lM
Prešernova ul. 30,2250 PTUJ, telefon: 787-91-00, www.tmd-lnvest.sl
D INVEST d
,0.0.
Podjetji za investicijsko dejavnost trgovino in storitve
> Izdelava prcuektne dokumentacije za vse
vrste objektov
^ Tehnično svetovanje
^ nadzor nad gradnjo objektov
Ptuj, petek, 21. oktobra 2011
letnik LXIV • št. 82 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,30 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
w
OKNO
1WW
MI k 1' M j
rtu r i'
i . . i j *
Obogateni Zmelkoow v Kinu Šiška
Danes priloga
Stran23
RADIOPTUJ
www.radio-ptuj.si
Po mestni občini
Ptuj • Zakaj se v mestni občini ne odzivajo?
O Stran 2
Po naših občinah Podravje • Milijoni iz občinskih blagajn vVeolio
O Stran 5
Po naših občinah Videm • Župan razrešil direktorico občinske uprave
Z> Stran 7
Štajerski
Ptuj • Štetje življa v Ptujskem jezeru
Ptujsko jezero nic vec ribiška oaza?
Čeprav se je uradno turistična in športna sezona na Ptujskem jezeru, na katerem so Dravske elektrarne tudi letos izvajale čiščenje mulja, končala, je na tem turistično-rekreacijskem območju še vedno živahno.
Te dni je srečati izvajalce analize prisotnosti rib v Ptujskem jezeru, ki so jo DEM dolžne izvesti na podlagi Evropske direktive, ki elektrogospodarstvu nalaga, da mora v naravi ustvariti habitat, kot je bil, preden se je začela energetska izraba jezera. Po za zdaj neuradnih podatkih naj bi bilo ribjega zaroda v jezeru vedno manj, medtem ko pa število ptičev narašča. Ko bo hrane v vodi zmanjkalo, tudi ptičev več ne bo; posledično pa bo ogrožen celoten naravni habitat. Še tam, kjer bi ribe morale biti, jih danes ni več. Podatki analize bodo podlaga za aktivnosti glede ustvarjanja naravnega habitata v bodoče. Sicer pa bodo DEM tudi v prihodnjem letu nadaljevale čiščenje mulja v jezeru, načrtujejo tudi poglobitev pristanišča, medtem ko ptujski mestni proračuna v letu 2012 predvideva le sredstva za raziskavo vpliva plovbe na ptiče.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Dornava, Polenšak • Uspešna gasilska vaja
Šport
Kolesarstvo •
Gazvoda v francoski Ag2r-La Mondiale O Stran 11
Požar v stanovanju in delavnici
V soboto popoldne je zagorelo v zgornjem stanovanju večstanovanjskega bloka v središču Polenšaka. Požar, ki se je hitro širil, so zanetili otroci, ki so si v kuhinji pripravljali malico, pri čemer je najprej zagorelo olje na štedilniku. Polenški gasilci so bili takoj po klicu na kraju požara.
Na srečo je šlo le za vajo v okviru meseca požarne varnosti. „Kot rečeno, je šlo za požar v enem od stanovanj v stanovanjskem bloku, od koder je bilo potrebno rešiti štiri ujete otroke in pogasiti požar. Ujete otroke na balkonu smo reševali po lestvi, potrebna pa je bila še evakuacija ostalih ogroženih stanovalcev v bloku. Ob takojšnji intervenciji smo požar hitro in učinkovito pogasili. Tokratno vajo so si ogledali tudi naši ostali člani in članice, od najmlajših do najstarejših, pa tudi sokrajani, s katerimi smo nato skupaj preživeli še prijetno druženje na gasilskem pikniku do pozne noči," je po uspešno izvedeni vaji povedal predsednik PGD Bogdan Vršič.
Dan prej, v petek, pa je podobno gasilsko vajo izvedlo tudi 14 članov PGD Dornava. Njiho-
va naloga je bila gašenje požara, ki je izbruhnil v kovinarski delavnici, kasneje pa so morali pogasiti še manjši požar na bližnjem koruznem strnišču, ki ga je najverjetneje povzročila kakšna goreča iskra iz delavnice. Poveljnik PGD Dornava Albin Peteršič je ob robu akcije med drugim poudaril, da v gasilskem društvu posvečajo veliko pozornost tako izobraževanju kot praktičnemu urjenju operativne enote: „Na takšnih vajah se pokaže, kako enota deluje kot celota, prav tako se pokažejo morebitne slabosti ali pomanjkljivosti. Zavedati se moramo, da sta znanje in izurjenost gasilcev bistvenega pomena za uspešno in varno gašenje ter reševanje v resničnih življenjskih intervencijah."
SM
Polenški gasilci skupaj z otroki, ki so jih (v uspešno izvedeni vaji) rešili iz drugem nadstropju bloka.
Foto: arhiv PGD Polenšak
gorečega stanovanja v
Ptuj • Zaskrbljenost v Čistem mestu
Zakaj se v mestni občini ne odzivajo?
Ptujsko podjetje Čisto mesto, ki se je v 17 letih ravnanja z odpadki razvilo v eno vodilnih na tem področju v državi, je zašlo v težave, a kot zatrjuje direktor Janez Letnik, ne po svoji krivdi.
Janez Letnik je prišel na čelu Čistega mesta iz mednarodno uveljavljene skupine Saubermacher Slovenija v Lenartu, kjer je dobrih 20 let vodil tamkajšnji center za ravnanje z odpadki. Tudi zaradi tega mu, ko je odšel v pokoj dotedanji dolgoletni direktor Andrej Koter, vodenje Čistega mesta ni predstavljalo nobenih težav, saj se je z gospodarjenjem z odpadki praktično ukvarjal že ves čas. A kmalu po tem, ko je občina Ptuj ustanovila svoje podjetje Javne službe, so se nepričakovano pojavile težave, kajti Čisto mesto je s tem izgubilo upravljanje nad ptujskim centrom za ravnanje z odpadki (CERO) v Gajkah. Pa to še zdaleč ni vse kar teži ta dolga leta poslovno zgleden in uspešen delovni kolektiv. O tem direktor Janez Letnik pravi:
»Vse do ustanovitve Javnih služb smo opravljali storitev zbiranja, prevoza, obdelave in odlaganja komunalnih od-
Uvodnik
Foto: M: Ozmec
Novi direktor Čistega Mesta Janez Letnik: "Še vedno verjamem, da bomo z mestno občino oziroma Javnimi službami uspeli najti dogovor, ki bo sprejemljiv za obe strani."
padkov iz 17 občin Spodnjega Podravja. Po tem, ko smo izgubili upravljanje nad Gajkami, smo najprej bili prisiljeni sedež Čistega mesta preseliti na novo lokacijo, na Rogozniško, kjer smo vzeli v najem tudi del parkirišč in spremljajočih prostorov. Žal smo se morali soočiti tudi s težavami, ki so nastopile zaradi zmanjšanega obsega izvajanja dejavnosti,
Nam je tega res treba?
Pa seje začelo pranje možganov. Torej postopek, ko nam poskušajo drugi z vsemi sredstvi in silami dokazovati svojo resnico, svoje poglede na dogajanje okrog nas, in to počnejo tako dolgo, da najprej podvomimo v svoj spomin, potem pozabimo, kako je res bilo, nazadnje pa verjamemo, da je tako, kot nam dopovedujejo.
Seveda govorim o predvolilnih nagovorih, soočenjih, visokih in nizkih udarcih, prilizovanjih, povzdigovanjih samega sebe, če pa to ne gre, pa vsaj poniževanju drugih, da ti vendarle sam štrliš za kak centimeter nad ostalimi.
Res ne vem, ali kandidati za parlamentarne stolčke mislijo resno, ko nas prepričujejo o svojih vrlinah, ko nam dokazujejo, kako je edino njihova pot prava, ko nas prepričujejo, da je misliti drugače skorajda že greh... Kot da ljudje ne bi imeli svoje pameti. Tako daleč pride potem vse skupaj, da se zdravorazumskemu človeku vse skupaj upre in se politike niti noče več iti. Eden od uglednih bivših politikov je v nekem pogovoru dejal približno takole: "In potem sem pomislil: 'Ali je meni tega res treba?!'Pa sem odšel."
Kdaj se bomo tega vprašali mi, državljani, ki nas od časa do časa prekvalificirajo v volivce? Hvala lepa za "volivca". Zaradi nečesa, kar počnem enkrat na nekaj let, pa si res ne zaslužim naziva volivec. Ker tudi vegetarijanec nisem, če enkrat na štirinajst dni pojem samo fižolovo juho.
Očitno je nekaterim dovolj tega, da nas posamezniki kot kake ovce vodijo, kamor jim drago - pa čeprav v klavnico. Upor proti našim pastirjem se je že začel. Vedno več ljudi spoznava, da se za vsem dogajanjem - od domačega kraja naprej - skriva en sam egoizem. Boj za prevlado. Boj za imeti več.
Nam je tega res treba?
Jože Šmigoc
ter nato še s težavami, ki jih nismo povzročili mi.«
Je to vplivalo na zmanjšanje števila zaposlenih?
»Žal smo bili prisiljenih tudi v ta ukrep, saj smo zaradi bistveno zmanjšanega obsega dela, praktično sta nam ostala le še zbiranje in prevzem komunalnih odpadkov, število zaposlenih skoraj prepolovili: od prejšnjih 91 smo lahko obdržali le še 54 delavcev.«
V čem pa vidite svetlejšo prihodnost?
»Že ob prihodu v Čisto mesto sem izrazil željo, da obstoječi sistem prevzema in zbiranja komunalnih odpadkov nadgradimo z novim standardom storitev, saj je bilo med občani na terenu, ki ga pokrivamo, kar precej pripomb, največ zaradi prepolnih ekoloških otokov. Zato sem se odločil, da predstavimo nov predlog ravnanja s komunalnimi odpadki. V tem času sem obiskal že vseh 17 županov občin, na območju katerih izvajamo dejavnost, in moram reči, da so bili odzivi povsod pozitivni, tako kot želja po nadaljnjem sodelovanju.«
Ločevanje odpadkov pri povzročiteljih
Kaj zajema nov sistem ravnanja z odpadki?
»Ta bo zajemal zbiranje posameznih frakcij pri osmih povzročiteljih po sistemu 'od vrat do vrat'. Uvesti želimo zbiranje plastične in kovinske embalaže v vrečah enkrat mesečno, za kar bo vsako gospodinjstvo prejelo vsak mesec dve vreči, zbiranje papirja v 240-litrski posodi enkrat mesečno, za kar bo vsako gospodinjstvo prejelo posodo za zbiranje odpadnega papirja, zbiranje mešanih komunalnih odpadkov
Foto: M: Ozmec
Nov sistem ravnanja z odpadki, ki ga uvajajo v podjetju Čisto mesto, bo zajemal zbiranje posameznih frakcij po sistemu "od vrat do vrat".
vsake tri tedne, zbiranje bioloških odpadkov 42-krat na leto, steklo pa bomo še naprej zbirali na ekoloških otokih in ga odvažali enkrat mesečno.
Naj dodam, da bomo nov poslovni načrt skupaj s predlogom sistema ravnanja z odpadki do 15. novembra poslali vsem občinam v potrditev, v načrtu pa bodo zajeti tudi vsi drugi potrebno podatki: o velikosti posod in vreč za odpadke, točne frekvence odvozov, način zbiranja odpadkov ter variante cene predlaganega sistema ravnanja z odpadki. Naša matična družba tak sistem uspešno izvaja že v več občinah na območju Slovenskih goric.«
Slišimo, da so se pojavile nove težave ...
»Novembra lani so inšpekcijske službe na območju MO Ptuj nadzirale ločeno zbiranje odpadkov. Inšpektorji so sicer ugotovili, da so, razen manjših odstopanj, občani ločeno zbiranje odpadkov skoraj dosledno upoštevali, vendar so zaradi opozoril o precej visokih globah za kršitelje mnogi postali negotovi. Po naših informacijah je med ljudmi zavladala prava zmeda, saj smo imeli precej klicev občanov, da sedaj ne vedo, kaj lahko sploh še odlagajo v svojo posodo za odpadke, ker se bojijo, da bi, če bodo ravnali napačno, plačali kazen. Poleg tega je Skupna občinska uprava od nas zahtevala, da takoj povečamo število ekoloških otokov ter da povečamo frekvenco odvoza ločenih frakcij. To smo storili, saj smo število ekoloških otokov z dotedanjih 260
povečali na 320, zbiranje ločenih odpadkov pa smo z do tedaj enkrat tedensko povečali na dvakrat tedensko.
