List 7.
O novi postavi zastran poljskih čuvajev.
Cesarski ukaz od 30. jan. t. I., kteri določuje napravo poljskih čuvajev, je oddelek postave, ktere so umni kme-tovavci že dolgo časa želeli in ktera je povsod, še posebno pa v ljubljanskem mestu in v okolici njegovi zlo potrebna zato, ker je poljske tatvine in poljske škode tukaj čedalje več. Že je tako daleč prišlo, da posestnik sam se poškodovanja poljskega blaga ne more ubraniti, ker se celo malo porajta na to: ali je to ali uno djanje polju v škodo ali ne.
Spomladi, komaj ko zemlja ozeleni, vidimo cele trume po travnikih tavati, po vertih, pašnikih, njivah steze delati, da si kake stopinje prikrajšajo, — pesterne z otroci in s ^šoceljni" po senci pohajkovati iu travo teptati, otroke po travi skakati, šolarje z žogami igrati in jih po žitu, kamor padejo, iskati, po rantah se obešati, po piankah plezati, na drevje kamnje metati, z prekijami klesti, remeljne ter-gati itd. Navada je že, da gostači ali kajžarji, kteri nimajo ne pedi lastnega polja, eno ali po dve kravi rede, — zgolj iz pridelkov ptuje zemlje; pasejo krave po ptujih mejah, travnikih ali pašnikih, osmučejo kjer je mogoče, kakošen obrašek, plevejo po ptujih njivah in zraven plevela tudi marsiktero bilko žita porujejo. To vse in veliko več drugih napak, kterih nam tukaj popisovati prostora manjka, se godi vpričo posestnikov, in če se kdo za varstvo svojega blaga potegne in take škodljive napake graja, jo lahko skupi, da ga kakošna široka pestema ali podrecana pasta-rica ali jezična babura ali kak smerkovec dobro ošteje, — zato, ker so take iu enake tu omenjene početja že tako v navadi, da se njih napčnost in škodljivost celo n e spozna ne.
Veliko več je pa tistih poljskih prestopkov, kteri se po svoji lastnosti med prepovedane dela štejejo. — Take dela se dopernašajo po tatinsko. Krompir, repa, korenje, koruzni sterži na njivah, sadje vsake sorte na drevji, merva, detelja, žitno snopje v kozolcih, šota na ljubljanskem mahu, les v borštih itd. — vse to so stvari, kterih se tatinska roka toliko ložej polasti, ker se ne morejo hraniti kakor mošnja v žepu. Tudi takošne tatvine se množijo čedalje bolj in silijo posestnika, da mora napol zrelo opreš-nino izkopati in v hram spraviti, ako hoče, da kaj ima. Posebno je krompir za tatinske postopavke kaj mikavna reč; komaj ko jame se v zemlji enmalo debeliti, se vidijo že pred jutranjo zarjo tihotapke in tihotapci po polji plaziti in po tatvinskih potih živeža iskati, da jim ni treba v „taberh" hoditi. Saj je tako početje lahko in brez truda, in kadar pride petek, taka derhal z obezano glavo in uklonenim herbtom berači po hišah in štacunah milo mermraje, da se beraška mavha tudi s krajcarji izpita. In tako se samica po svojih mislih „poštenou preredi in ima še tudi toliko časa, da vsaki dan sv. mašo sliši in tudi rožeukranc moli. Posestnik pa ob času velikega dela za dobro plačilo ne more ne delavcov ne delavk dobiti.
(Konec sledi.)
List 8.
O novi postavi zastran poljskih čuvajev.
(Konec.)
Dobro se bo tedaj prileglo, ako bojo poljski čuvaji res upeljani tako, da se bo takim tatvinam v okom prišlo. Veliko lahkoživcov in postopačev, veliko hinavskih samic se bo resno dela poprijelo, ako bojo vidili, da so jim njih dozdauje krive poti zaperte.
Vendar moramo opomniti, da naprava čuvajev samo ni še zadosti, take krivice odvračati; treba je tudi, da se poljski prestopki zdatno in hitro kaznujejo. Ker pa nova postava večidel le samo od čuvajev govori, druge v poljsko  varstvo  spadajoče  razmere  pa  le   malo  zadeva,
smemo pričakovati, da bo ob kratkem cela postava o poljskem policijskem redu, toliko potrebna in toliko zaželjena, na svitlo prišla, ker le potem bo kaj prida.
Splošne kaznovavne postave natanko določujejo, ktere hudodelstva se po njih pravilih kaznujejo in tudi postave manjših pregreškov naznanjajo poredoma dela v njih zapo-padene; ravno tako je tudi želeti, da bi poljsko poškodovanje bilo natanko in posamno določeno, da bi se vedilo, ktere krivične dela spadajo pod varstvo čuvajev. Vse poljske poškodovanja pa niso enake; — nektere delajo večjo škodo, nektere manjo, jn tako morajo tudi kazni različne biti. Nova postava sicer določuje, da se ima poljska škoda pokoriti po različnih stopnjah s 25 kr. do 40 gold. nov. dn. v dnarjih ali pa z zaporom do 8 dni. Cesarske gosposke bojo mogle tedaj na podlagi zanesljivih zvedencov pozvedovati škodo, da bojo določevale kazen po pravi meri in tako, da ne bojo enaki prestopki v enem kantonu tako, v drugem pa drugač kaznovani. Hitro kaznovanje poljskih prestopkov ali pregreškov bo cesarskim gosposkam mnogo dela naklonilo. One imajo z drugimi uradnijskimi deli toliko opraviti, da jim dostikrat za imenitne obravnave časa primanjkuje. Ne bojo se lahko takih malih prestopkov tako poprijele, da bi kazen krivega nemudoma dotekla, in nagla sodba je v takih zadevah potrebna. Tudi so kantonske urad-nije, kakor so dan današnji ustanovljene, od mnogih srenj tako odločene, da se je v resnici bati, da veliko takih prestopkov gosposkam ne bo na znanje prišlo. Čuvaji imajo sicer zasačenega poškodovavca dotičnemu županu izroče-vati; al kakor so županije sedaj osnovane, nimajo ne prostora, kamor bi take ljudi začasno zaperale, ne beričev, ki bi jih h gosposki gonili. Ce bi pa čuvaj poškodovavca do cesarske gosposke spremljal, celi dan ali pa dva zgubljal, kdo bo pa ta čas na straži stal? Vidi se tudi iz tega potreba novih vse drugačnih županij. Zavoljo takih in enakih vzrokov so komisije, ktere so se zastran nove srenjske postave posvetovale, veliko uradnijskih opravil županom določile. Gotovo bi bili vsi poljski prestopki za obravnavo pri županijah bolj primerni, ker je dostikrat treba, škodo prevdariti na mestu, kjer se je storila, kar se tu ložej stori kakor v daljni gosposkini pisarnici.
Iz vseh teh uzrokov moremo upati, da se bo poljska postava še na dalje razširila in obsegla vse, kar poljski policijski red zahteva.*)                                         A.
*) Občne poljske postave moremo toliko bolj pričakovati, ker je nje živa potreba očitna in ker je nekdanje c. kr. ministerstvo kupčijstva že leta 1851 kaj dobro izdelano osnovo te postave vsem kmetijskim družbam v prevdarek in pretres dalo in je vsaka teh družb z veliko marljivostjo dodjala ali prenaredila marsikaj po potrebah vsake kronovine.                             Vred.