, namreč za strah, da CEV ZA KAMPAKJO VOJ bo človek vttled pogleda nekega	NZOA POSOJILA,
druzega dejanski oškodovan na te
ali kredit.
Vlada Združenih držav hoče namreč pri sedanjem razpisu Vojnega posojila natanko zvedeti, kako se bodo odzvali tozadevne-1 mu klicu razni narodi, (lotovo ne bomo ostali Slovenci v zadnjih !■ TfataJl Naj W ne bilo torej .ni M enega izmed nas, ki bi ne «topil v . vrsto celokupnih ameriških naro- • dov pri podpisovanju 4. Vojnega 1 posojila. To vojno posojilo naziva vlada tudi "Posojilo za zmago."
Nato je sledila volitev raznih odbornikov za prihodnjo kampanjo "Posojila za zmago". Načel-j nikom(chairman)za slovenski odsek Feder, rez. distrikta (države III., Ind., Mich., Wis. in Iowa) je bil izvoljen Prank Kerže, urednik "Časa".
Načelnikom za lil., Cook okraj in jueato Chicago Ivan Zupan, u-rednlk "(ilasila K. S. K. .lednote". Načelniki za društva in agitacijo pri sejah: Za centralno iut-selbino (22. St. in Lincoln St.) — Jos. Steblay; za severni del meda Chicaga—Frank Bostič. Zs zs-psdni del: Jos. Zsvertnik mlajši.
Cenena druilva, odroma njih uradniki, so uljudno proAenl pošiljati v«fi dopis« naravnoNt na glavnega tajniku in nikogar drugemu. Dimih»-naj »e poAlje. ediuo potom Pošt sik, Mprtnlk, ali BaaAnlk denarnih nakatnie, nikakor pa ne potom privatnih ¿ekov. Nakaznice naj so na-
slovila jo: blat Novak, Titi? Trust and Quarante« Co. in tako naslovljeno ljajo t mesc^uim poročilom na naslov gl. tajnika. V slučaju, tla opaxijo d rti At veni tajniki pri poročilih glavnogn taj nika kal:« pomanjkljivosti, nuj to nemudoma naznanijo uradu glavnega tajnika, da s« v prihodnje popravi.
:
I
NAJBOLJŠI SLADOLED	:
na debelo in drobno, dobite v domači trgovini "
"THALIA"	j
1CE CREAM PARLOR [
1223 W. 18th St.	■
(blizu Kari ur Ave., v poslopju "Thalia" gle-lalttra.)	■
Dostavljamo aladoled na pikuike in zabave po uajniijili etnali. ■ Posode za «ladoled posodimo brezplačno.	"
KONCERT iN PLES i
■
vsaki v«e«r in nedeljo popoldan.	^
Vsem rojakom ne priporoma za obisk	tu
Phone Canal 5568.	WM. FRANCE, lastnik. J
■■■■■■■■■■■■■■■ff
kot "stselovode". V svoje varstvo Tk ^ ChVsgo: Rslph Kompare.
jih ne nosijo le Ijndje, temveč jih obešajo tudi živini.
lesu in na duši, in sicer s pomočjo kakšnega čara. Obstaja namreč strah, da nastanejo vsled zlega pogleda lahko vsakovrstne telesne bolezni. V to verujejo ne le malo civilizirani narodi, temveč ta vera obstaja v veliki meri tudi pri narodih, ki hi bili prav gotovo razžaljeni, če bi jih prištevali med manj civilizirane. Tak narod je na primer italijanski/
f\izna se celo lahko, da more strah pred zlim pogledom v re.sni ei povzročiti cer vse bolezni
Ker so dobili tudi v Chicagu živeči Slovenci poziv od vlade Zdr. drž., da naj se udeležimo prihodnje kampanje za Vojno posojilo, se je vršila minuto soboto zvečer, dne 21. t. m. v dvorani "Little Bohemia" na 18. St. in hoomis St. tozadevna posvetovalna seja zastopnikov vseh slovenskih društev iz našega mesta in bližnje okolice.
Tega pomenljivega zborovanja • se je udeležilo 21 zastopnikoviic)
organi-
Na|vet|a slovenska zlatarska trgovina
frank černe
6033 St. Clair Ave., : Cleveland, Ohio
Ure, verižice, prstane, broftke, zaprstnico, medaljonske, itd. Popravljamo ure po nizki ceni.
Podružnica Colunskia Gramofonov in gramofonskih plošč •loT«nakik in drugih. Se prodaja na mesečna odplačila.