Ko smo vse te novosti pričeli izvajati, se je naše delo precej povečalo, kalkulacija cene naših storitev pa je bila in je še vedno iz leta 2009. Zato smo od Javnih služb MO Ptuj, ki imajo za to koncesijo, zaradi povečanega obsega storitev zahtevali novo kalkulacijo oziroma dodatno plačilo za dodatne storitve, vendar se o tem še do danes, celih 8 mesecev po prvi zahtevi, žal nismo uspeli dogovoriti. Nekakšen poskus Javnih služb, da bi naši zahtevi vendarle ugodili, je bil marca letos, ko so izvedli ponovni javni razpis za opravljanje te dejavnosti. Mi smo se nanj seveda prijavili in bili s svojo ponudbo cenovno najugodnejši, saj smo izvedeli, da je bil drugi ponudnik, to je bilo podjetje Snaga iz Maribora, na mesec za okoli 15.000 evrov dražji. Žal pa kljub temu za opravljanje teh storitev nismo bili izbrani, saj je bil razpis naknadno razveljavljen.«
Bo pričel veljati dvomesečni odpovedni rok?
Kako ste potem ukrepali?
»S predstavniki Javnih služb smo se pričeli pogajati in po skoraj 4 mesecih prizadevanj smo končno uspeli pripraviti osnutek dogovora, ki je bil usklajen pri obojih. Z direktorjem Javnih služb Alenom Hodnikom sva se že celo dogovorila, da bova dogovor podpisala. Žal pa se naslednji dan to ni zgodilo. Kot sem pozneje izvedel, je dogovor padel v
vodo, ker župan Štefan Čelan Javnim službam tega dogovora ni odobril. Tako smo ostali v zelo neprijetnem, lahko bi rekel pat položaju, kajti v Čistem mestu še naprej redno opravljamo povečan obseg dejavnosti, to pa nam zaradi neplačila že opravljenih storitev vsak mesec povzroča za okoli 20.000 evrov izgube.«
Je možno pričakovati ugoden razplet težke situacije, v kateri se je znašlo Čisto mesto?
»Ne vem, res ne vem. Sredi prejšnjega tedna sem Javnim službam in v vednost tudi županu MO Ptuj poslal dopis, v katerem jih še enkrat pozivamo, naj težavam prisluhnejo resneje, kajti s povečanjem obsega dejavnosti se je povečal tudi naš strošek, zato smo jih še enkrat prosili, da nam aneks k pogodbi potrdijo do 31. oktobra. To bi pomenilo, da bomo storitve vendarle dobili plačane. V nasprotnem primeru pa smo v dopisu dodali, da če aneksa ne bodo podpisali, naj potem naš dopis vzamejo kot odpoved pogodbe z odpovednim rokom dva meseca.
Moram reči, da še vedno verjamem v to, da bomo vendarle uspeli najti dogovor, ki bo sprejemljiv za obe strani, saj bi prej omenjeni nadstandard storitev zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov radi zagotovili tudi občanom MO Ptuj.«
Stališče župana oziroma Mestne občine do omenjene problematike bomo predstavili v naslednji številki oziroma ko ga (če ga) bomo dobili ...
M. Ozmec
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Go-znik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Nastja Bat. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Podravje • Zelenjadarji po vzoru žitne verige
Ustanavlja se združenje Slovenska zelenjava
V začetku letošnjega septembra se je na državni ravni oblikovala t. i. zelenjavna veriga z enakimi cilji in nameni, kot se je že v prvi polovici tega leta ustanovila žitna veriga. Član skupine, ki sestavlja zelenjavno verigo, je tudi Branko Majerič iz Moškanjcev.
„V tej zelenjavni verigi nas je več članov, med njimi smo trije predstavniki pridelovalcev, pa predstavniki kmetijske, gospodarske in trgovinske zbornice, zadrug, kmetijskega ministrstva in trgovcev. Na osnovi večplastne problematike, ki je precej večja in bolj zapletena kot v žitni verigi, smo sestavili dve skupini; prva se bo ukvarjala s pridelavo, oziroma s tehnologijo in konkurenčnostjo v zelenjavni verigi, druga skupina pa z odnosom trgovine do pridelovalcev," je pojasnil Majerič.
Dejstvo je, da se je pridelava zelenjave v Sloveniji v zadnjem obdobju drastično zmanjšala; statistični podatki govorijo o le še 30-odstotni samooskrbi, Majerič pa trdi, da je dejansko stanje še slabše: „Na našem sestanku smo ugotovili, da je v Sloveniji tržne pridelave zelenjave le še 15 odstotkov, razliko pa predstavljajo zasebni vrtovi, kjer si ljudje pač pridelajo nekaj malega zase. Po analizi statističnih podatkov je vidno, da je pridelavi zelenjave namenjeno le še okoli 3500 hektarjev zemljišč, od tega pa je le 1500 hektarjev z zelenjavo za prodajo na trgu. Glede na te podatke smo se končno vsi, tudi ministrstvo, začeli zavedati, da smo pred veliko težavo. In pred novim vprašanjem, na katerega še nimamo odgovora. Zakaj se niti teh 15 odstotkov tržne zelenjave ne more prodati v trgovskih sistemih, ki poslujejo v Sloveniji? Očitno nekaj ni v redu: pridelovalci so sposobni in pripravljeni pridelovati zelo kvalitetno zelenjavo, nimajo pa je kje oz. komu prodati! Trgovci pa po drugi strani trdijo, da slovenski zelenjadarji niso zanimivi, ker pridelajo premalo za njihove police!"
Branko Majerič, član novoustanovljene zelenjavne verige, opozarja na številne težave domačih zelenjadarjev, ki jih bodo poskušali rešiti v naslednjih mesecih, napoveduje pa tudi ustanovitev gospodarskega interesnega združenja Slovenska zelenjava.
Prva naloga: izdelava kalkulacij za več vrst zelenjave
Prva težava, ki jo po besedah Majeriča morajo rešiti člani skupine, je izdelava kalkulacij za pridelavo posameznih vrst zelenjave, saj so brez tega nadaljnja pogajanja s trgovci onemogočena: „Doslej sploh nismo imeli izračunanih lastnih cen za zelenjavo, zato so nas trgovci lahko »tiščali ob zid« s svojimi cenami, saj sami nismo imeli v rokah nobenega resnega argumenta za neko osnovno ceno, s katero se pokrivajo stroški pridelave. V naši državi se v osnovi prideluje nekje 18, 19 vrst zelenjave, zaenkrat pa na pristojnem Kmetijskem inštitutu Slovenije pripravljajo kalkulacije za pet vrst zelenjave, ki naj bi bile dokončane do konca tega leta. Šele takrat se bomo lahko pridelovalci začeli resno pogajati s trgovci, vendar ne posamično, ampak vsi skupaj, v okviru ene organizacije, ki je
Samooskrba z zelenjavo v Sloveniji je padla na 30 odstotkov; površin, zasajenih z zelenjavo, je le še 3500 hektarjev, za tržno pridelavo pa samo še 1500 hektarjev.
doslej nimamo. Organizacije proizvajalcev zelenjave po evropskih direktivah pri nas niso uspele, našo nepovezanost pa so s pridom izkoristili trgovci. Zato smo se v okviru sestankov zelenjavne verige odločili, da bi bilo najbolje ustanoviti gospodarsko interesno združenje (GIZ) za zelenjavo z imenom Slovenska zelenjava. Iniciativni odbor, katerega član sem tudi sam, že dela na tem in upam, da bo GIZ ustanovljen novembra. Namen našega GIZ-a je,da se vsi pridelovalci, večji in manjši, povežejo in skupno nastopimo na našem trgu z enotno embalažo. Jasno je namreč, da se ponudba slovenskih zelenjadarjev na trgovskih policah res izgublja med vso ostalo zelenjavo, saj je tako razdrobljena premajhna in si tako tudi ne moremo zagotoviti svojih polic." Ma-jerič dodaja, da ta pot ne bo enostavna, saj so se zelo povečale tudi zahteve trgovcev glede embalaže za zelenjavo, s čimer se tudi lahko lažje zamegljuje dejansko poreklo zelenjave.
Nujno bo uvesti tudi sledljivost (in poreklo) zelenjave
„Naslednja težava, ki jo želimo rešiti, je vzpostavitev sle-dljivosti in porekla slovenske zelenjave. To je lahko povezano le s številko GERK-a. Vsak pridelovalec pri nas, ki prejema subvencije, mora svoje površine enkrat letno prijaviti in tudi zabeležiti, kaj prideluje na teh površinah. Doslej se je dogajalo, da so nekateri kmetje ali podjetja enostavno ob domači zelenjavi slednjo tudi uvažali in potem vse skupaj prodajali pod slovensko blagovno znamko. Z izračunanimi uradnimi kalkulacijami bodo takšna zamegljevanja porekla onemogočena, saj se bo vedelo, koliko določene vrste zelenjave se lahko pridela na določeni velikosti zemljišča. Menim, da imajo naši kupci vso pravico vedeti resnico ali je zelenjava res pridelana na slovenski zemlji ali ne."
Evropski trg je sicer, kot priznava Majerič, odprt za vse proizvajalce, vendar tudi trdi, da nikakor niso vsi v enakopravnem položaju: „Absurd je, da se recimo v Slovenijo uvažajo kumare po 12 centov iz tujine, pridelane pač v nekih umetnih pogojih, ker naši pridelovalci tega nikakor ne zmorejo, seveda na bolj zdrav način. Podobna je zgodba s česnom; poraba česna v državi je okoli 1500 do 2000 ton in toliko ga brez težav lahko pridelamo sami. Vendar je najprej potrebno imeti narejeno osnovno kalkulacijo za pridelavo česna v naših pogojih in potem bomo lahko ugotovili dve zadevi: da lahko pridelamo dovolj česna za samooskrbo in s tem poskrbimo za veliko novih delovnih
mest, ter da bi ta česen pri tej količini stal približno toliko, kot stane zdaj uvoženi s Kitajske. In od tega bi imeli vsi nekaj; slovenski pridelovalci in slovenski potrošniki."
Slovenski zelenjadarji niso v enakopravnem položaju
Lastna pridelava zelenjave sicer, kot dalje pojasnjuje Majerič, nikakor ne omejuje trgovinskega uvoza: „Seveda bodo trgovci še nadalje uvažali zelenjavo, to je povsem razumljivo in logično in nimamo nič proti temu. Vendar je potrebno doseči, da bomo imeli slovenski zelenjadarji svoje police s svojo zelenjavo, da bodo kupci dejansko lahko izbirali, ker zdaj pravzaprav te možnosti sploh nimajo. Potem se šele lahko potrošniki odločajo, kaj bodo kupili. Mi pridelovalci ne moremo do potrošnikov, ker nam to onemogoča trgovski sistem. To je ena stvar. Druga stvar pa zadeva termin uvoza; neumno je, da trgovci uvažajo npr. zelje takrat, ko je pri nas sezona zelja in je domačega dovolj za prodajo. Enako velja za ostalo zelenjavo, ki je sezonska kultura in je ne moreš skladiščiti za nekaj mesecev, še za nekaj dni težko. Tu se spet poraja vprašanje, kakšna je uvožena zelenjava, ki zdrži tako dolgo? Kako je tretira-na? Kakšen je npr. francoski krompir, ki je na trgovskih policah na svetlobi lahko več tednov, ne da bi začel kaliti? Ali pa februarja uvožen egiptovski krompir v zemlji, od naših pridelovalcev pa se zahteva lepo spakiran in očiščen krompir. To je absurd in vsi ti dejavniki kažejo, da slovenski pridelovalci nismo v enako-
pravnem položaju z drugimi. V drugih državah je proizvajalcem dovoljeno uporabljati marsikatera sredstva, ki so pri nas prepovedana. Npr.; uvožena čebula je tretirana s posebnim sredstvom za zaviranje rasti, ki preprečuje, da ta čebula v skladišču odganja. Jaz, kot pridelovalec čebule, pa tega ne smem uporabljati. Tega ne morem razumeti; slovenski potrošnik lahko je tako tretirano čebulo, domači proizvajalec pa je ne sme tre-tirati ... Na srečo je zdaj kmetijska inšpekcija začela z malo bolj poostrenimi nadzori."
Sestanek obeh skupin zelenjavne verige je napovedan za ta teden, razprava pa se bo vrtela okoli večnih vprašanj: „Ena problematika bodo pogovori okoli količin slovenske zelenjave za trgovine, kdaj in koliko bi se česa kupovalo, torej kakšne količine katere zelenjave bi naj pridelali pridelovalci za trgovske police v določenih obdobjih, kako naj se ta zelenjava prodaja. Dejstvo je, da se krompir ne more skladiščiti in prodajati na sončnem prostoru, ker bo hitro propadel, potem pa se na pritiska proizvajalca, naj ga vzame nazaj. Paradižnika in solate se tudi ne more prodajati en mesec, saj prej zgni-je. S trgovci se je treba dogovoriti o količinah za naprej, pridelovalci bomo to morali zagotoviti, trgovci pa potem tudi prodati v nekaj dneh. Zelenjava niso betonske cevi, da bi jo lahko skladiščili za nekaj mesecev!"
Branko Majerič zaključuje, da upa na boljše sodelovanje s trgovci, in bolj dorečene medsebojne odnose brez izigravanja in pritiskov, ki bodo omogočali nadaljnji obstoj domačih zelenjadarjev.
