ddr. Damir globočnik, s likar in grafik janko orač 243 ddr. damir g lobočnik SLikar in graFik Janko orač Slikarske in grafične kompozicije janka orača povezuje soroden način gra- dnje likovnega polja in razumevanja barve kot osrednjega podobotvornega de- javnika. orač je namreč zaključil podiplomski študij grafike na zagrebški akade- miji za likovno umetnost (prof. nevenka arbanas) in spada med tiste sodobne likovne ustvarjalce, ki se grafiki kontinuirano posvečajo. pristopi, ki jih je orač razvil pri grafiki, se občasno pojavljajo tudi na njegovih slikah, velja pa tudi obra- tno: razporejanje barvnega pigmenta po površini grafičnega lista ima pogosto slikarski značaj. Sakralno motiviko v likovnem opusu janka orača prvič srečamo leta 2006, ko sta nastala njegov prvi Križev pot in kompozicija Med življenjem in smrtjo. l ah- ko ji sledimo do najnovejših slikarskih del iz cikla Tinska gora idr. l eta 2009 je naslikal po formatu večji Križev pot, ki je podobno zasnovan, in sicer na povezavi likovnih elementov, likov, polj in ploskev z obrisno risbo, s katero je upodobljena stilizirana človeška figura. kristusov p asijon je tradicionalna ikonografska tema, a za razliko od umetni- kov preteklih obdobij, ki so se morali držati predpisanih motivnih obrazcev, so- dobni ustvarjalci teh omejitev nimajo, zato se praviloma lahko odločajo za dovolj individualne, z značilnim avtorskim rokopisom opredeljene interpretacije, med katere se uvrščajo tudi oračeve. oračev pristop ni opisni, saj ne niza podrob- nosti in se njegove kompozicije samo od daleč navezujejo na starejše predloge. o dločil se je, da bo z omenjeno zasnovo slikovnega polja podkrepil vsebinsko pasijon s Ki Dones Ki 2020 15 244 plat kompozicij, na katerih sledimo jezusovemu trpljenju, od trenutka, ko ga je poncij pilat obsodil na smrt do smrti na križu in polaganja njegovega telesa v grob. n a vsebinsko plat pasijona nas janko orač opozarja z dramatičnimi sooče- nji likovnih elementov, med katerimi izstopajo veliki pravokotniki, ki ponazarja- jo stilizirani prečki križa. o pozoriti velja tudi na prisotnost simbolike barv, kot se je uveljavila v krščanski liturgiji. pri barvah duhovniških oblačil je na primer bela razumljena kot barva luči, čistosti in duhovnega veselja, rdeča barva izraža kristusovo trpljenje in božjo ljubezen, vijolična je barva pokore, črna ponazarja žalost, žalovanje in smrt. Janko Orač, 12. postaja, 2009, akril pl., 100 x 70 cm. ddr. Damir globočnik, s likar in grafik janko orač 245 če primerjamo starejše križeve pote v naših cerkvah, lahko hitro ugotovimo, da se prizori na posameznih postajah lahko precej razlikujejo. predlog, po kate- rih so nastali, je bilo namreč več, kajti ciklusom upodobitev kristusovega kri- ževega pota lahko sledimo od 17. stoletja dalje. v novejšem času je štirinajstim postajam včasih dodana petnajsta, ki opozarja, da je bistvo jezusovega odrešenja v trpljenju in vstajenju. t udi oračeva Križeva pota imata petnajst postaj. n a za- dnji med njimi se pojavi rumena barva, barva sonca in svetlobe. pripovedno vlogo, ki jo ima na obeh variantah Križevega pota barvna risba, lahko povežemo z grafičnim delovanjem janka orača. v skladu z naravo gra- fičnih postopkov ima risba – kot osnova vsakega ustvarjanja in najbolj osebno izrazilo vsakega ustvarjalca – pri grafiki izrazitejšo vlogo kot na slikah. Sakralni značaj imajo tudi oračevi ciklusi Tinska gotika, Neskončna reka sko- zi mesto in Harmonija svetlobe ter triptih Izvir spoznanja (1999), ki je najbrž eno ključnih del v njegovem slikarskem opusu. Slikovni nosilec v obliki križa in pretanjeno razporejanje bele in sinje modre barve po površini platna sta prevze- la vlogo, ki jo imajo figuralni motivi. z animanje za barvo, njeno stopnjevanje in prepletanje s svetlobo, grafizmi in različnimi strukturami zasledimo tudi pri ve- čjih kompozicijah Otok harmonije (2012), Čuvaji mesečine (2013), Sijoča belina krajine (2013) in Harmonija belih krajin (2013), pri katerih nas orač samo s posameznimi motivnimi elementi, mdr. z drobnimi kolažnimi dodatki, opozarja, da so na njih predstavljene abstrahirane krajine, tihožitja in drugi motivi. osre- dnja vloga je dodeljena igri likovnih elementov, zlasti različnim načinom pove- zovanja barve, risbe in drobnih površinskih struktur z lirično belo, ki pa ni samo belina, temveč preplet mnogih plasti bele. janko orač je otroštvo preživel v z ibiki, živi in deluje pa v novem mestu. n je- govo občutenje prostora sta sooblikovali k ozjansko in d olenjska, pri tem slikarja v enaki meri zanima likovni in konkretni krajinski prostor, na katerega na kom- pozicijah opozarjajo posamezni topografsko določljivi motivi, kot so hrib, njiva in reka. Slednja je vodilni motiv triptiha Neskončna reka. interpretacija likovne- ga prostora temelji na izkustvenem doživljanju stvarnega prostora, iz katerega slikar na selektiven način povzema posamezne oblike. o bvladovanje