If
3EH
iti gotove bolezni, in si-!l'*znih	društev, org
ilezni, ki morejo nastati ^eij irrOistov iz Chicaga in «
V	nekem velikem podjtju v sugestivnim potom vsled strahu, Massachusetts se je dognalo, da j prestrašenja, domišljije in nervoz-so poškodovani delavci, ki so se nosti. Kdor pa veruje v zli po-prislužili kompanijske bolnišnice, gled, je prepričan brez vsakega prihranili devetnjast ur na mesec i nadaljnega razmišljanja, da more-proti onim, ki so iskali zdravni- jo nastati tem potoni resnične bo-Ske pomoči drugod in med 4000 lesni, celo akutne in kronične in-slučaji poškodb sta bila le dva i fekcijske, epidemije itd. Kdor ve-
. lahka slučaja zastrupljenja krvi.' ruje v zli pogled, ne pravi, da je
V	splošnem obsojajo uspehi in- nastala imenovana bolezen iz stra-dustrijalne higijene predvsem v hu pred zlim pogledom, temveč izboljševanju razmer za delovni trdi, da je nastala vsled pogleda Čas nadalje v zmanjšanju nepri. samega, potoni očesa, iu v tem tiči mernesra prenapora in v najmanj- «»snovna napaka tega praznoverja.
nem riziku pri takozvanih boleznih vsled poklica. Za proizvajalca obstaja dobiček v povečani produkciji, ki stoji v direktnem razmerju z zdravjem delavstva in čončno v blagru, katerega je deležna splošnost potom srečnega, tadovoljnega delavstva, ki dela pod najboljšimi pogoji in kateremu niso ure dela uremnke in neznosnega trpljenja.
Za liaziranje, da je oko v zvezi z dušo ali da je celo sedež duše, ima primitivni človek še vedno celo kopico domišljenih dokazov na razpolago. Da učinkuje, mora očesna duša ali duh pogleda iax« pošiljati žarke, pogled ne in očesne žarke. Ker pa si misli tak človek očesno dušo v zvest"*- telesno, so t ud i očesni žarki odvisni od telesne duše. Ce je telesna duša dobre
sledeči:
Za žensko dr. Mar. Poni. št. 78 K.S.K:J. gdč. Mary Chernoff.
Za društvo sv. Neže W.C.O.K in Zvezo Jug. Žena in l>eklei: gdč. Mary Merlak. Za Pevski in tamb. zbor "Lira"
—	Jacob Muha.
Za S.R.Z. in list "Proletarec"
—	Frauk Zaje.
Za dr. "Slov. Dom" št. 86 S.N. P.J.—Anton Putz.
Za dr. 4,Fr. Ferrer" št. 131 S. N.P.J.—Fr. Göttlicher.
Za dr. "Slavija" št. 1 S.N.P.J. —Josip Verščaj.
Za dr. St. 17 S.S.P.Z.—Jakob Ti«ol.
Za list "Čas"—Frank Kerže. Za list "Prosveta" in Slov.
Za Puli man: Jakob Thol. Za Lyons in Summit: Frank Vidniai..^
V. publikacijaki odbor so bili iz j[l| voljeni uredniki listov "Prosvera", "Čas", "fllas Svobode" "Proletarec" in "Olasilo K. S. K. Jed nate".
V odbor za kampanjo pri slovenskih cerkvah je bil izvoljen Rev. Anton Sojar.
Temu je sledila se volitev odbornikov za posamezne volilne o-kraje (warde) in sicer so bili izvoljeni za okraj št. 8 (.So. Chica-, •••laiMaiiiiittisitiaiiaiiaiisiaiiiaiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiaiiiiifttiiiaiiiiiaiiiiifiiiiaiiiintiiiiiiainu
go) :R. Kompare; št. 9.(Pullman) § Jos. Knaus in Al. Skerbec; št. 10: Fr. Udovich in Jos. Košiček; št.; | 11: Frank Mravlja, Jos. Kreme- £ sec, gflč. Marija Chernoff iu gdč. j s Mary Merlak; št. 12: Karol Vesel | lin Jos. Zavertnik ml.; it. 17: Ant.Ii
Koren, Fr. E
in
Pisit« po conik, katori so Vam p^ljo broaplaiao. Najboljšo blago.	Najniijo coao
1BI
j m i
□
irarJ
MODERNO UREJENA
NARÚDNA KAVARNA IN RESTAURACIJA
s,or? I Putz; št. '14: John
Domača kuhinja, svakovrstni kolači dobre pijače, turška = kava, sladoled in smodke. Oprto po dnevu in po noči.	Tel: Canal 1220. i
2. RADNOVIC,	i
' .	lastnik.
1149 W. 18th. Str.	Chicago, III.
M, w Of A. št. 1G211 v soboto IlivaitatiiaiaiaavaaaaniaaaaaaiiiiiiRiaKiiiaiiiiiitii.^laaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMHiiiiiiiii***
zvečer dne 28. sept. na začetni' _________________• . •_______
dan kampanje nrih. Vojne«»*» » sojila v svoji dvorani na 2001 W. j 22. St, veliko patrijotično zboro-!