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Z11. seje mestnega sveta
»
Izsiljeni« proračun znižali za tretjino
Ptujski mestni svetniki so se 17. oktobra sestali na enajsti seji, na kateri so obravnavali dvanajst točk dnevnega reda. Po pričakovanjih so največ razpravljali o spremembi proračuna MO Ptuj za leto 2011 in predlogu odloka o sofinanciranju Evropskega prvenstva v košarki 2013. Proračun so z rebalansom določili v višini 34,7 milijona; od prvotno predvidenih 50,8 milijona evra se je občinska blagajna za letos zmanjšala za tretjino - za 31,7 odstotka. Večinsko podporo svetnikov pa je dobil tudi odlok o sofinanciranju EPK 2013.
Najbolj je svetnike pri Evropskem prvenstvu v košarki skrbelo zavarovanje finančnega vložka v višini 550 tisoč evrov oziroma vprašanje, ali ga bodo dobili vrnjenega, če se pri gradnji dvorane kaj zalomi in na Ptuju prvenstva ne bo. Kotizacijo v višini 50 tisoč evrov bi še nekako požrli, 550 tisoč evrov pa ne. Ob tem septembra, ko so na mestnem svetu o tem že razpravljali, pa se ne odločili, niti niso imeli zagotovila, da bo država operacionalizirala svoj sklep o dodelitvi 2,5 milijona evrov za gradnjo športne dvorane. Ta bo v okviru večnamenskega objekta, kjer bo tudi poslovni del, ki naj bi bil investicija zasebnega partnerja.
Dodani amandma k odloku in dodani trije sklepi (da MO Ptuj ne bo vstopila v izvedbo projekta večnamenske dvorane, če vlada RS ne bo zagotovila 2,5 milijona evrov kot svoj delež pri sofinanciranju projekta; da si bo župan MO Ptuj skupaj z občinsko upravo po končani investiciji v javno športno infrastrukturo prizadeval za javno-zasebno partnerstvo; da bo po končani gradnji dvorana last MO Ptuj in da MO Ptuj ne prevze-
ma nobenega tveganja za zapolnitev tržnega dela večnamenskega objekta, katerega gradnja bo stala 17 milijonov evrov) so prepričali 20 mestnih svetnikov, da so predlog odloka o sofinanciranju EPK 2013 na Ptuju vendarle sprejeli. Podprlo ga je osem svetnikov iz SDS, štirje iz SD, po eden iz SMS, SLS in Zares ter pet iz LDS. V času glasovanja je bilo v sejni sobi Mestne hiše, v kateri potekajo seje mestnega sveta, 26 svetnikov, a jih šest ni glasovalo: Vlado Čuš (Zeleni), Kristina Dokl (DeSUS), Miroslav Luci (SDS), Peter Pribožič (N.Si), Milan Trol (Mladi in upokojenci za delovna mesta) in Gorazd Žmavc (DeSUS).
Projekti za večnamensko dvorano so v fazi načrtovanja, gradbeno dovoljenje naj bi pridobili do januarja 2012, partnerja v projektu pa bodo iskali z razpisom.
Popravek prenapih-njenega proračuna
Mestni svetniki so na ponedeljkovi seji z 19 glasovi podprli spremembo letošnjega proračuna (trije niso glasovali). Pred tem so na dolgo in široko razpravljali o tem, kako je bil letošnji proračun, ki so
Foto: Črtomir Goznik
Mestni svetniki so rebalans proračuna sprejeli kot proračun preživetja.
ga izglasovali na prvi letošnji seji kot izrazito razvojno in ambiciozno zastavljenega, prenapihnjen, nekoliko celo predvolilni, nerealen in brez strateških usmeritev, za nekatere celo izsiljen, ker če ga takrat ne bi bili potrdili, ne bi mogli računati na evropska in državna sredstva pri vitalnih projektih, ki jih sedaj prenašajo na poznejše čase. Letošnje dogajanje okrog proračuna doživljajo kot krepko šolo, ki naj bi jim prišla prav ob sestavi prihodnjega oziroma
vseh prihodnjih proračunov. Z dobrih 50 milijonov so ga oklestili na dobrih 34 milijonov, torej za tretjino manj, ker so izpadla sredstva države in Evrope za kapitalne naložbe tega okolja: druga faza podtalnice, nadgradnja CERO Gajke, izgradnja OŠ dr. Ljude-vita Pivka. Vse to prestavljajo v leto 2012, ki pa je še večja neznanka kot letošnje leto.
V zagovor je župan Štefan Čelan povedal, da se potrebe in želje na Ptuju glede na zmožnosti razhajajo v raz-
merju 1:11. Krivda za to, da se je moral letošnji proračun tako občutno uravnotežiti, pri čemer so najbolj prizadete investicije, pa naj bi bila po njegovem v glavnem na strani države, pri čemer pa je opozoril na to, da se na lokalne skupnosti prenašajo vedno nove obveznosti, za katere pa jim država ne namenja dodatnega denarja. Novih obremenitev brez kritja za mestni proračun naj bi bilo v tem trenutku že za pet milijonov evrov. »V tem tre-
nutku imamo opravek z daleč najbolj neučinkovito državno upravo glede na moje dvajsetletne izkušnje z njo,« je med drugim dejal župan.
Veliko je bilo na 11. seji mestnega sveta govora o razvojnih prioritetah MO Ptuj, ki bi jih glede na stanje morali na novo določiti; nekateri so celo predlagali, da se sprejmejo kriteriji za določitev le-teh. O tem bo tekla razprava v novembru.
V ponedeljek so mestni svetniki sprejeli sklep o izvedbi javne razprave o predlogu proračuna MO Ptuj za leto 2012, ki bo trajal 30 dni, v tem času pa bodo sprejemali pisne pripombe in predloge na ta dokument. Proračun za leto 2012 je določen v višini 39,854 milijona evrov in predvideva tudi zadolževanje v višini treh milijonov evrov. Za nekatere svetnike je tudi ta proračun nastavljen pre-optimistično, realnejši bi bil v višini okrog 35 milijonov evrov, pravijo. Za investicije naj bi v letu 2012 namenili 9,5 milijona evrov. Zadolževanje je predvideno le pri tistih investicijah, pri katerih bodo v največji meri pridobili evropska sredstva, je povedal župan Štefan Čelan.
MG
Ptuj • Letno srečanje provincialov Srednje Evrope
Ljudem se želijo še bolj približati
V samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju se je v ponedeljek začelo redno letno srečanje provincialov Srednje Evrope z ministrom generalom minoritskega reda, p. Marcom Tascom, ki se bo končalo danes.
Na njem sodelujejo provin-cialni ministri in delegati iz Hrvaške, Slovenije, Nemčije, Nizozemske, Švice, Belgije, Velike Britanije in Avstrije. Med njihovim bivanjem na Ptuju jih je 18. oktobra sprejel tudi ptujski župan Štefan Čelan.
Patri minoriti so v zadnjih letih za naše mesto, za njegovo sakralno dediščino naredili izjemno veliko. Obnovljen minoritski samostan s cerkvijo in prenovljeno fasado je ponos mesta; kot župan in občan Ptuja je ponosen na rezultate njihovega dela, je med drugim povedal župan Štefan Čelan.
Srečanje v Mestni hiši na Ptuju je nadaljevanje vsega tistega, kar iz dneva v dan skupaj doživljamo, je med drugim povedal provincialni minister Slovenije p. Milan Kos, ko se je ptujskemu županu zahvalil
za sprejem, naklonjenost in podporo pri njihovem delu in poslanstvu v tem okolju. Ne gre samo za besede, temveč tudi konkretna dejanja, ki so pripomogla k temu, da so lahko obnovili in rekonstruirali samostan in cerkev. Dobro se zavedajo, da kot Frančiškovi bratje nosijo veliko odgovornost na Ptuju, da vernikom in tudi vsem turistom, ki prihajajo v mesto, ponudijo duhovno hrano. Z materialno pomočjo mesta in župana jim je sedaj vse to tudi omogočeno.
»Tudi naše srečanje, srečanje vseh bratov iz Srednje Evrope in vodstva našega reda, je namenjeno iskanju novih poti, s katerimi bi se približali tistim ljudem, ki potrebujejo naše živo pričevanje. Iz dneva v dan se bomo trudili, da bi bili pravi Franči-škovi bratje, ob katerih bodo meščani in drugi začutili mir
Foto: Črtomir Goznik
S sprejema v Mestni hiši na Ptuju: (od leve) pater Marco Tasca, minister general minoritskega reda, pater Milan Kos, provincialni minister Slovenije, ptujski župan Štefan Čelan in pater Milan Holc.
in dobro. Prepričan sem, da bomo tudi v prihodnje z mestom in njegovim vodstvom dobro sodelovali, skupaj načrtovali ter ljudem ponudili vse tiso, kar potrebujejo,« je še povedal p. Milan Kos.
Minister general minorit-skega reda p. Marco Tasca se je iz srca zahvalil za sprejem. Vesel je, da se njegovi bratje tako dobro razumejo s civilnimi oblastmi na Ptuju. »Moramo se zavedati, da obstajajo vrednote, ki omogočajo rast in nam pomagajo, da se soočimo s socialnimi težavami. V Assisiju bomo v prihodnjem tednu skupaj z drugimi brati Frančiškovih redov sprejeli svetega očeta. Minilo je 25 let, odkar je papež Janez Pavel II. združil različne veroizpovedi za skupno molitev. Na enem mestu se bo zbralo okrog 300 različnih veroizpovedi celega sveta za mir, napredek in rast. Veroizpoved ne sme biti nekaj, kar človeka deli, ali nekaj, kar povzroča sovraštvo. Ptuju in mojim bratom želim, da bi bilo to mesto znamenje miru, ljubezni in odpuščanja,« je v svojem priložnostnem govoru med drugim povedal p. Marco Tasca.
Podravje • Šolski prevozi ena najdražjih proračunskih postavk
Milijoni iz občinskih blagajn za Veolio
V Spodnjem Podravju ni občine, kjer županom (in županji) ne bi siveli lasje ob plačilih šolskih prevozov. Proračunske postavke za plačilo le-teh so vedno med najvišjimi (izvzemajoč morebitne večje občinske naložbe), prejemnik tega denarja pa je na našem območju podjetje Veolia Transport Štajerska, d. d., (s podizvajalci ali brez njih).
Podatki, ki jih posreduje Su-pervizor, glavobole prvih mož občine brez dvoma potrjuje; Veolia se namreč uvršča med največje porabnike proračunskega denarja občin. Lep delež javnega denarja je sicer to podjetje v letih od 2003 do avgusta letos prejelo direktno iz blagajne Ministrstva za promet (DRSC), in sicer 16,7 milijona evrov. Dobrih 11 milijonov je za storitve Veolie plačala Mestna občina Maribor, 5,7 milijona evrov je plačalo Ministrstvo za šolstvo in šport, nekaj manj kot 3,7 milijonov evrov pa občina Slovenska Bistrica.
Mestna občina Ptuj in občina Ormož sta prav tako zelo dobri plačnici storitev štajerskega prevoznika; Ptuj je doslej podjetju plačal za nekaj malega več kot dva milijona evrov, Ormož pa skoraj 2,4 milijona evrov. Na lestvici največjih jav-
nih plačnikov Veolie se je na visoko sedmo mesto povzpela občina Videm, ki je za storitve tega prevoznika doslej plačala 1,169 milijona evrov. Med spo-dnjepodravskimi občinami je visoko še občina Majšperk z dobrimi 930.000 evri plačanih storitev in občina Gorišnica z 889.000 evri. Takoj za Gorišni-co se po višini plačanih faktur za prevoze uvršča majhna (in zakreditirana) haloška občina Podlehnik s številko 842.556 evrov, pa precej manj revna občina Markovci s 676.981 evri, za njo se uvršča občina Kidričevo s 611.863 evri plačanih storitev, pa občina Destr-nik s 549.858 evri.
Manj kot pol milijona evrov v zadnjih letih je za storitve Veolie plačala občina Jur-šinci, in sicer 414.663 evrov, občina Zavrč je Veolii doslej plačala 355.840 evrov, Dorna-
Ce občine ne bi izvajale naložb, bi bila Veolia največji strošek občinskih proračunov.
va 342.116 evrov, Hajdina pa 340.032 evrov. Občina Žetale je doslej plačala za prevoze 291.915 evrov, občina Cirku-lane pa samo od leta 2007 naprej že krepkih 270.374 evrov. V korak s temi številkami gresta še občini Sveti Andraž v
Slovenskih goricah (268.990 evrov) in sosednja Trnovska vas (244.941 evrov). Občina Središče ob Dravi je od leta 2007 naprej izplačala Veolii 147.605 evrov, občina Sv. Tomaž pa bornih 12.794 evrov.
Med večjimi plačniki Veolii-
nih storitev je tudi nekaj zavodov s širšega ptujskega območja. Največji porabnik storitev tega prevoznika je dornavski Zavod dr. Marijana Borštnar-ja, ki je v teh letih izplačal za 240.677 evrov računov, Gimnazija Ptuj (171.085 evrov), OŠ Ljudski vrt (149.922), OŠ Kidričevo (148.415), sledita še OŠ Mladika (88.147) in OŠ Markovci (83.593) ter ostale osnovne šole.
