v geografskih revijah, izmenjavo literature ter v skupnih nastopih na mednarod- nem področju, je dobilo s tem novo obliko. Dosedanji stiki slovenskih in hrvaških geografov so bili dolga lete., seveda z obdobnimi nihanji, tesni, plodni še iz časov predavanj prof.Rubioa na geografskem inštitutu ljubljanske zniverze. Sodelovanja se je zlasti močno razmahnilo po letu 1960 s skupnimi terenskimi vajami študentov, skupnim na- stopanjem na simpozijih in sodelovanjem na agrarnogeografskem medrepubliškem projektu "Transformacija agrarne pokrajine in karta izkoriščanja zemljišča". V Ljubljani in Zagrebu sta se razvili podobni socialnogeografski usmeritvi, njihov U3peh pa so številne monografske in druge razprave, ob katerih je rastel številen mlajši rod raziskovalcev. Končno je hrvatsko geografsko društvo v znak dolgoletnega tesnega sodelovanja podelilo akademiku prof.dr.Sve- tozarju Ilešiču naslov častnega člana društva. Srečanja so se udeležili člani obeh oddelkov. Iz Zagreba profesorji Mladen Friganovid, Josip Ridjanovič, Mladen Šegota, docenti Zlatko Pepeonik, Miroslav Sič, Milan Vresk, predavatelji Mirko Brazda, Ivan Malkoč ter stro- kovni sodelavci oziroma asistenti Petrica Novosel, Andrija Bcgnar, Jasna Pepeonik in Dane Peinovid, iz Ljubljane pa profesorji Ivan Giims, Vladimir Klem^nčič, Igor Vrišer, Mirko Pak, Marjan Žagar, doc.Franc Lovrenčak, asi- stenti Marijan Klemenčič, Dušan Plut, Andrej Černe, Anton Gosar in višji bibl. Tatjana Šifrer. Na srečanju so bile izmenjane podrobne informacije o pedagoškem in znanstveno- raziskovalnem delu obeh oddelkov ter posameznih sodelavcev posebej, prav tako pa smo izmenjali izkušnje pridobljene pri reševanju številnih problemov na področju geografskega izobraževanja, še posebej na višji in visoki stopnji. Plod srečanja je dogovor o nadaljnjem poglobljenem sodelovanju z vsakoletni- mi srečanji, izmenjavami predavateljev, s tesnejšim sodelovanjem na znanstve- no-raziskovalnem področju, z večjo udeležbo na simpozicijih, ki jih organizi- rata oba oddelka, z usklajevanjem sodelovanja v raznih zveznih organih, v tisku, vodstvu ekskurzij itd. Sodelovanje naj se poglobi na vseh ravneh, od posameznikov, oddelkov do obeh geografskih društev, s čimer bi zajeli obe sosednji republiki v celoti in čim večje število geografov. Naslednje sre- čanje, ki bo tudi sitrokovno poglobljeno in problemsko opredeljeno, bo sredi letošnjega leta. Mirko Pak GEOGRAFSKI PROBLEMI ŽIVLJENJSKEGA OKOLJA - JUGOSLOVANSKI SIMPOZIJ Z MEDNARODNO UDELEŽBO V CELJU SEPTEMBRA 1973 Na pobudo komisije za znanstveno delo geografskega društva Jugoslavije je inštitut za geografijo univerze v Ljubljani pripravil mednarodni simpozij o geografskih problemih življenjskega okolja. Osnovni namen simpozija je bil, da izsledke slovenskih raziskav prikaže šir- šemu krogu geografov iz Jugoslavije in od drugod ter da se udeleženci seznani- jo tudi z metodami in dosežki raziskovalnega dela v drugih naših republikah in tujini. Uspeh simpozija pa ni samo v izmenjavi medrepubliških in mednarod- nih izkušenj in spoznanj, temveč tudi v tem, da je spodbudil zanimanje širšega kroga različnih ustanov in tudi iz šol. Simpozija se je udeležilo 144 strokovnjakov, od tega ¿9 iz tujine, 13 pa iz drugih republik Jugoslavije.Med udeleženci je bilo 62 profesorjev oziroma učiteljev. Med 32 referati jih je bilo 14 iz tujine. Razvrstiti jih je moč v tri skupine: 1. Teoretsko metodološki referati; med njimi naj opozorim na referate dr.Laha: Ekonometrični in humanistični vidiki okolja in dr.Rupperta: Socialnogeo- 53 grafski aspekti varovanja okolja. Največ tovrstnih referatov pa so imeli stro- kovnjaki iz vzhodnoevropskih držav, ki so člani komisije za ocenjevanje vpliva človeka na življenjsko okolje pri SEV-u. Omenim naj le dr.Kastro- wickeya,ki je obravnaval ekološke probleme urbaniziranih regij, dr.Haase in dr.Preobraženski pa sta osvetlila metodološka izhodišča za ekonomsko in ne ekonomsko vrednotenje sovplivov med naravo in družbo. 