Mottlieber in V. Skubic. Zu Cice- 5 ro: Jos. VVrščaj; za Lyons: Mar- 5 tin Potokar.	^
Ker bo priredila Slov. postaja S
MILWAUKEE, WIS
Seje slovenskega soc. kluba se
vanj, so vsi navzoči zastopniki vrševsak drugi in četrti jictek v
mesecu v Ilirija dvorani", 30—	. .. . . Ti tl.;
A ^ , , ves notranji sistem. To vino tnal 1st Ave. Ker so vedno važne stva- . ,.vv	,.....
ri ns dnevnem redu, zato Vas ve
društev izjavili, da se udeleže te *ejc in tudi poagrtirajo med drugimi Slovenci za večjo vdeležbo pri tem prvem kampanjskem shodu. •
'mate slab želodec, oslabele živce, vzemite Trinerjevo ameriško i grenko zdravilno vino, ki bo povrnilo zopet okus in ki bo utrdilo
že dolžnost, da pridete vsi na sejo. Pripeljite s sabo tovariše, ki
Dalje se je sklenilo na minuli se zanimajo za razredni boj in še seji prirediti v nedeljo popoldne. I niso v organizaciji.
1 Soc. klub Za dr.
—.lože Zavertnik ml.
"Lincoln" St. 351 SN.
|>.j.—Jop Knaus
dne 29. sept. ob dveh pop. v veliki Hoarberjevi dvorani na Blue Island ave. in \V. 21. Pl. veliko patrijotično zborovanje vseh Slovencev iz Chicaga, na katerem
John Lenko, tajnik.
izčišca črevesje brez kakih bolečin ter je zelo prijetnega okusa. Dobiva se v lekarnah $1.10. — Joseph Triller Company, I'IM — 1 :U'l So. Ashland Ave, Chicago, II. (Adv.)
Ali ste pripravljeni, ali čakate?
S.K.J.—»los. Blish .
Zs dr. sv. Štefana št. 1 K.S.K.J. —.Tohn Terselich.
Za Slov. S.M.P. dr. "Danica" —Frank Mravlja.
• .. .f	. . . ., » at	.. ......., Za slov. postajo M.W. of A. št.
tamzacija. \ resnici se lahko, vadi se zgodi slednje, kajti po pri-' lfi2H Jn fn s,ov Stvb. \n posoj.
Ali kakor na vsakem drugem ^u značaja, prenaša svoje dobiT polju se doseže v sedanjem sitemu lastnosti tudi na očesne žarke. Če izpeli tudi v tem oziru le tam, pH je slaba, se navzamejo tudi o-kjer je dobra, močna delavska or- i r-^iii žarki slabih lastnosti. Po na-
Za dr. "Jugoslovan" št. 104 J.|«H«topi več znanih govornikov,
ki bodo razložili pomen iu važ-
pravi: Cim boljša je delavska or- mitivnem ljudskem naziranju so (in,fttvo-.Fos Steblay. fanizacija, tem zdravejše je de-j duhovi vedno bolj razpoloženi u-| yn (|r ion s S.P.Z.
nost nakupovanja bondov Svobode.
PRIPOROČILO. Sodrug Louis Kveder je poto-
, .	....	valni zostapnik 'Proletarca" za
Prve dni meneča julija so nam, diiava Pravtoo ima, da nas klicali naši fantje^ preko morja :	y vgch ^ kar M ^
Popravljeni. Mi caks-	in 0 lftaov> g^^
mo
t'»
pet doba
Tega zborovanja naj se udeleži na- mišicah in sklepih; sedaj, ko sleherni Slovenec in Slovenka iz se bližajo dnevi živčnih bolezni Chicaga, da bo s tem pokazal (a) — ali rečete .sedaj lahko, da ste
Sedaj, ko je nastopila zo-j „aj mu pri tem postu ha revmatizma. da trpimo i J" ~ '__^^„«.^ik
kolikor mogoče pomagajo.
Upravništvo.
Previdne gospodinje
lavsTvo.
Al.
činiti slabo kot pa dobro. Posebno skerbec
BEI --rna slaba duševna lastnost je, kij >/jh sv# i>rvlJiiw št. H (D. f'.\
socialist hoče poznati te 1 jo izžareva očesna duša, namreč ^_John VerMščar.
tavs, sapreke, uspehe in napredek folavskeifa boja.