Seveda pa vse navedene številke nimajo prave teže, če jih ne primerjamo z višinami občinskih proračunov oz. še bolje, če se pogleda, na katerem mestu se znajde Veolia med porabniki posameznih občinskih proračunov.
V Ptuju se je Veolia uvrstila na deseto mesto med porabniki proračuna (pred njo so gradbena podjetja, javne službe Ptuj, PSS in Elektro Maribor), v
Ormožu je na visokem petem mestu (tudi tu vodijo gradbena podjetja), v Vidmu, kjer so se računi za Veolio začeli drastično povečevati v letu 2007, je na četrtem mestu proračunskih porabnikov, v Majšperku na petem mestu, v Gorišnici na četrtem, v Podlehniku na tretjem, v Markovcih na petem mestu, v Kidričevem na 14. mestu, v Destrniku je Veolia šesti največji porabnik proračuna, v Juršincih se uvršča na četrto mesto, v Zavrču je na tretjem, v Dornavi na petem, na Hajdini na osmem mestu, v Žetalah na četrtem, v Cirkulanah na petem mestu, pri Sv. Andražu na tretjem mestu, v Trnovski vasi je Veolia sedmi največji porabnik proračuna, v Središču ob Dravi zaseda četrto mesto, v Sv. Tomažu pa je pravzaprav na repu porabnikov občinskega denarja, saj se uvršča na neobičajno 40. mesto.
Kakorkoli že, pregled največjih porabnikov občinskih proračunov brez izjeme pokaže eno dejstvo; če občine ne bi izvajale infrastrukturnih naložb, ki jih je treba izvajalcem seveda plačati, bi bila Veolia prav v vseh občinah daleč največji porabnik proračuna.
SM
Kidričevo • Skupščina družbe Talum zamenjala nadzornika
Za nadzornika imenovali Milana Jevšenaka
Skupščina kidričevske družbe Talum je na zasedanju v torek, 18. oktobra, odpoklicala dosedanjega predsednika nadzornikov dr. Mira Žunca in v nadzorni svet imenovala mag. Milana Jevšenaka, prvega moža podjetja Elektro Slovenija.
Kot so sporočili v uradni izjavi, se je večinski delničar, Elektro Slovenija, odločil, da zaradi daljše odsotnosti člana nadzornega sveta dr. Mira Žunca ter glede na zahtevne razmere za poslovanje družbe Talum namesto njega imenuje v nadzorni svet mag. Milana Jevšenaka. S tem bo zagotovljeno delovanje nadzornega sveta v polni sestavi.
Delničarji Taluma, med katerimi je daleč največji prav Eles, so zamenjavo v nadzornem svetu izglasovali soglasno. Predsednik uprave Talu-ma Marko Drobnič je ob tem dejal, da prihod mag. Milana Jevšenaka v nadzorni svet za družbo ne pomeni kakšnega posebnega signala. „Sicer pa je sedaj skrajni čas, da bomo mo-
rali nekaj doreči okoli oskrbe z električno energijo kot našo glavno surovino. Zato se mi zdi ključnega pomena, da se Milan Jevšenak vključi v naša skupna prizadevanja za doseganje konkurenčnih pogojev pri tej oskrbi.«
Mag. Milan Jevšenak je po imenovanju za nadzornika Taluma povedal, da se Eles zaveda težav, ki jih ima Talum pri zagotavljanju energije za naslednje leto, in bo za rešitev naredil vse, kar je v njegovi moči. Ob tem pa je dodal, da Eles kot sistemski operater slovenskega elektroenergetskega omrežja električne energije ne more in ne sme kupovati in je tudi ne more zagotoviti Talumu, saj bi to bilo v nasprotju z zakonodajo.
Elektroliza s polno zmogljivostjo
V Talumu se tačas dogaja veliko novega. V družbi Talum Aluminij po ponovnem zagonu elektrolize po slabih treh letih ponovno obratujejo s polno zmogljivostjo. Dnevno proizvedejo 227 ton primarnega aluminija, mesečno približno 7.000 ton. Za ta obseg proizvodnje je treba mesečno zagotoviti 13.500 ton glinice iz uvoza in 3.500 ton predpečenih ogljikovih anod, ki jih proizvedejo sami. V tem Talumovem podjetju je redno zaposlenih 160 delavcev.
V družbi Talum Ulitki so že konec lanskega leta začeli izvajati projekt vilice KTM
Foto: M. Ozmec
Marko Drobnič: »Konkurenčnost oskrbe z električno energijo, ki je naša glavna surovina, je za naše preživetje in nadaljnji razvoj nujna!«
700. Gre za razvoj celotnega koncepta izdelave zadnjih vilic za motorno kolo za uveljavljenega proizvajalca motornih koles KTM iz Avstrije. Razvoj tega izdelka je dolgotrajen, saj morajo vilice pred serijsko proizvodnjo prestati veliko različnih preizkusov -najprej v Talumu, nato pa še pri kupcu. Spomladi prihodnje leto bodo pričeli redno proizvodnjo ohišja dizelske črpalke za tovorna vozila Mercedes.
V družbi Talum Rondelice načrtujejo povečanje proizvodnje za okoli 20 odstotkov, pri čemer je vsa njihova proizvodnja namenjena izvozu. V Talum Izparilniki intenzivno razvijajo produkte, ki ne bodo namenjeni le hladilni tehniki
kot doslej, ampak se bodo uporabljali kot absorberji toplotne energije. V okviru Razvojnega centra se odvija veliko razvojnih projektov, ki so povezani z razvojem obstoječih procesov s ciljem še večje sposobnosti predelave in preoblikovanja odpadnega aluminija, kot tudi z razvojem novih programov s še višjo dodano vrednostjo.
Na nekdanjem odlagališču rdečega blata pa so letos zgradili še dve novi sončni elektrarni, tako da jih je sedaj že šest. Največje sončno polje v Sloveniji se razprostira na kar 12 hektarjih, s čimer so dosegli tudi zavidljivo stopnjo sanacije svojega odlagališča v primerjavi s slabo prakso v državi na področju zapiranja odlagališč odpadkov. Novih sončnih elektrarn na odlagališču poslej ne bodo več postavljali, saj je kvota, ki jo je država določila na 5 MW instalirane električne moči, za letos in tudi že za naslednje leto v celoti dosežena.
M. Ozmec
T
že rak
MESO-IZDELKI podlehnik
Iz srca Haloz
Akcija traja do 1.11.2011
SVIN. VRAT s kostjo
3,09 €/kg
Cene so v EUR in vsebujejo DDV. Slike so simbolične. Ponudba velja do prodaje zalog.
DELIKATESNA MESNA SLANINA
iN SE VEL!KO DRUGEGA
Foto: SM
Ptuj • Pogovor z Barbaro Koželj Podlogar
»Iz tega, kar imamo, je treba narediti dogodek«
Ptujčanka Barbara Koželj Podlogar je generalna direktorica Direktorata za umetnost na Ministrstvu za kulturo. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je končala študij umetnostne zgodovine, vzporedno tudi filozofijo, pisala literarne kritike.
Na ministrstvu za kulturo je bila najprej vodja kabineta pri Rudiju Šeligu, zatem je bila svetovalka za knjigo; z dr. Grilcem sta vzpostavila nov sistem sofinanciranja knjige, ki je pripeljal do Agencije za knjigo. To si šteje kot velik uspeh, vodila je postopek ustanovitve. Zatem je bila ponovno nekaj časa vodja kabineta na ministrstvu za kulturo, dokler ni prevzela vodenja Direktorata za umetnost. Barbara Koželj Podlogar je tudi članica sveta Zavoda Maribor 2012, na ministrstvu za kulturo pa skrbnica proračunske postavke projekta Evropske prestolnice kulture.
Ker se v zvezi s temi sredstvi in nasploh dogajanjem okrog EPK 2012 piše in govori marsikaj, kot na primer, da festival Dnevi poezije in vina ni dobil toliko denarja, kot naj bi ga, prav tako nekateri drugi ptujski festivali, ki so vključeni v ta projekt, da je država kriva za to in podobno, pojasnjuje, da je bilo od vsega začetka za Zavod EPK 2012, ki ima programskega direktorja, torej odgovornega za program, namenjenih 15 milijonov evrov. Večina županov dobro sodeluje s programskim direktorjem; ta tudi izbira programe, ne izbirajo jih posamezni župani, ki so programe sicer predlagali. Za program celotnega projekta EPK 2012 je odgovoren programski direktor. Toliko sredstev, kot jih je Zavodu Maribor 2012 dodelila države, toliko sredstev po sistemu evro na evro dodajajo tudi župani, konkretno tudi ptujski župan, ki sredstev naj ne bi zniževal, kot je bilo to zaznati iz medijev.
Kot se je izkazalo na letošnjem festivalu Dnevi poezije in vina na Ptuju, ko je bil Vrazov trg zadnja dva dni festivala poln do zadnjega kotička, čeprav poezija ni tiste vrste umetnost, ki bi imela veliko poslušalcev, si občinstvo oziroma Ptuj želi kvalitetnih kulturnih projektov in da jim bo sledilo, če se bodo dogajali.
Da država ne da denarja, ni res
„Nisem strokovnjakinja za področje arheologije, zato se ne želim spuščati v te razprave, čeprav si tudi stroka glede tega ni enotna, sem pa prepričana, da bi Ptuj kot najstarejše arheološko in tudi najbogatejše arheološko mesto to prednost moral izkoristiti. Na Ptuju bi morali urediti sodoben arheološki muzej po vzoru tistega, torej sodobnega in ino-
vativnega, kot je nastal v Kra-pini, ki ni takšno mesto, kot je Ptuj, a so svojo prednost znali izkoristiti na najboljši možen način. Verjamem, da se ta projekt da izpeljati, če je dobro načrtovan, če se z njim misli resno. Ne more biti vedno samo argument, da država ne da denarja in se zato nečesa ne da narediti. Če je nekdo prišel s popolno dokumentacijo, z zrelimi idejami, se je še vedno našel denar, da se je stvar izpeljala. Vse je mogoče.
Na Ptuju je še vedno zelo živa tudi sejemska dejavnost: Jurijev, Ožboltov, Katarinin sejem. To so stvari, ki so zakoreninjene v tem prostoru. Potrebno jih je le nadgraditi z nekimi novimi inovativni-mi idejami, povezati s traj-nostnim razvojem podeželja. Ljudi je potrebno privabiti na to, kar na Ptuju že imamo, ko že rečeno, z nadgradnjo, z novimi vsebinami in dobrim marketingom. Potrebno je iz tega, kar že imamo, narediti dogodek. Ni dovolj, da se tradicija samo ohranja.
Prepričana sem, da bi mesto živelo, če bi bila postavljena infrastruktura. Podoba današnjega Ptuja ponuja žalostno sliko: prazne ulice, prazna izložbena okna, neurejene javne površine. Če so lokali, trgovine, mesto živi, ljudje se srečujejo, še posebej, če vsemu sledi še nadgradnja s kulturnim in drugim dogajanjem, ki sodi v ta prostor. Verjamem, da bo ptujski župan znal to urediti. Obstaja veliko evropskih razpisov za revitalizacijo mestnih jeder, s katerimi bi si tudi Ptuj lahko pomagal občutneje kot doslej. Razpisi so sicer zapleteni, a pri pripravi dokumentacije zanje bi si lahko pomagal s strokovnjaki. Tako delajo tudi druga mesta. Na Ptuju bi to dokumentacijo moralo pripravljati ZRS Bistra," razmišlja Barbara Koželj Podlogar o tem, kako
Ptuj narediti živ s ponudbo, ki bo privabljala tako domače kot tuje turiste.
Razprtije ob EPK 2012 so nepotrebne
Kot članica Zavoda Maribor 2012 je prepričana, da so bile vse dosedanje razprtije med organizatorji festivalov,
ki naj bi sestavljali program EPK 2012, med župani in programskim direktorjem, nepotrebne, ker je potrebno spoštovati pravila in vedeti oziroma videti, za kaj je nekdo pristojen.
Ptuj ima zelo velike potenciale, v kongresni dejavnosti pa ga ona osebno ne vidi. Bistveno je, da se dominikanski samostan prenovi z ustrezno vsebino in da Ptuj dobi so-
doben arheološki muzej. Prihodnost vidi večplastno. »Če bomo imeli sodoben, inovati-ven muzej, ki bo privlačen za vse generacije, bo na Ptuj prišlo tudi več turistov, potrebne bodo restavracije in urediti bo treba drugo ponudbo, da bodo obiskovalci mesto zapuščali zadovoljni in da se bodo vračali. Ptujski grad ima čudovite zbirke, na primer edinstveno glasbeno zbirko, ki jo je postavila dr. Darja Koter, pa Dom kulture Muzikafe, ki na Ptuj pripelje številne priznane umetnike. Na Ptuju so številni entuziasti, so ljudje, ki zmorejo in znajo. Ptuj ima že sedaj, ko stvari še niso čisto urejene, veliko biserov; to je po eni strani sreča, le vse bi morali bolj sistematsko urejati. Verjetno manjka tudi strategija razvoja kulture na Ptuju, da se bo natančno vedelo, kaj se bo na tem področju zgodilo v nekem obdobju. Vsaj jaz te strategije nisem videla. V glavnem, oživiti je treba mesto, spremeniti pojmovanje kulture, ki se še vedno pojmuje kot neki strošek. Kultura ni strošek, kultura je tista dejavnost, brez katere družba ne more, omogoča ji dvig na nek
nivo, da lahko vse v njej boljše deluje.