likovnega prostora je prepuščeno predvsem barvi, ki jo slikar po platnu razporeja v soraz- merno sproščenih nanosih. prisoten je postopek plastenja barv ene vrh druge. v časih je nanašanje barve s čopičem dopolnjeno z odtiskovanjem drobcev barve na platno. pomembno vlogo ima ritem barvnih potez in risbe, ki se pogosto po- vezuje v strukture in vzorce. barve žarijo v intenzivnih odtenkih in kontrastnih medsebojnih odnosih. Slikarske kompozicije janka orača, ki prikazujejo krajinske motive, so avto- nomni umetniški svetovi. Slikar si lahko vzame pravico, da vizualno resničnost pasijon s Ki Dones Ki 2020 15 246 na slikah spreminja v skladu s svojimi doživetji in likovnimi razmišljanji. n a po- lovici diptiha Tinska gora (2019) sta naslikani cerkvi sv. ane in matere božje, ki drug ob drugi stojita vrh domačega hriba, pod njima pa stilizirana figura marije. motivi so potopljeni v modro barvno polje, ki opozarja, da je upodobljen nočni prizor. osrednji motiv druge polovice diptiha je svetloba skupine sveč, ki so jih romarji prižgali pred božjepotno cerkvijo. k ot je značilno za oračevo slikarstvo, diptih lahko povežemo z drugimi kompozicijami oziroma ciklusi (Na Sinji gori, 2001, Na Sončni gori, 2005, Angelska gora, 2011), saj slikarske rešitve pogosto razvija na podlagi prejšnjih slik. pri triptihu Tinsko sta edina konkretna dodatka v modrem barvnem polju gotski oporniki v cerkvi in slikarjev »avtoportret«, ki ga lahko prepoznamo zgolj po slikarski paleti. janka orača zanima interakcija likovnih elementov, barvnih nanosov, likov in ploskev. n jihova medsebojna usklajenost tvori prepričljive in dovolj razgibane slikarske kompozicije. S podobnim posluhom za likovna razmerja sestavlja svoje kompozicije v poliptihe, ali jih na razstavah premišljeno razporeja po prostoru. t o niso samo priložnostne sestavljanke ali logične predstavitve slik iz istega ci- klusa, saj se na ta način okrepi součinkovanje kompozicij. Janko Orač, Triptih Tinsko, 2019, akril in kolaž, 140 x 210 cm. ddr. Damir globočnik, s likar in grafik janko orač 247 n a zgoraj omenjene likovne principe nas janko orač opozarja s poimenova- njem enega izmed slikarskih triptihov in ciklusa grafik z naslovom Prepletanja. n a njegovih slikah zasledimo prepletanja različnih motivnih spodbud, likovnih elementov in postopkov, zlasti izstopajo omenjene povezave slikarstva z risbo in kolažem. iz podobnih vzrokov so zanimivi oračevi grafični listi. o dločil se je za povezovanje grafičnih postopkov globokega tiska (suha igla, jedkanica, akvatin- ta, rezervaš) s postopki visokega tiska (lesorez, linorez). grafični tehniki kola- grafijo in vernis-mou je izbral zlasti zato, ker omogočata prenos slikarske poteze v grafični medij. večina grafik je nastala s kombiniranjem različnih postopkov. oračevi grafični listi so zato pogosto unikatni odtisi. podobno kot pri slikah je pri grafikah prisoten princip plastenja oziroma nalaganja odtisov enega vrh dru- gega. nekateri med njimi imajo pripovedno noto, na primer odtisi listov, spet drugi prispevajo slikovite strukture ali kompozicijske vzorce. Janko Orač, 14. postaja, 2009, akril pl., 100 x 70 cm. pasijon s Ki Dones Ki 2020 15 248 Janko orač – biograFiJa janko orač se je rodil 3. 6. 1958 v celju, otroštvo pa je preživel v z ibiki. l eta 1997 je diplomiral na š oli za risanje in slikanje, visoki strokovni šoli v l jubljani (pri prof. d ušanu kirbišu). z aključil je podiplomski študij umetniške grafike na alu v z agrebu, pri prof. nevenki arbanas, ter pridobil naziv univerzitetni speci- alist grafik. n ajobsežnejše preglede svojega zdaj že štiridesetletnega ustvarjalne- ga dela je imel leta 1999 in 2008 v g aleriji d olenjskega muzeja novo mesto, leta 2002 v g aleriji sodobne umetnosti v celju, leta 2011 v k oroški galeriji likovnih umetnosti Slovenj gradec in leta 2018 v j akčevem domu, d olenjski muzej novo mesto (pregledna razstava grafik). ustvarja v polju slikarstva, risbe, grafike in prostorskih postavitev. izdal je več grafičnih map: v ečnost trenutka (josip osti, 2003), reka poetičnih podob (i van gregorčič, marjanca k očevar, milan markelj, 2007), grafična mapa exlibris (knjižnica mirana jarca novo mesto, 2012), Sve- tline nad mestom (dragotin k ette, miran jarc, Severin šali, 2015). med letoma 2003 in 2016 je bil likovni urednik revije r ast. je avtor in vodja likovnih simpo- zijev novomeški likovni dnevi, z ibika - t insko in valvasorjevih mednarodnih grafičnih dnevov. v rsto let se udeležuje slikarskih kolonij in simpozijev po Slo- veniji in v tujini (hrvaška, p oljska, a vstrija in š panija). v zadnjih letih je bil gost številnih grafičnih bienalov in trienalov v tujini (Split, l ivno, bitola, v arna) ter drugih mednarodnih razstav. z a svoja dela je prejel številna priznanja doma in tujini. je član dlud in zd Slu . ž ivi in ustvarja v novem mestu in z ibiki. Janko Orač, Izvir spoznanja, 1999, akril pl., 200 x 215 cm.