Ha tej poti ga spremlja Proleta rsc.	......
ljubezen in spoštovanje do naše pripravljeni in da čakate! Tako nove domovine (Amerike), ki se lahko izrazite le tedaj, če i-
lmri zs dosego svetovne demokra- mate doma Trinerjev Linimcnt.,	^^m^^mm M MM
cije in trajnega miru. . — ti. Naj tedaj le pridejo zopet stare	XPtLLER
imajo doma .mlao «no ttaklaalro Or. R»cM«i*vata
zavif^ Ker se smatra za motivi Za slov. Del. Sokol in Snoven
zlega pogleda po navadi zavist, j* SPZ. št. 1.—Vikt. Skubic. _______________ ________
zli pogled identičen z ne vošči j i - I ytR MV .Jurija št %0 C. O, F. jipa in v nobenem odru né sam svoj	nah, itd. Cena M in «Tic v
vini ali zavistnim pogledom.	L-Jo*. Kremesec.	gospod.	nah; po pošti 45 in 7«c. -
ue pri like in bolezni — vsa njih Dalavac, ki na čita svojega gla ofenziva bo premagana. Trinerjev sila, ja nepopoln dalavac. On je Liniment je neprekosno zdra-hlapec svojega gospodarja, nikdar j vilo pri izpahktti. o^skih, otekli
lekar-Čc i-
KoI.Mti»»» |.r#-hla»1n. ?.«.«%a*ljaajn Md. .1 rdi no prš?! s Tsmtreno sfcumko slSra
lit.. In «te. r l.karnah In »araTiintt «d
p. au. mchtfs a co.
74-SO V.aahlngtnr Strvrt. New V«rli, M. V
IZZA KONVENCIJE SLOVENSKEGA KIPU BLIČANSKEOA ZDRUŽENJA
(kom« ft 1. strani.) znal. Toda Štiri leta ho minila, pa ni storil resnih korakov, da bi se mogel opirati na ljudstvo in se opravičeno predstavljati kot zastopnik naroda. V tem dolgeiti času je bilo dovolj prilike za to; ali londonski odbor je pošiljal v Ameriko svoje zastopnike da bi ljudstvu vtepli njegove ideje v glavo, ne pa, da bi se sam poučil o ljudskih idejah in da bi dal ljudstvu priliko za sestavo takega centralnega odbora, ki bi res zostapal narod.
To bi se sedaj moralo zgoditi na vsak način, a ko se hoče, da bo delo uspešno in rodovitno. O metodi, s katero bi se to doseglo, bi pa morale sklepati tiste organizacije, o katerih vemo^vsi, tla je v njih združen narod.
(Dalje prihodnjič.)
S. E. Z.
Springfield, 111
Mnenje, da spe Slovenci v južnem lllinoisu spanje pravičnega in se ne brigajo za krče, ki zvijajo ves svet in napovedujejo porod novega Življenja, je bilo nekaj časa zelo razširjeno, ker ni bilo mnogo glasov iz teh krajev naše države. To mnenje se bo pa kmalu moralo umakniti drugemu in nič ne bo dolgo trajalo, da stopi tudi tukaj armada Slovenskega Republičanskega Združenja na # noge.
Od zadnjega pondeljka zboruje tukaj sedma konvencija S. N. P. J. To zborovanje, za katero so tukajšnja društva jednote storila vse, kar je bilo r njih močeh, je povzročilo predvsem, da se je javnost seznanila s Slovenci in se začela zanimati zanje, kakor Še nikdar prej. O konvenciji <femi poroča njeno glasilo "Prosvetl". Na tem mestu se nam pa zdi potrebno, da omenimo nekatere priredbe, ki so bile v zvezi s tem zborovanjem in so velike važnosti za S. R. Z.
V	soboto večer so lokalna društva priredila delegatom koncert, na katerem je bila naravnost ogromna udeležba. Razun velikega števila tukajšnjih Slovencev so prišle močne delegacije iz vseh okoliških slovenskih naselbin dol do St. Lota. Nastopila je tudi dolga vrsta zunanjih pevskih društev, ki »o se ob tej priliki potrudila v Spring-fSekL
Na sporedu tega večera je bil tudi govor o jugoslovanskem vprašanju. Naloga, da poda zbo-rovaksem potrebna pojasnila, je pripadla sodru-gu Kthinu Kristanu, ki jo je rešil ua način, rojakom po Ameriki že dobro znan. Predaleč bi nas vodilo, če bi hoteli tukaj ponavljati njegovo predavanje. Naj le naglasimo, da je napravilo na zborovalee največji vtisk in njega odmev pojde po vseh naselbinah, ki so bile zastopane na tem zboru.
V	Springfieldu se je že prej pričelo delo za S. R. Z., toda i* raznih vzrokov je ostalo v omejenem krogu. Sedaj smo prepričani, da se kma-iu oglasi lokalna organizacija S. R. Z. v Springfieldu, in kakor so tukajšnji Slovenci pokazali veliko sposobnost pri prireditvi konvencije, mislimo. da ostane enaka moč živa pri delu za S. R. Z.