Ljudje vzamejo tisto, kar jim ponudiš, odgovorni pa morajo poskrbeti za to, da se ponudijo kvalitetne stvari. Tudi glede investicij je tako: če ni dokumentacije, se denar ne more izplačevati. Na Ptuju je zdaj to urejeno. Razhajanja bodo vedno prisotna, a vedno mora biti nekdo, ki bo šel z glavo skozi zid,« razmišlja Barbara Koželj Podlogar.
Čeprav jo je delovna kariera prestavila v prestolnico, o Ptuju zelo veliko razmišlja in se vanj večkrat vrača. Predvsem si želi, da bi Ptuj projekt EPK 2012 znal razvojno izkoristiti, da bo končno dobil sodoben arheološki muzej, da bo teh nekaj dogodkov, ki se bodo odvili v okviru projekta, močnih in odmevnih ter da bo mesto oživelo, da se bo popravila javna infrastruktura in da bo Ptuj dobil nazaj svoje meščane, da v soboto dopoldne ne bo več mrtev, ker je resnično lepo mesto in si zasluži sloves, ki mu pritiče. Potrebuje pa tudi kakšno restavracijo s ponudbo domače hrane.
MG
Na območju občine Kidričevo že dve desetletji deluje družinsko podjetje, ki se ukvarja s samostojno izdelavo plastičnih stavbnih elementov (oken, vrat ...) in ga je leta 1991 ustanovil Anton Korparzženo Terezijo. Po njegovi smrti so podjetje prevzele tri generacije žensk: žena Terezija Korpar, hči Tatjana in vnukinja Amadeja. »Oče je občutek za estetiko in delovno disciplino pridobil ob delu v gradbeništvu v tujini, predvsem na območju Nemčije,« pripoveduje Tatjana Korpar, ki to vrlino svojega očeta še vedno zelo ceni. Profili in okovja, ki jih uporabljajo, prihajajo z nemškega trga. Skozi leta je podjetje doživelo tako vzpone kot padce, vendar se mu je kljub peščici zaposlenih uspelo uspešno obdržati na trgu vse bolj neizprosne konkurence. »Ne smemo previsoko letati, ostati moramo na realnih tleh, saj kar obljubimo, moramo tudi držati,« je načelo, s katerim podjetje vodi direktorica Terezija Korpar. Ena izmed vodilnih v podjetju Aktal, d. o. o., je Tatjana Korpar in z njo smo se pogovarjali o podjetju, načrtih in ciljih.
AKTAL, o o
KIDRIČEVO, Industrijska 14 Tel.: 003B6 (O) 2 799 04 30 E-pošta: akt3l.doo@siol.net www.aktal.si
OKN
Kar obljubimo, tudi držimo
Ste manjše družinsko podjetje. Koliko ljudi zaposlujete?
»Pri nas je vedno zaposlenih do 8 ljudi, občasno pa poiščemo pomoč študentov. Upam si trditi, da smo zelo socialno podjetje, saj veliko damo na zadovoljstvo delavcev in njihovo dobro počutje. Tudi po smrti očeta, ustanovitelja podjetja, smo ohranili število zaposlenih, čeprav ni bilo zmeraj lahko, vendar smo želeli izpolniti njegovo željo, da se delavcev ne odpušča. Oče je rad zaposloval ljudi iz domačega kraja, iz bližnje okolice, in je pomagal ljudem, ki jih drugi morda niso želeli zaposliti, ter jim poskušal vcepiti t. i. nemški delovni značaj, trdnost in disciplino.«
Profile, okovja in stekla uvažate iz Nemčije. Zakaj ste se odločili za nemški trg, kje so po vašem mnenju prednosti teh materialov?
»Kot že rečeno, smo manjše družinsko podjetje, ki temelji na kvaliteti materiala in storitev. Ze oče je v preteklosti vedno sodeloval z nemškimi dobavitelji, v delavnico je namestil nemške stroje, ki so bili redno in dobro vzdrževani ter tudi maksimalno izkoriščeni. Temu sledimo še danes. Verjamemo v kakovost teh materialov in izdelkov, zaradi česar smo se v lanskem letu kljub kriznim časom odločili za večjo investicijo v menjavo strojev, in moram reči, da nam ni žal.«
Kakšna je strategija podjetja?
»Naš celotni koncept sloni na dobri kakovosti in zadovoljstvu ljudi. Ze zelo hitro, ko je večina delala še na 5-komornem okenskem profilu, smo se v Aktalu odločili za kakovost 6-komornega okenskega profila, katerega posebnost je zelo močno okovje. Gradimo na kakovosti in temu bomo sledili tudi v prihodnje.«
Odnos in opis delovnih mest
Delavce v Aktalu postavljamo na prvo mesto, saj so kapital našega podjetja. Med vodilnimi in prepoznavnimi Aktala je gospod Sašo Petek, ki je odgovoren za izmere, predračune, naročila, zadovoljstvo strank. Izjemno ga cenijo po natančnosti in prijaznosti.
Pisarniška dela in sprejem strank opravlja Amadeja Korpar, ki končuje študij z diplomsko nalogo »Prednosti in slabosti poslovanja družinskih podjetij«. V njenem karakterju je veliko poslovne discipline, inovativnosti in ostrine v poslovanju.
Bojan Holc in Anton Zver sta glavna člena podjetja že od vsega začet-
Tatjana Korpar, podjetje Aktal
ka in sta vrhunska mojstra v delavnici. Slavko Zižek in Novo Kaurin predstavljata montažo, ki slovi po natančnosti in rednem izpolnjevanju časovnih rokov. Pridružil pa se nam je mlad član Dejan Vilčnik, ki ga usmerjamo v trdnost in delovno disciplino.
Kako ste se znašli v času t. i. finančne krize?
»Moram reči, da je naše podjetje v tem času šlo skozi fazo sprememb. V času, ko je delal še oče, je podjetje poslovalo zelo dobičkonosno, temu pa je sledilo obdobje, ko smo se kot podjetje dejansko morali boriti za obstoj. Težko je razumeti, da je naenkrat prišlo do tako velikega padca in da smo se borili za preživetje na trgu. Pa vendar smo se nekako znašli. Po očetovi smrti smo se morale vse tri generacije - moja mama, jaz in moja hči - spoprijeti z vodenjem podjetja, kar pa glede na to, da nismo bile zelo aktivne na področju gradbeništva, ni bilo lahko. Celotna ekipa je sodelovala v raznih projektih, tudi pri nabavi strojev.«
Zadnje čase je veliko govora o plačilni nedisciplini. Ali se tudi vi srečujete s tem in kako jo rešujete?
»Kot večina podjetij se tudi mi srečujemo s plačilno nedisciplino. Sicer je malo strank, ki svojih računov ne poravnajo, a če se pojavijo, poskušamo to rešiti z dogovorom, da zapletov ni treba reševati na sodiščih. Smo družinsko podjetje z malo zaposlenimi, zato se tudi ne posvečamo količinsko svojemu proizvodu, temveč ohranjamo nivo kakovosti. Delamo na nivoju, ki nam zagotavlja dohodek, in se ne spuščamo v preveč tvegane velike projekte, na področju katerih je v naši državi še ogromno neurejenega, kar bi nas lahko hitro pripeljalo v propad.«
Kakšni so danes trendi na področju prodaje stavbnih elementov?
»Moram reči, da smo v časih, ko se kakovost realno meri tudi skozi ceno. Tren-dovska so še zmeraj bela okna ter rjavi ali sivi profili. Na željo strank nabavimo tudi druge barve profilov in ni tako redko, da se stranke odločajo za to možnost. Zelo veliko novosti je pri okovju Winkhaus, namreč skrito-utopno okovje, protipožarna zaščita, vgradna ključavnica na senzor - pri čemer s prstnim odtisom odpremo vrata preko telefona, računalnika ali kartice, paralelno odmično okov- ^ je, posebno inovativno pa je tudi okovje za drsne stene in pa varovala za vrtce 2 (zaščita za prste). Opažam, da se tudi kupci trendovsko razvijajo: današnje hiše & so namreč moderne in posledično so takšne tudi želje strank. Trendi iz tujine g prihajajo k nam.«
Mojca Trafela °
Župan razrešil direktorico občinske uprave
Po Vidmu in okolici so se že dober mesec širile vedno nove in vedno bolj neverjetne informacije o dosedanji direktorici občinske uprave Darinki Ra-tajc, oziroma bolj o tem, zakaj ni več v službi, zakaj je v bolniškem staležu in tako naprej in tako nazaj ...
Videm • Kaj se dogaja za občinskimi zidovi?
Občina Videm bo do nadaljnjega, najmanj pol leta, poslovala brez direktorice občinske uprave, po besedah župana pa vse teče po planih; tako tekoče naložbe kot priprave projektov za bodoče razpise.
Foto: SM
Tako je bilo med občani Vidma vedno glasneje slišati, da naj bi direktorica morala oditi s položaja zaradi spora z županom, ki naj bi se med njima zgodil, potem ko naj bi izvor in način pridobivanja njenega zasebnega premoženja vzele pod drobnogled pristojne institucije. Občane je sicer najbolj bodlo v oči dejstvo, da naj bi direktorica v zadnjih letih prenovila svoj vikend, hkrati pa naj bi zgradila tudi hiši svojima hčerama, vse njene zasebne investicije pa naj bi potekale sočasno z nekaterimi občinskimi naložbami.
Kaj od tega je res in kaj ne, smo povprašali župana Friderika Bračiča, ki tovrstnih govoric ne želi komentirati, povedal pa je naslednje: „Res je, da sem direktorico občinske uprave 29. septembra razrešil s funkcije, ki jo je opravljala, kar mi omogoča zakonodaja. Obvestilo je prejela 4. oktobra, saj je že nekaj časa v bolniškem staležu. Nikakor pa ni res, da bi prišlo do kakršnegakoli spora med nama. Razlog za razrešitev leži v izgubljenem zaupanju, ki pa je pri takšnem delu in sodelovanju nujno potrebno in to stoodstotno. Verjamem, da je za širšo javnost lahko ta moja
Župan Friderik Bračič pravi, da j uprave predčasno razrešil z nje upanja.
odločitev nepričakovana, vendar sem pred tem dobro premislil in jo pretehtal ter sprejel kot najboljšo možno rešitev v danih okoliščinah. Gospa Ratajčeva je sicer še vedno zaposlena kot uslužbenka v občinski upravi, vendar ne več v funkciji direktorice. Glede na zakonodajo se zdaj lahko v roku enega meseca zaposli kot direktorica v kateri drugi občini, o čemer je obveščeno tudi pristojno ministrstvo. Ker pa v naši upravi nimamo sistematiziranega drugega ustreznega delovnega mesta zanjo, saj je pri nas začela delati kot direktorica
dosedanjo direktorico občinske funkcije zaradi porušenega za-
pred enajstimi leti, bo po določenem zakonskem roku, predvidoma po šestih mesecih, uradno odpuščena."
Župan Bračič ob tem kategorično zanika ugibanja, da naj bi bil razlog za razrešitev s funkcije v morebitnih spornih poslih direktorice: „Nikakor ne gre za to. Povem lahko, da je občinsko poslovanje pod rednim nadzorom in ni bilo ugotovljenih nekih večjih nepravilnosti. Prav tako poslovanje občine ni predmet nobenih preiskav, ne kriminalističnih, ne davčnih. Če se te preiskave izvajajo kje drugje, pa ne vem in ne
morem komentirati. Seveda pa tudi sam slišim govorice in tudi odkrito priznavam, da sem bil in sem pod nemajhnimi pritiski zaradi vsega tega, kar se govori in se me tudi sprašuje."
Po Bračičevih besedah tudi ni sporno, vsaj s finančnega vidika, poslovanje občine Videm s papirnico Papirus, ki je v lasti ene od direktoričinih hčera in ima svoje poslovne prostore v najemu v občinski zgradbi. Po podatkih Supervi-zorja je namreč občina Videm z omenjeno papirnico, oziroma samostojno podjetnico
Elviro Ratajc, od začetka leta 2005 do letos opravila za dobrih 208.000 evrov različnih poslov, dodatnih nekaj čez 27.000 evrov pa z videmsko osnovno šolo: „Te podatke sem tudi sam videl in lahko rečem le, da je številka res visoka. Občina Videm je to papirnico izbrala v skladu z zakonodajo na podlagi več ponudb kot najugodnejšo, dejstvo pa je, da v tej cifri ni zajeta le nabava pisarniškega materiala, ampak še veliko drugih zadev, ki so se vodile na različnih proračunskih postavkah; od sodelovanja
preko KS, raznih društev, zajete so še obdaritve otrok, tudi ob raznih prireditvah, kot je npr. Cuker jama ali ob zaključkih šolskih let, pa nakupi koledarjev in podobnega materiala, kar je včasih res preseglo osnovni dogovor med občino in papirnico. To je v končni fazi naneslo tako visoko številko, se pravi okoli 30.000 evrov letno."