2. Drugo skupino so sestavljali referati, ki so plod raziskovalnega dela na izbranih območjih, kjer je okolje najbolj prizadeto. O tem so poročali dr.Mikulik (Vrednotenje vpliva ekonomskih dejavnosti na življenjsko okolje na primeru modelnega območja Liberec), dr.Vavrekova (Izbrani vidiki empi- ričnih raziskav življenjskega okolja v modelni oblasti Bratislava), dr.Dukagjini in mag.Vindisiqi (Rezultati dosedanjih raziskav v Kosovski Mitrovici), dr.Radinja (Pokrajinske značilnosti industrijske onesnaženo- sti v Sloveniji), mag.Plut (Pregled negativnih vplivov na življenjsko oko- lje s pomočjo matrike in bodoči prostorski razvoj Koprskega Primorja)., Orožen (Oris problematike odpadkov v Ljubljani), Uranjek-Domitrovič (Vpliv urbanizacije in deagrarizacije na oblikovanje omrežja centralnih naselij in kvalitete življenjskega okolja) , Čeme (Degradacija okolja na primeru Velenja) in Špes (Degradacija okolja na primeru Celja) . 3. Referati tretje skupine so prikazali ocene posameznih antropogenih de- javnosti na geografsko okolje. Med drugim so poročali dr.Havrlant (Metoda ocene pokrajine za rekreacijo na primeru analize rekreacijskega območja ostravske industrijske regije), mag.Malič (Vpliv cestnega prometa na življenjsko okolje), dr.Neumeister in dr.Heizmann (Ocena vpliva industrije na okolje) in dr.Roubitshek (Ocena vpliva kmetijstva na varstvo okolja). Izsledke iz nekaterih slovenskih pokrajin so referefiti osvetlili tudi na te- renu.Največ zanimanja, zlasti med tujimi udeleženci, je bilo za Velenje, kjer se sicer načrtno razvija sodobno socialistično mesto, ki pa se kljub temu ni moglo izogniti nekaterim izrazitim degradacijskim pojavom, povezanim z velenjskim premogovnikom in šc štanjskimi termoelektrarnami. Prvi del simpozija z referati in terenskimi ogledi je potekal v Celju in Velenju, drugi del pa na dvodnevni ekskurziji po Slovenskem Primorju. Vsi referati s sljnpozija bodo objavljeni v deveti številki Geographice Slovenice ki bo izšla sredi letošnjega leta. Metka ŠDes JUGOSLOVANSKI SIMPOZIJ 0 URBANI IN INDUSTRIJSKI GEOGRAFIJI V LJUBLJANI NOVEMBRA 1979 Od 8. do 10. novembra 1979 bo v Ljubljani zvezni simpozij o urbani in indu- strijski geografiji, ki ga organizira inštitut za geografijo univerze v Ljubljani. Številni domači in tuji vodilni strokovnjaki bodo poročali o metodologiji raz- iskovanj urbanih naselij, urbane mreže in njihove funkcijske strukture ter o vseh drugih geografskih problemih industrije. Prvi zvezni simpozij o urbani geografiji je bil v Ljubljani oktobra 1970.leta, referati pa so objavljeni v znanstvenem glasilu inštituta za geografijo Univerze - Geographica Slovenica 1, Ljubljana 1971. S področja urbane geogra- fije bo to drugi zvezni simpozij, s področja industrijske geografije pa prvi. Oba imata za cilj pospešiti tovrstna prizadevanja na področju geografije, ki pri nas precej zaostajajo in zato ne morejo ustrezno prispevati k reševanju konkretnih vprašanj s teh dveh področij;-Hkrati pa naj bi ta simpozij tudi metodološko obogatil tovrstna prizadevanja jugoslovanskih geografov. Zato je zanj tudi veliko zanimanje, saj je prijavljenih 35 referentov. Referati bodo objavljeni v Geographici Slovenici 10. 54