V	nekaterih zunanjih naselbinah so nas že prehiteli. Prvi so ustanovili podružnico S. R. Z., rojaki v Virdenu; sledili so jim oni v Stauntonu. Sedaj pa pričakujemo, da ne bo kmalu v južnem delu naše države nobene slovenske naselbine, v kateri ne bi oživela in potem krepko živela orga-nizacija S. R. Z. Ko se ustanove, bo pa po našem mnenju najboljše, da se po zgledu aapadne in srednje Pennsylvanipe ter Kansasa spoje v okrajno organizacijo, ker bodo v taki zvezi lahko najbolj uspešno opravljale svoje delo.
Potrebno se mi zdi, da omenim še nedeljsko prireditev. Kakor je splošno znano, počiva truplo večno nepozabnega Abrahama Lincolna v Springfieldu, kjer se dviga nad njegovo krsto lep spojne-itik sredi šumečega drevja. Orob velikega bojevnika in mučenika sVobode spada pač med največje znamenitosti Zedinjenih držav in lokalna društva S. N. P. J. so smatrala za prijetno dolžnost, da podajo delegatom konvencije priliko za obisk tega posvečenega mesta,
Poset Ltncolnovega groba ostane gotovo vsem, ki so se ga udeležili, v fcivem sppminu. Delegati, tukajšnji in okoliški Slovenci so se dopoldne zbrali pred dvorano "Arion'', kjer zboruje konvencija, in so v sprevodu, z god<bo, z Ameriškimi in slovenskimi zastavami in s primernimi napisi ob 10. odkorakali na pokopališče. Okrog tisoč oseb je bilo v sprevodu, ki je naredil v mestu velik vtisk. Na pokopališču ste s platforme snomenika govorila brata Zavertnik in Kristan. Otroci z zastavicami so stali v špalirju okrog spomenika. Kakor je bilo vse priprpsto, brez name-lavanih efektov prirejeno, je leglo vsem udeležen-cem čisto, slavnostno razpoloženje v duše, kakor da je vsakdo čutil neumrjočTiost velikega Lincol-novega duha.
Na krsto je bil položen lep venec s slovenskimi trakovi in primernim napisom. Po končani svečanosti so si udeleženci ogledali mavzolej, razne relikvije, orodje, ki je bilo rabljeno, ko so zarotniki hoffli ukrasti Lmcolnovo truplo, svojs imena so pa vpisali v spominsko knjigo. Znak H. N. P. J. je bil izročen oskrbniku, ki ga je položil med ostale spomine, nabrane v malem muzeju.
Vae te priredbe so salo seznanile ameriško občinstvo s Slovenci. Tukajšnji lokalni listi poročajo obširno o vsem, kar delajo Slovenci v teh dneh, in tudi io je povzdignilo duha naših rojakov, od kstertk smemo pričakovati, da se pomaknejo tudi f delom za S. H. Z v prve vrste ameriških Slovencev.
'	J	•	r	v • •
Soglasne in ponovne vesti iz Nemčije prikazujejo notranji položaj v temnih barvah in potrjujejo prejšnja poročila o naraščanju nemirnega razpoloženja. Razni letaki, ki jih uradni in vojaški organi mrzlično love, pripovedujejo prebivalstvu, da je nemška premoč na zapadni fronti zbita, da se nemško umikanje ne vrši iz "stra-tegicuih ozirov ', kakor pripoveduje generalni štab, ampak pod pritiskom zavezniških in ameriških armad, in mnogo takih tiskovin naravnost uaglaša, da se more Nemčija le z revolucijo rešiti.
(Jrozeče razpoloženje mas je navedlo nemško vlado na obsežne korake, da more "v slučaju potrebe v kali in brez usmiljenja zadušiti vsak upor."
Iz ('tirih* poročajo, da so vsi v Švici živeči Nemci, ki so bili odpuščeni iz nemške armade, dobili uka, da se oglasijo za delo na bojni fronti. V Švici je sedaj 10,000 takih Nemcev in tam sodijo, da se jih "6 odstotkov ne mara pod uobenim pogojem vrniti v Nemčijv, še manj pa vrniti na fronto.
Da hi nadomestila velikanske izgube na zapad-nih bojiščih, ¿uižuje Nemčija posadke na francosko fronto. To kršenje posadk se. vrši tudi v najmanjših krajih.
je edina slovenska revija v Ameriki. "Čas" prinaša lepe povesti, koristne gospodarske in go-spodinuke nasvete, znanstvene zanimivosti, podučne in nsrodn potrebne razprave, mnogo mičnih slovenskih pesmic in poleg tega pa prinaša lepe in umetniške sli-<s.