Kot je župan še povedal, občinska uprava do nadaljnjega ostaja brez direktorja: „Na redno poslovanje občine to ne vpliva v nobenem pogledu. Vse investicije prav tako tečejo po planu, prav tako so v pripravi projekti za prihodnje razpise. Res je sicer, da to pomeni več dela za vse, predvsem pa se moram tudi sam zelo veliko vključevati v proces poslovanja občine. Kdaj bomo objavili razpis za novega direktorja občinske uprave, pa v tem trenutku ne morem reči, najverjetneje bo to v prvi polovici prihodnjega leta. Osebno bi si želel mlad, perspektiven in izobražen kader s pozitivno osebno noto, ki bi ob znanju prinašal tudi dobro vzdušje in sodelovanje med vsemi zaposlenimi v upravi."
SM
Trnovska vas • Zaključena obnova večnamenske dvorane
Slovesno odprtje prihodnji teden
Obnova večnamenske dvorane v Trnovski vasi, vredna 700 tisoč evrov, je zaključena. V uporabo jo bodo predali naslednji teden, ob občinskem prazniku.
V občini Trnovska vas so se že leta soočali s problemom pomanjkanja ustreznih prostorov za prostočasne aktivnosti občanov, delovanje društev, kot tudi za izvedbo šolskih, občinskih in turističnih prireditev. Nekatera društva so do izgradnje nove večnamenske dvorane za svoje delovanje uporabljala obstoječe prostore, čeprav jih je bilo premalo in so bili v zelo slabem stanju. Dotrajana je bila tudi notranja oprema, okna, vrata in streha, v objektu pa je manjkala tudi avdiovizualna oprema. Odločitev za obnovo kulturne dvorane v večnamensko dvorano je tako bila neizbežna.
Vrednost naložbe je znašala 700 tisoč evrov, od tega je občina uspela dobiti nepovratna sredstva preko javnega razpisa na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v višini več kot 335 tisoč evrov. Ostala sredstva so zagotovili iz proračuna.
Za gradnjo je bilo izvedeno javno naročilo, najugodnejšo ponudbo je oddalo podjetje Lipa Lenart z.o.o., ki je po oceni župana Alojza Benka, gradnjo uspešno in kvalitetno zaključilo. Pridobljeno je že tudi uporabno dovoljenje, nove prostore pa bodo v uporabo predali že naslednji teden, ob občinskem prazniku.
Investicija je poleg obnove obstoječe dvorane zajemala tudi dozidavo novih dodatnih prostorov v pritličju in nadstropju, ter ureditev prostora za strelišče, kuhinjo s shrambo, prostore za društva, sejno sobo ter nove sanitarije. Stara zgradba je imela okrog 350 m2 uporabne površine, nova dvorana pa meri 542,83 m2 zazidalne površine, skupna površina vseh prostorov pa znaša 780 m2. Objekt je zasnovan kot nesimetrična dvokapnica nad nadstropjem in dvorano, tako da se je tudi zunanja podoba objekta bistveno spremenila.
»V občini Trnovska vas se, ne glede na njeno majhnost, prav zaradi njene geografske lege dogajajo številne kulturne prireditve v okviru občine in širše, torej presegajo lokal-
ni značaj. Brez večnamenske dvorane bi bila občina Trnovska vas in ožji del regije še bolj osiromašen kot je že. Ker bo večnamenska dvorana namenjena širokemu spektru
ljudi - vsem generacijam -prav tako pa tudi okoliškim občinam, je takšen večnamenski prostor nujno potreben in z vidika širših razvojnih, ekonomskih in družbenih učin-
Večnamenska dvorana v Trnovski vasi bo odprta ob občinskem prazniku.
kov smiseln ter nenazadnje ekonomsko upravičen. Glede na dosedanjo izkoriščenost večnamenske dvorane in glede na potrebe trenutno delujočih društev pričakujemo, da se bo le-ta v novih obnovljenih prostorih še bistveno povečala. Bo pa obnova večnamenske dvorane pomembno prispevala tudi k izboljšanju stanja medgeneracijskega druženja in h kulturno-umetniški, športni in drugi prostočasni dejavnosti podeželskega prebivalstva,« pojasnjuje župan občine Trnovska vas, Alojz Benko.
Obnovljeni prostori pa prispevajo tudi k lepši podobi naselja, saj se dvorana nahaja v vaškem jedru naselja. Skupaj z drugimi objekti v Trnovski vasi: občino, šolo, objekti kulturne dediščine, trgovskimi in gostinskimi lokali, stanovanjskimi bloki in hišami, pokopališčem z mrliško vežico, tvori zaključeno celoto podobe naselja.
»Trnovska vas je z izvedbo naložbe še bolj prepoznavna na občinski in regionalni ravni kot razvito kulturno-ume-tniško in društveno lokalno središče,« še zaključuje Ben-ko.
Dženana Kmetec
Foto: DK
Ptuj • Tiskovna konferenca poslanca Dejana Levaniča
»Vem, da lahko naredim še veliko«
Poslanec državnega zbora iz vrst SD, Dejan Levanič, je na tiskovni konferenci, ki je bila 14. oktobra, predstavil oceno triletnega mandata, s poudarkom na rezultatih svojih prizadevanj v tem obdobju. Ob tej priložnosti je tudi povedal, da je pripravljen kandidirati tudi za novi mandat; k temu ga je nagovorilo precej ljudi: „Vem, da lahko naredim še veliko, vem, zakaj mi ljudje lahko zaupajo. Ker dejanja štejejo." Ne glede na politično pripadnost, Ptuj potrebuje svojega poslanca.
Foto: Črtomir Goznik
„Ptuj potrebuje svojega poslanca."
„Za nami je težko obdobje minulih treh let. V tem času je marsikdo dobil občutek, da je država pustila ljudi na cedilu. Moja ocena pa je, da je bilo za socialno povezanost in zaščito najšibkejših narejenega veliko.
V prvih dveh letih mandata smo povečali sredstva za ohranitev socialne varnosti, ravno zato, da kriza ne bi pustila še večjih posledic pri deležu brezposelnih. Če tovrstnih ukrepov ne bi bilo, bi bila sicer zadolženost nižja, toda socialne posledice krize bi bile mnogo večje. Zaradi tovrstnih ukrepov imamo tudi najmanjše dohodkovne razlike v Evropi in najmanjšo stopnjo tveganja za revščino. V času največje gospodarske in finančne krize smo dvignili minimalno plačo. Daleč od tega, da bi bile odpravljene vse krivice in da bi država pravočasno in pravično rešila vse probleme. Teh je bilo in ostaja še veliko. Zadnjih 20 let se je največje probleme naše države žal prevečkrat pome-tlo pod preprogo. V tem mandatu smo vsaj nekatere začeli reševati. Menim, da se sicer marsikaj rešuje prepočasi in premalo učinkovito, a vendar tudi zaradi krize vemo, kje so problemi v naši državi in kako jih reševati. Pomembno vprašanje pa je, ali smo bili ob prevzemu mandata na krizo pripravljeni. Za razliko od časov predhodnega mandata, ko smo imeli bistveno boljša izhodišča za reševanje ključnih strukturnih sprememb in praktično nobenih strukturnih rešitev, smo v tem mandatu dali na mizo dobre predloge nujnih reform, ki bi lahko postavile dovolj čvrste temelje za lažji izhod Slovenije iz krize. Dejstvo ostaja, da bodo le-te morale biti v prihodnosti sprejete v takšni ali drugačni obliki, saj so temelj
našega razvoja in za ohranitev socialne države.
Ključno pri vsem tem je, da bremena krize ne prevzamejo tisti, ki zanjo niso krivi. Zato bo morala celotna slovenska politika v prihodnje postati dovolj pogumna, da bo breme krize razporedila tudi med tiste, ki imajo v družbi več, in razbremenila tiste, ki imajo v družbi manj.
Prednost socialdemokraci-je je, da smo v tem mandatu prepoznali in se lotili ključnih težav, vemo, kako je upravljati državo v času največje finančne in gospodarske krize, in poznamo dobre ter potrebne razvojne rešitve. Le-te terjajo odgovorno in konstruktivno naravnano politiko," je med drugim povedal Levanič v oceni triletnega mandata Socialnih demokratov.
Reševanje »grehov« iz preteklosti
V tem času je bil sklenjen arbitražni sporazum s Hr-
vaško, zaustavljeno je bilo neplačevanje prispevkov delavcem, končale so se velike tajkunske zgodbe, začeli so se s tem povezani kazenski postopki, rešil se je problem izbrisanih, sprejet je bil družinski zakonik, ki predstavlja zgodovinski korak naprej pri zagotavljanju osnovnih človekovih pravic.
V zadnjih treh letih je bilo podprtih 2509 investicijskih in razvojnih projektov malih in srednje velikih podjetij v višini 200 milijonov evrov, ki so ustvarila več kot 3000 tisoč novih delovnih mest. Pomembno so se povečala tudi sredstva za spodbujanje raziskav in razvoja, ki so s 190 milijonov evrov v letu 2008 porasla na 362,3 milijona evrov v letu 2011. Uspešno pa se v letu 2011 povečuje izvoz in že dosega raven iz leta 2008. Spodbudni so tudi rezultati industrijske produktivnosti, ki v letu 2011 že dosega 10-odstotno rast.
Po podatkih Evropske komisije, Slovenija trenutno zavzema 6. mesto med 27 državami EU po odstotku že počr-panih evropskih kohezijskih sredstvih. V sedmih mesecih letos so ti prihodki že presegli 440 milijonov evrov.
Kot najpomembnejše realizirane ukrepe sebe kot predstavnika mlade generacije in ne nazadnje sociologa Leva-nič navaja vse tiste, ki imajo neposreden vpliv na mlade, na skupino, ki postaja najra-nljivejša družbena skupina v
teh težkih časih. Na njegovo pobudo je bil sprejet zakon o mladini, na katerega smo v Sloveniji čakali celih 20 let, z njim pa smo zagotovili strateške okvire za reševanje ključnih problemov mladih. Sprejet je bil nov zakon o štipendiranju, s katerim so bile odpravljene anomalije iz prejšnje vlade, zaradi katere je brez štipendije ostalo 17.000 prosilcev. Samo lani je bilo tako podeljenih 10.000 novih štipendij. Ob tem pa je bilo na državni stanovanjski sklad uspešno prenesenih kar 550 praznih državnih stanovanj, na pobudo SD pa se spreminja tudi pravilnik o podeljevanju teh stanovanj predvsem mladim in mladim družinam. V pripravi je tudi nov nacionalni stanovanjski program. Vsem osnovnošolcem so zagotovili subvencionirani obrok, ki je za najbolj ranljive brezplačen. Sprejet je bili zakon o prostovoljstvu, zakon o socialnem podjetništvu in tudi urejene pravice staršev otrok, ki so oboleli za cistično fibrozo. Mladinskemu prenočišču Kurent Ptuj je bil vrnjen status Youth Hostla. Kot pomemben dosežek Levanič izpostavlja tudi sprejem avtentične razlage za plače v javnem sektorju - primer ptujskih medicinskih sester, ki so prejele zahtevo za vrnitev dela plače, kljub temu da so bile sprejete na višje delovno mesto in to delo tudi opravljale.
MG
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04i3
www.radio-tednik.si
TELEFON: 02 771 2261
Od tod in tam
Ptuj • Miran Zupanič - petdesetletnik
Foto: Stane Sršen
V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj s priložnostnimi razstavami obeležujejo razne dogodke in obletnice, ob osebnih jubilejih pa radi predstavijo tudi katerega od ptujskih rojakov, ki so s svojim delom pomembno prispevali h kulturi v lokalnem ali širšem slovenskem prostoru. Tokratna razstava je posvečena režiserju Miranu Zupaniču, ki oktobra praznuje 50 let. Zupanič je rojen Ptujčan, a že desetletje z družino živi v Ljubljani. Diplomiral je iz prava ter iz filmske in televizijske režije in je danes redni profesor za filmsko režijo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Pozornost strokovne javnosti je vzbudil že kot študent, saj je za svoj študijski film V glavi (1986) prejel nagrado Metoda Badjure za najcelovitejši študijski film leta. Mestna občina Ptuj se mu je za izjemne dosežke na področju filmske ustvarjalnosti zahvalila z dvema priznanjema, prvič leta 1996, ko mu je podelila veliko oljenko, in drugič leta 2008, ko je prejel zlato plaketo. Razstava bo na ogled v Študijskem oddelku knjižnice do konca oktobra.
Mira Petrovič
Ptuj • Tretja uspešna humanitarna akcija
Foto: arhiv OS Ljudski vrt
Na OŠ Ljudski vrt Ptuj so v četrtek in petek, 13. in 14. oktobra, že tretje leto zapored z akcijo zbiranja živil za družine otrok, ki obiskujejo našo šolo in potrebujejo pomoč, obeležili svetovni dan hrane (16. oktober) in revščine (17. oktober). Pobudniki akcije so bili ekošolarji, prostovoljci in mladi člani RK. Odziv pri učencih in starših ter zaposlenih je vedno večji, vsi pa si želijo, da bi paketi zbranih živil, ki jih bodo podarili RK, razveselili čim več družin.
Ekošolarji OŠ Ljudski vrt
Prlekija • Dobrote iz krušne peči
Nekaj članic Turistično-kulturnega društva (TKD) Babinci pri Ljutomeru se je minulo soboto preizkušalo v pripravi domačih dobrot iz krušne peči. Na kmetiji Franca Jureša je Marjeta Dolamič, najbolj izkušena kuharica, zbrala sebi enako misleče, ki so za peko pripravile sirove pogače, kruh, kokoš s kruhovim nadevom ter dve vrsti kisle juhe. »Tovrstno aktivnost smo izvedle prvič, želimo jo nadaljevati tudi v prihodnje. Tokrat so naše jedi okusili le člani društva, verjamem pa, da bomo v bodoče lahko gostili tudi večje skupine domačih in tujih turistov,« je povedala Jožica Berden, predsednica TKD Babinci, in poudarila, da se v dejavnost kuhanja na nekdanji način z velikim zanimanjem vključujejo tudi mlajše generacije deklet. Kot je dejala Berdenova, bo predstavitev njihove domače ku-linarike 22. aprila v parlamentarnih klopeh Bruslja, v prihodnjem letu pa naj bi pristopili tudi k novogradnji vaškega gasilskega doma, v sklopu katerega želijo postaviti tudi večjo krušno peč.
NŠ
Aktualno v Podravju. Rubrika o najbolj aktualnih temah. Od ponedeljka do petka ob 13.45.
Podravje • Pred državnozborskimi volitvami
To je bilo obdobje korupcije in klientelizma
Parlament je uradno razpuščen, poslanci se, nekateri bolj, drugi manj resno pripravljajo na predčasne volitve, ki bodo četrtega decembra. Kako ocenjuje svoje lastno delo v zadnjem triletnem mandatu, delo državnega zbora in vlade ter kakšno prihodnost vidi, smo povprašali poslanca SDS Branka Mariniča.
Branko Marinič: „Slovenija v prihodnjem mandatu potrebuje koalicijo, ki bo sposobna dosegati tudi dvotretjinsko večino in ki ji bo uspelo izpeljati nekatere reforme in ukrepe, ki ne bodo popularni, a jih bo treba sprejeti."
„Kot poslanec Slovenske demokratske stranke sem bil del ekipe, ki je v teh težkih gospodarskih časih predlagala preko 260 ukrepov, s katerimi bi ublažili posledice finančne in gospodarske krize, a nas je tranzicijska levica v naših prizadevanjih žal večinoma oholo zavrnila. Naj dodam, da sem sam podprl vse tiste vladne ukrepe, za katere sem ocenil, da gredo v smeri izboljševanja situacije v poslovnem in gospodarskem okolju, ki bi prispevali k povečevanju gospodarske slike in konkurenčnosti Slovenije in ki bi državljankam in državljanom Republike Slovenije omogočil dobre življenjske razmere," je naprej o svojem delu v parlamentu povedal Marinič.
Delo zdaj že bivše vlade pa je ocenil tako: „Menim, da je delo parlamenta v tem mandatu zaznamovalo predvsem ukvarjanje koalicije same s seboj, kar je rezultiralo tudi v neučinkovitosti dela v parlamentu in v sistematičnem zavračanju vseh predlogov, ki smo jih predlagali v SDS. Koalicija se je preprosto večino časa ukvarjala z zadevami, ki so bile manj pomembne ali pa celo nepomembne. Če bi toliko energije, kot so je namenili kadrovski matematiki in nepotrebni politizaciji projektov, ki so bili v prete-
klem mandatu dobro zastavljeni, usmerili v reševanje države, bi že zagotovo ujeli tisti francosko-nemški vlak, o katerem je bilo toliko govora. Tako pa so bile prioritete povsem postavljene na glavo. Mandat si bom najbrž najbolj zapomnil tudi po občutku, da smo se v državnem zboru izogibali temam, ki niso bile povšeči koaliciji, pa čeprav je šlo za razprave o temah, ki so v pristojnosti parlamenta."
Grozljivo zadolževanje za kupovanje socialnega miru
Posledica takšnega dela parlamenta se je seveda vedno bolj odražala ne samo v gospodarski, ampak tudi politični klimi v državi: „Da, res je. V zadnjih treh letih vladanja tranzicijske levice sta se vzpostavila dva sistema znotraj države. Eden za navadne državljane, kjer sta odpovedali tako pravna kot socialna država, ter eden za elite, ki so do svojega bogastva prišle preko ropanja državnega premoženja. Med ljudmi tudi zato obstaja nek temeljni občutek nepravičnosti oziroma zavedanje, da mehanizmi države niso enaki za vse, da v temeljih nimajo vsi enakih možnosti. V tem mandatu sta tudi korupcija in klientelizem
dobila neverjetne pospeške. Pripadniki tranzicijske levice so bili vpleteni v vse večje ko-rupcijske afere tega mandata. Zato tudi ne preseneča, da je Slovenija padla na lestvici boja proti korupciji.
Država je v mandatu te vlade padla tudi na vseh drugih lestvicah, kot na primer na lestvici svobode tiska, pa tudi na lestvici konkurenčnosti, in to za kar 20 mest. V mandatu Pahorjeve vlade se je grozljivo povišala zadolženost države, pri čemer nas vlada ni zadolževala za investicije in razvoj, kar bi še nekako razumeli, temveč je z zadolževanjem kupovala socialni mir, nič pa ni naredila, da bi ustvarila ustreznejše razmere za nova delovna mesta."
Potrebna bo koalicija z dvotretjinsko večino
O rezultatih volitev, ki so pravzaprav tik pred vrati, saj nas do dneva D loči le še slab mesec in pol, številne ankete govorijo različno; skupna nota vseh rezultatov pa je zaenkrat vseeno premoč SDS, čeprav se v predvolilni igri pojavljajo nove stranke in liste (Viran-tova, Jankovičeva, TRS ipd.) z zanimivo visoko podporo, ki zna še zrasti. Kdo bi utegnil zmagati in kakšne koalicije se
lahko ustvarjajo pred volitvami in po njih, Marinič ne želi ugibati: „Nehvaležno je napovedovati izide. Vsekakor pa se v SDS zavedamo, da potrebujemo v celoti operativno vlado čimprej, saj bo treba po katastrofalnem stanju, ki ga imamo sedaj, kar krepko zavihati rokave, da bomo ponovno ujeli tempo razvoja, kot smo ga imeli v letu 2008. Ne želim biti črnogled, vendar tudi direktor vladnega urada za makroekonomske analize in razvoj Boštjan Vasle pravi, da v naslednjih treh letih, vsaj kar zadeva zmanjšanje števila brezposelnih in hitrejšo gospodarsko rast, ne moremo pričakovati nekega bistvenega izboljšanja. Slovenija tako v prihodnjem mandatu potrebuje koalicijo, ki bo sposobna dosegati tudi dvotretjinsko večino in ki ji bo uspelo izpeljati nekatere reforme in ukrepe, ki ne bodo popularni, a jih bo treba sprejeti. Dovolj trdna koalicija bo lahko zdržala pritiske in imela dovolj časa, da bo pokazala rezultate, ki bodo v skupno korist."
Glede novih list in strank pa Marinič dodaja: „Dejstvo je, da Slovenija politike zadolževanja in nekaterih pristopov, ki so jih izvajali oziroma jih izvajajo že znani 'igralci', preprosto ne zmore več. Sicer pa se Slovenska demokratska stranka v tej kampanji ne bo ukvarjala z drugimi. Ukvarjali se bomo z volivci in volivkami, ki jih bomo skušali prepričati, da imamo dobre rešitve za ključne probleme, s katerimi je v tem času soočena Slovenija. Svoj program smo že predstavili tudi na spletni strani stranke, odziv državljank in državljanov na naše konkretne načrte je bil odličen, prejeli smo tudi vrsto dobrih, pa tudi povsem sistemskih predlogov."
Na vprašanje, ali bo ponovno kandidiral kot poslanec SDS, pa Branko Marinič ne daje konkretnega odgovora, ampak pravi le: „O tem težko govorim vnaprej, kajti kandidati in kandidatke SDS za državnozborske volitve bodo znani, ko bo kandidatna lista potrjena pri pristojnih organih stranke."
SM
Od tod in tam
Hajdina • 60 let Lovske družine
ir ' ■'Trjsžsin	
	
C	
	
	
Foto: Črtomir Goznik	
Lovska družina Borisa Kidriča je ob 60-letnici delovanja v lovskem domu na Zgornji Hajdini, kjer je njen sedež, prejšnjo nedeljo odprla priložnostno razstavo in obiskovalce povabila na pogostitev. Kot
je povedal starešina društva Franc Turnšek, so razstavo namenili mladim, da bi spoznali, kaj je živelo in kaj danes živi na območju njihovega lovskega revirja. Na ogled razstave vabijo še danes do 19. ure. V nedeljo, 16. oktobra, so pripravili tudi slavnostno sejo, na kateri so podelili priznanja za sodelovanje in podporo, prejeli pa so jih tudi vsi, ki v LD delujejo aktivno nad 15 let. Ob tej priložnosti so opozorili, da se njihovo lovno območje iz leta v leto zmanjšuje; nekoč je obsegalo 5400 ha na območju občin Hajdina, Kidričevo in Ptuj, danes le še 3600. Urbanizacija je tudi tu vzela svoj davek.
MG
Ptuj • Skozi objektiv človekovih pravic
Foto: Črtomir Goznik
V galeriji Magistrat na Ptuju je od 13. oktobra na ogled razstava izbranih fotografij mednarodnega natečaja Globalni svet: skozi objektiv človekovih pravic. Pripravila sta jo MO Ptuj in Ekvilib inštitut v sodelovanju z zavodom za promocijo fotografije SPP. Skozi to pobudo želijo v Ekvilib inštitutu spodbuditi družbeno odgovorno uporabo fotografije kot orodja za zaščito in promocijo človekovih pravic ter za izražanje kritičnega pogleda na globalna družbena dogajanja. V mednarodni žiriji, ki je ocenila na natečaj prispele fotografije, je sodelovala tudi varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek-Travnik, ki je bila častna pokroviteljica natečaja. Zmagovalna fotoreportaža avtorice Sarah Elliott pod naslovom Slabe možnosti prikazuje opravljanje splava, ki je sicer v Keniji nelegalen. Na ogled so tudi fotografije preostalih finalistov, med njim Hermana Čaterja iz Slovenije, ki se prav tako navezujejo na vprašanja človekovih pravic.
MG
Kicar • Ob mesecu požarne varnosti
V aktivnosti meseca požarne varnosti so se 14. oktobra z nenapovedano gasilsko vajo vključili tudi člani PGD Kicar. K sodelovanju so povabili še gasilce iz Spodnjega Velovleka in Podvincev. Prikazali so gašenje razširjenega požara, do katerega je prišlo zaradi samovžiga električne napeljave, in reševanje dveh deklet, ki jima je požar onemogočil izhod iz objekta. Požar so uspešno pogasili, vajo so v celoti izvedli brezhibno. Kljub temu da je bila nenapovedana, je bil odzivni čas izredno kratek. Kot je po analizi vaje povedal predsednik PGD Kicar Dušan Vojsk, sta se pri vaji uskladili teorija in praksa. Jutri, 22. oktobra, pa vabijo na že tradicionalni dan odprtih vrat, na katerem bo sodelovala tudi gasilska enota iz Ptuja. Tudi letos bodo krajanom omogočili servis gasilnih aparatov kot prispevek k povečanju požarne varnosti na območju delovanja PGD Kicar.
Franc Pukšič končuje že četrti poslanski mandat.
Destrnik • Pogovor s poslancem Francem Pukšičem
„Niti slučajno nobene koalicije z Jankovičem!"
Franc Pukšič, destrniški župan in poslanec, ki mu je ljudstvo doslej zaupalo kar štiri mandate v državnem zboru, velja za politika, ki nima dlake na jeziku. Ali ga bo njegova kritičnost popeljala še do petega mandata, bo znano že 4. decembra, Pukšič je namreč že napovedal kandidaturo za poslansko mesto, in sicer na listi stranke SLS.
Štirikrat zapored ste kandidirali na listi stranke SDS, a ste pred časom iz nje izstopili. Ali je tokratna vaša kandidatura že potrjena in na kateri listi?