List shaja mesečno na 32 strasteh bi stane samo $2.0Q na leto, xa pol leta $1.00. Naroča ae pri "Čaa", 2711 So. Millard Ave., Chicago, 1)1., v Clevelandu in okolici pa na 6033 St. Clair ave.
aA , fa' >,,*. .; ).¡- ' »,.' •		
S e v e t o v a i	t <lr »vil.) vi rte /ii|e jt	1
rdi .Iv	M* v dru/in.th.	■
Znani neutfki liberalni liat "Leipziger Tage-blatt" piše da prihaja kriza nemške vlade v odločilen stadij. VeČina v rajhstagu je baje trdno odločena, da sestavi parlamentarno vlado, ki*bi vodila politiko popolnoma neodvisno od' vojnega glavnega stana, kakor se izkaže, da bo po resnosti trenotka potrebna.	k
Socialisti so — po poročilu omenjenega lista — pripravljeni, da vstopijo v novo vlado pod sledečimi pogoji:
). Da se opravijo gotovi paragrafi iz koir-stitucije;	-	>
2. Da vstopita v vlado najmanj dva socialna demokrata ali pa trije;
\, 3. Da pride e^en izmed socialistov na važno pesto, sodeč po vsem* da dobi ministrstvo za notranje zadeve. Kandidat stranke za to inesto je Friedrieh Kbeii, načelnik glavnega rajhstagovc-ua odbora, in podpredsednik soeialnoleinokrstič ne stranke.
Ktttoliirki Cent mm. je na svoji konferenci zad nji teden defjnitivno določil svoje stališče.
f*Voss**c.he Zeitung" pravi, da ni doslej nič znano, da bi bili socialisti formulirali svoje zahte ve^ ampak pričakuje se, da atore to in sicer bod<> zahtevali tatove izpremembe ustave. Te zahtfve podpira baje tudi Ontrurt*.	o
* . • . i	' i 'U.
• Če so te vesti resnične, in če imajo stranke večine trdne namene, so ta zelo važna znamenja. Konflikt m*! rajhstagom in vojaškimi krogi bi bil tedaj neisogiben. Kakšno vlogo hi kajzer igral v tem konfliktu. M bilo treba počakati.
Slabotni Ifudfe
potrebiyejo večkrat kako krepdilo, prsdno m jih n« prima bolezen za trdno in prsdoo Is ni prspozno. VI potrebujete torsi toniko, ki bo utrdila vsa vaš Utoni sestav. Nt odlalajU torej. Nikdar vam n« bo ial. ako poskusite
Severa's
Balaam of Life
(Severov Življenski balzam). To zdravilo je nano, kot izborna toni-ka m pravo zdravilo v »lučaju ¿e tU za batan i, če M morate preba-vljati, če vas tare mrzlica, te ste v obte slabotni ali te imate naprilike na jetrih. Mi priporočamo te zdravilo vsem, oeobito postaranim in slabotnim OMbam. Poskusita ga. Cana 86 esa tov v vseh lekarnah.
pazite: in hranite
Narodni Izrek pravi: "Pazite aa val beli deaar za Črne dne-ve." To pomenja toliko kakor prvo pazite in branite dokler nt« te zdravi in mladi, da boete imeli nekaj za stara in onemogla leta.
Vsak človek mora paziti ia braniti, ke le to je edina pot, ki vae vodi v aeodvisaoet. Prvi dolar, ki ga date nastraa, se lahko oeai kot itemeljni kamen poslopja za katerim vsaki stremi. Dobro je vedno imeti na pametu narodai izrek ki pravi: "Zrno do zrna pogača: kamen na kamen palača". Najtežje je početek ali brez počet ka al nikdar ničesar. Zatorej pričnite vlsgeti val denar še danes, ampak pazite, da ga nalagate v gotovo in varno banko. Z vlogo enega dolarja dobite vaio bančno knjižico.
Mi sprejemamo denar na hranilno vlogo ia plačamu po» 3% obresti od njega.
Potiljarao denar v Italijo, Busijo ia Francosko.
Prodajemo prvs posojilne mortgage (markete) in dajemo v na* jem varne hranilne predale.
Hprejemo upi ne za parobrodno potovanje v staro domovino po vojni.
kaspar state bank
1000 Blue Isl&nd Avenue, Chicago, I1L
Kapital, vlogo in prebitek znala nad $4,000,000.
CARL STROVER
Attorney at Law •
Zastopa na vsok rfodilčib.
Specialist za toibe v odškodninskih zadevah. Št. sobe 1009.
133 W. Washington Street.
CHICAGO. ILLINOIS. Telefon: Main 3989.
Ali veste za letovišče Martin Potakarja! Hs/eda. To je "VIL-LAGS INN" s prostornim.vrtom za izlete.
Vodnjak z studenčno vodo na Martinovi farmi je poznan po vsej okolici.
Ogden Ave., blizo cestne železniške postaje, Lyons, lil. Telefonska številka 224 M.__'
louis rabsel.
SHAJALIŠČE SLOVENCEV.
•r. W. C •hleadVri N S. «4,8 m ",om wlt
TaUfon 1199.
Zdravnik aa notranje bolezni
MODERNA KNJIGOVEZNICA.
Okusno, hitro in trpežno dela za privatnike in društva. Sprejemamo naročila tudi isven mesta.
Imamo moderne stroje. Nizke cene in poštena postrežba.
BRATJE HOLAN, 1638 Blu« I sla »4 Ave., (Adv.)	Chicago, III.
* F.	SI VI RA	CO.
C t L) A K	HAMIDS,	IOWA
8L0VEN0I
pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JIDNOTL
Naročite *i devnik "Prosve-ta". L;*t stane za celo leto $1.0Qt pol leta pa $1.50.
Vstanavljajte nova društva. Deset članov (ic) je treba za novo društvo. Naslov za list in za tajništvo je: £657 So. Lawndale Ave. Chicago, 111. . ,
;	in ranocelnik.
Zdravniška preiskava brezplačna — plakati je le zdravita. 1924 Bine Island ▲ve., Chieago. Ureduje od 1 do 3 po pol.; od 7 do 9 zvečer. Izven Chieaga živeči bolniki naj pijejo slovensko.
»ff<
Socialistična in delavska konferenca zavezniških držav je sprejela poleg NVilsonovega mirovnega načrta še program delavskih zahtev, ki naj bi se smatrale za podlago obravnavanja delavskih vprašanj na mirovni konferenei.
Program olmega sledeče točke: -
1.	Zakonito in praktično naj se prizna načelo, da delo človeškega bitja ni blago ali trgovski predmet.
2.	Nobena neprostovoljna tlaka ne sme eksi-stiraii razun kot kazen za zločin, ki je prizadeti stranki popolnoma dokazan.
3.	Pravica svobodnega, prostega zbiranja in zborovanja, svoboda besede in svoboda tiska sf ne sme omejevati.
4.	Mornarjem trgovskih mornaric mora biti zajamčena pravica, da zapuste ladjo, kadar je v varnem pristanišču.
5.	V mednarodnem prometu se ne sme razpošiljati noben predmet in nobeno blago, če je bilo izdelano od otrok izpod 18 let ali če so bili pri izdelovanju zaposleni.
6.	Temeljni delovnik v industriji in trgovini ne sme presdgati osem ur.
7.;	Ustanovi naj se porotno sodišče.
Američani predlagajo, da naj se vrši svetoven delav. kongres ob istem času in v istem mestu, kjer bo zborovala mirovna konferencca in da naj bo tudi v delegaciji vsake vojskujoče se dežele direktno in uradno zastopano delavstvo.
Berlinski 11 Lokal Anseiger" javlja, da je bila Dora Kaplan, katera je obstrelita Lenina, u-smrčena dne 4. septembra.
Ladje so bile v resnici kupljene z nemškim zla tom. Kompanija je hiha organizirana osem mesecev po izbruhu vojne z nemškim denarjem in s posredovanjem grofa Bemstorfa, bivšega nemškega poslanika. Wagner je trdil v začetku, da «o ladje ameriški imetek, končno je pa priznal, da »e je podjetje ustanovilo z namenom, da »e podpira nemška trgovina.
VELIKOST LJUDI.
Znani antropolog Lavisoon je preiskoval, kafko se razlikujejo prebivalci zemlje po veli-kosti med seboj in je prišel pri tem do sledečih rezultatov:
Človeštvo lahko delimo v tri vrste; v vrsto tistih, ki merijo več kakor 170 cm; potem v vr*to, v kateri merijo 180—170 cm in
slednjič so mali ljudje, ki imsjo manj kot lt>0 cm. Veliki ljudje !so Pstagonci, Črnci v zahodnji Afriki, Polinezijci, Indijanci, Skandinavci, Akoti in Angleži
Med narode tasmerno male postave «padaj» Malajci, Laponci j in Hotentotje. Tudi v Hiciliji tis Sardiniji je veliko majhnih lju-di. — Prsvi pritlikavci prebiva
jo v notranji Afriki in na precej nedoRtopnih skupinah Adaman-aktti otokov. Dalje moramo med pritlikavce šteti tudi Aete v goratih pokrajinah otoka Luzona, ki merijo poprečno 140—145 em. Podobno prebival nI v o imsjo tudi drugi Kilijinaki otoki, kakor tudi Formoza, Borneo, Olebes in Java.
BANI MTV ČLANEK O NADZOROV A HJTJ BANU SV ANE ' CLEAUNO HOUBL
Kaj te peaseni aa ljudstvo, «e je banka pod nadzorstvom "Olcarlag Housa".
Vse banke, ki imsjo svežo e Chieago C len rit* g HouSe, so podvržene stiogemu nadzorovanju od aradsikov tega zavo da. Pregledovanje računov ia imetja se mora vriiti najmanj enkrat na leto. i Izvedenci natančno preiščejo stenje vsake banke. Vso gotovino preitejejo, pregledajo vae note, «arltine, vknjižbe in druge vrednostne listine, se prepri rajo O fondih, ki eo naloženi v drugih bankah in pregledajo knjige in rakune Č« najdejo izvedenci kuke slabe aji dvomljive vrednostne listine, se te ne itejejo več kot imovina banke. Ako se je skrčila vrednost bančnega premože nje, mora banka kazati pravilno vred nost v svojih knjigah. Če banka drzno ipekulira ia se ji pride na aled, mora to takoj opustiti. Vse, kar je slabo, ri skirnno, »e mora takoj odstraniti ia na domestiti s boljiim. Če vsega tega banka hitro ne popravi in stori, izgubi vse undaJjnje ugodnosti in prsvice, ki jih vživajo banke, katere «o združene v Clearing Housa.
kedar se odvzamejo kaki banki te ugodnosti ali «e ni sprejeta v Cleraing Dot»« ima slednja za to dober vzrok. Na drugi etmni pa je o bonki, ki je članica te zveze, že to dorolj jasen uo-kaz, da ima dobro imoviao, da jo njen kredit dober in da vodi svoj denarni promet po predpisih, varno in sigurno.
Načrt za nadzoiovanje bank potom Cloering Housa je bil izdelan v Chicagu pred desetimi leti, od katerega časa na prej ni bankrotirala niti ena banka, ki je bila v zvezi s tem Cleariag Housom. Ako je ilo na ali drugi banki slabo veled panike aU vojske, eo ji takoj priskočile na pomoč druge Clearing House banke in ji pomagsle, dokler se niso povrnile zopet normslne razmere. Ta Clearing Houee nadzorovalni načrt se jo pokazal tako vspelen, da «a povsod, kjer koli ne nahaja kak Cleartng House, sprejeli ta načrt.
American State Banka je v zvezi s tem Clearing Housom, je pod njegovim nadzorstvom in ima vse privilegije te benke, kateri poda vsako leto pet po pelnlh računov.
American fctate Banka pa je tudi državnim nadzorstvom in odda vsuko leto pet deiajliranih rs*unov o stanju Banking Dopartmenta države Illinois.
Napravite NAftO banko za VAftO banko in Val denar bo varen in gs lahko dvignete, kedar ga žolite.
Vprašajte za seznam nalih First Golit hipotek. Kakor tudi seznam 1100.00 in SflOO.lMI r.l m ti h MpoteČnih bondov.
Naivecia «imanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna —
214S-SS Sta« Island A veno«, Chleage, II».
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, SlovaSkem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naaa posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
If ADAR potrebujete društvena po-trebščine kot zastava, kape, re-galije, uniforme, pečate in vsa drugo obrnite se na svojega rojaka
f. kerže co.,
2711 South Millard Avenue.
CHICAGO, ILL.
Cenika prejmete zastonj.	Vse delo gsruitirano. {
assess»ee»eeeeseoe»e»»»aeaeseeae*s»se»aaeaeseeeni>k
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIČ 324 BIOAD STREET Til. 147S JOHNSTOWN. PA.
predsedaik.
AMEBI&KE DRŽAVNE^ BAN K iT"
Blee Island Avr, vogal Loomie in IS. •en*
Zaupno zdravilo dela čudeže
Bkoro že 30 let se Trinerjeva zdravila uspe&no rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluti popolno zaupanje in eislanje od strani Številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branilo smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali smo cene nekoliko povišati. >Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo voliko več plačati za potrebščine, in tudi lekarja staae stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednoat Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje.
TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO
torej ima tako zaupanje in vapeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stallšre. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v ilodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec ia odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupeno snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvaria zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinčrjevi leki so prosti vsakovrstne nepotrebne mešanice In vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, aeprebavnosti, glavobola, pol glavobola, nervozno*«, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in druge delavce, ko deta je in vdihavajo plin, če rabite ta lok, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah.
TRINERJEV LINIMENT
prodrere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v elučsju protina, ali revmatizma, nevralgije, tumbngo, otrpelosti gležnjev in drugih, najhitrejša in gotova pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite jo v vseh lekarnah.
TRINERJEV ANTIPUTRIN
ja Izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za Izpiranje grla in ust; istotnko za čiftčenje ran, izpuščajev in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah.
Najnovejie nagrade so dobila Trinerjeva sdravlla na mednarodnih razstavah: Oold Med al- Ban rranclaco 1915, Orand Prla—Panama 1016
JOSEPH TRINER
manufacturing chemist 1333-1343 South Ashland Ave.	Chicago, III.