„Tako je. Kandidature bodo potrjene na glavnem odboru, kot je to običajno. Sem se pa odločil, da bom kandidiral za poslanca v državnem zboru kljub sprejetemu zakonu, ki onemogoča moje delo župana. Res je, da sem bil vsa ta leta na listi SDS tudi, ko stranka ni bila tako popularna. Tokrat sem na listi SLS, ki tudi ni v najvišjem vrhu. Odšel sem od velike stranke, od polno obložene mize, k eni manjših strank. To je bila osebna odločitev. Z nekaterimi, ki so prihajali iz naših krajev, se nisem strinjal, nisem razumel njihovega načina dela. Naredili so več škode kot dobrega za naše kraje. Če so odločitve posameznikov slabe za naše kraje in za tiste, ki volijo mene, potem takim ljudem jaz »štange« ne držim."
Se s prestopom in kandidaturo na listi druge stranke za vas osebno kaj spreminja?
„Mene ljudje poznajo ne samo po govorjenju, ampak tudi po konkretnih dejanjih. Sigurno so med konkretnimi dosežki vračanje v telekomunikacije, spreminjanje zakona o financiranju občin in moja levja borba za čim več evropskih sredstev za naše območje. Programa strank SDS in SLS nista bistveno različna. Sem pa tudi prej imel veliko volilno telo. Verjamem, da ljudje volijo človeka, ne pa stranko. Mislim, da bistveno drugačnega rezultata ne bom dosegel, a o tem bodo seveda odločali ljudje."
Če nas zadene Jankovičev cunami ...
Kakšne pa so vaše napovedi? Si predstavljate koalicijo z Zoranom Jankovičem?
„Niti slučajno ne podpiram nobene koalicije, ki bi bila z Jankovičem. Upam, da cunami Slovenije ne bo zadel. Če bi nas Jankovičev cunami zadel, bi ostalo le
nekaj centra, vse ostalo bi polomil. Prehod Jankoviča z mesta župana na Gregorčičevo bi za slovenske občine na podeželju pomenil hude negativne posledice, enake cunamiju. Z gospodom Zoranom Jankovičev sicer nisem v nobenem osebnem sporu, sprašujem pa se, kako je kot direktor Mercatorja zaslužil toliko, da imajo on in njegovi sinovi toliko premoženja. Da je Mercatorjeve zgradbe gradil s svojo Electo, so pa seveda druge zgodbe."
Kaj pa koalicija z Janezom Janšo? V kakšnih odnosih sta po vašem odhodu iz stranke?
„Pričakujem, da bo koalicija SLS + SDS + Virantova lista in da bo dovolj velika, da bomo imeli okrog 60 sedežev v parlamentu. To bi bilo potrebno za ustavne spremembe. S stranko SDS in Janšo smo zmeraj korektno sodelovali na državni ravni, a so se nekateri politiki šli igric na lokalni ravni,. A to pač tako je."
Kdo pa bi bil po vašem mnenju primernejši mandatar med dvema, ki ju omenjate: Virant ali Janša?
„Iskreno mislim, da bi bil med vsemi predsedniki pomladnih strank Radovan Žerjav najboljši mandatar, saj najbolje kotira po javno-mnenjskih raziskavah. Je gospodarstvenik, politik, bivši najboljši minister."
Kaj pa preostali kandidati za mandatarja?
„Do ostalih se ne bom opredeljeval. Rezultat bo pokazal in tisti, ki bo dobil največ, bo tudi mandatar."
Kako pa ocenjujete vodenje Boruta Pahorja?
„Če bi Pahor kandidiral za predsednika države, bi bil dober predsednik. Bil pa je katastrofalno slab mandatar. To pa zato, ker nikoli ni vodil niti športnega društva, kaj šele kako krajevno skupnost, in takšna je bila tudi njegova ekipa. Kot strokovnjaki so lahko odlični profesorji, kot vodje pa so se pokazali nesposobni in neoperativni."
Poslanec ali župan - oboje več ne gre
Če boste izvoljeni, se boste županski funkciji morali odpovedati.
„Ne gre za to, da se bom tej funkciji odpovedal. Na dan potrditve mandatov za poslance nam bo županom avtomatsko prenehal mandat. To se bo zgodilo še pred božičem."
Kako si predstavljate občino Destrnik, ko boste po dobrih 18 letih vodenja mesto župana prepustili nekomu drugemu?
„Ko ne bom več župan, bom vsekakor razmišljal o tem, da bo nekdo delo dobro nadaljeval. To bo na sporedu 5. decembra, po parlamentarnih volitvah. Po zakonu bo prve mesece občino vodil podžupan Branko Zelen-ko, ki ga zelo visoko cenim
in spoštujem. V začetku leta 2012 pa bo, v primeru moje ponovne izvolitve v državni zbor, Destrnik dobil novega župana. Po 18 letih bom nekoliko zadihal. To delo, ki je bilo sicer medsebojno povezano, je bilo resnično naporno."
Katero delo pa je bilo vam osebno težje? Je biti poslanec lažje kot voditi občino?
„Teh dveh nalog ne morem direktno primerjati. Funkcija poslanca pomeni veliko kabinetnega dela, med drugim pa je treba biti prisoten marsikje in pomeni razdajanje vsak vikend. Funkcija župana pa predstavlja izredno operativno menedžersko delo, sploh v takšnih malih občinah z malo denarja. En evro smo obrnili trikrat, a nam je uspelo."
Upoštevajoč dejstvo, da so ljudje naveličani »stare« politike in da je kar nekaj novih strank in gibanj, kakšen rezultat napovedujete za parlamentarne volitve?
„Ti, ki prihajajo, prihajajo iz vrst stare politike. Izredno neodgovorno in nekorektno se mi zdi, da isti ljudje, ki so pred tremi leti podprli to koalicijo, ki je Slovenijo zavozi-la, sedaj podpirajo Jankoviča. Med drugim se tudi nekateri estradniki, kot so Magnifico, Predin in ostali, brez sramu kažejo, ne da bi priznali, da so pred tremi leti naredili napako."
Dženana Kmetec
Od tod in tam
Ormož • Vnuki učili babice in dedke
Projekt Simbioz® e-pismena Slovenija je prvi vseslovenski prostovoljski projekt, ki je ves teden potekal po šolah, knjižnicah in domovih za starejše s ciljem povezati dve generaciji ob računalniku. Mladi prostovoljci so tudi na Ormoškem v različnih institucijah navdušili generacijo svojih babic in dedkov za uporabo računalnika. Tudi gimnazijci prostovoljci so kar ves teden med 16. in 18. uro učili starejše računalništva. Kot je povedala Renata Pučko, profesorica računalništva na šoli, niso izvajali klasičnega tečaja, ampak so se prilagodili znanju vsakega od udeležencev. Za sodelovanje v projektu seje prijavilo 16 dijakov iz prvih dveh letnikov, ki so bili zelo navdušeni, ko so videli, da udeleženci dosegajo napredek. Zanimivo se jim je zdelo spoznanje, da imajo tudi starejši Facebook. Na Simbiozo se je prijavilo 9 starejših udeležencev. Iz Centra starejših občanov so stanovalci izrazili željo, da bi se takšno poučevanje raztegnilo na ves mesec. Gimnazijci namreč s centrom sodelujejo kot prostovoljci vse leto, ko starejše „vozičkajo", z njimi igrajo šah ali se preprosto pogovarjajo, kar starejši zelo cenijo.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Velika Nedelja • Zajtrk v šoli
Foto: arhiv šole
V osnovni šoli Velika Nedelja verjamemo, da lahko aktivno sodelujemo pri izboljševanju prehranskih navad naših učencev. V ta namen smo že tretje leto zapored organizirali zajtrk za tiste učence, ki so izkazali željo po jutranjem obroku v šoli. Aktivnosti smo začeli v oktobru 2008 leta, ko se je začela vseslovenska akcija »Začnimo dan z zajtrkom«. Prvi mesec je bil zajtrk brezplačen za vse, ki so želeli zajtrkovati. Rezultati so bili odlični, tako da so zajtrkovali vsi učenci razredne stopnje, zato smo se odločili z zajtrki nadaljevati naslednje šolsko leto. Menimo, da je šolsko okolje lahko pomemben varovalni dejavnik pri zdravem prehranjevanju, v primeru, da učenca usmerja k zdravi izbiri živil. Z urejeno organizacijsko shemo vpliva tudi na zmanjševanje socialnih razlik in pomaga pri utrjevanju družinskih prehranjevalnih navad. Šolska jedilnica tako postaja učno okolje in prijetna družabna aktivnost, iz katere se otrok hitreje uči, posnema in razvija veščine za zdravo prehranjevanje.
Božena Krivec
Ptuj • Angleški tabor na OŠ Mladika
7. in 8. oktobra se je na OŠ Mladika odvijal angleški tabor v okviru interesnih dejavnosti Angleško gledališče (English theatre) in Angleški klub (BeEnglish club), ki ju vodita mentorici in učiteljici angleškega jezika Adela Nakičevic in Jelena Novak. Pod okriljem interesne dejavnosti BeEnglish club in mentorice Jelene Novak se je tabora udeležilo 17 učencev 8. razredov. Cilj tabora je bil razširjati besedišče v angleškem jeziku in kreativno poustvarjati. V delavnicah so nastajale pesmi in zgodbe v angleškem jeziku. Gledaliških delavnic se je udeležilo 6 učencev iz 6. razreda. Cilj je bil spoznati delo in poklice v gledališču, dramo kot literarno zvrst ter kako napisati scenarij. Učenci so s pomočjo mentorice Adele Nakičevic napisali tragedijo z naslovom Robin Hood. Vsi učenci so sodelovali v čajanki, kjer so se ob pitju angleškega čaja seznanili z izvorom običaja ter kulturo pitja čaja, ki je na Otoku prisotna še danes. Tukaj gre posebna zahvala Petri Grdina Lašič, mami na taboru prisotne učenke, ki nas je prijetno presenetila z obilno košaro mafinov in nam tako še bolj popestrila sladko dogajanje. V filmsko obarvanem večeru so učenci spoznali predstavnika angleške literature Charlesa Dickensa in njegovo delo Oliver Twist ter si tudi ogledali istoimenski film. Pozitiven odziv učencev, ki so ga izkazali tudi v spletni anketi, mentoricama daje zagon, da podobno obliko dejavnosti nadaljujeta še v prihodnje in tako popestrita jezikovno dogajanje na šoli.
Jelena Novak in Adela Nakičevic
Foto: Viki Ivanuša
Poslanec Vili Trofenik ne vidi opcije, ki bi dajala upanje na korenite spremembe.
Ormož • Ob zaključku mandata poslanca Vilija Trofenika
Specifičen mandat v težkih časih
Vili Trofenik je v državnem zboru prebil kar tri polne mandate, pravkar pa se mu zaključuje četrti, nepopoln. Kot poslanec je deloval kar 15 let in v tem času je marsikaj doživel, vendar se mu zdi iztekajoči se mandat specifičen.
Vili Trofenik: »Opozicija se v treh letih ni sprijaznila, da je zgubila volitve, in je ves čas poskušala vlado onemogočiti, namesto kritizirati, kar je njena naloga. Dosedanji mandatar tudi ni pustil, da bi se ob primopredaji opravila inventura, zato se ni vedelo, v kakšnem stanju se je prevzemalo državo. Opozicija je spretno zakrila svojo odgovornost za finančno stanje v državi in dejstvo, kdo je zadolžil državo. O tem se bo še veliko govorilo. Res pa je, da se je ta država zadolžila za dve milijardi evrov, kar je način sanacije bank. Ta denar je država deponirala pri domačih bankah in na eni strani se to kaže kot proračunska luknja, po drugi strani pa so na ta način rešili banke. Čeprav finančni krč še kar traja. Če bi ti dve milijardi namenili za investicije, bi bilo na strani brezposelnosti in proračunskih tekočih prihodkov drugače. Kaj bi bilo bolje, je stvar debate. To je seveda prikrita pomoč bankam, sploh dvema največjima, ki sta v preteklosti prostodušno delili kredite, ki jih ni mogoče vračati, kredite, ki so šli tajkunom in drugim za lastninjenje, niso pa dali nove vrednosti.
Drugi pomemben moment je bila splošna finančna kriza, ki je prihajala ravno ob volitvah, in trezni ljudje so takrat vedeli, da se ne splača prevzemati oblasti, ker ne bo lahko.«
Poleg krize in opozicije pa je imela vlada težave tudi z reformami?
»Nujno potrebne reforme so bile zablokirane, saj je to mogoče z našim pravnim sistemom, z referendumi. O pokojninski reformi bomo še govorili, ker je sprememba potrebna. V predreferen-dumski kampanji so bili ljudje grobo zapeljani. Vlada in koalicija pa sta bili tudi sami nespretni pri uveljavljanju potrebnih reform.«
O predčasnih volitvah je bilo govora skoraj ves mandat. Ste jih pričakovali?
»Odločitev za predčasne volitve prihaja v neugodnem času, saj je nedavno Evropska komisija predstavila nov finančni okvir Evropa 2020. Nacionalni parlamenti naj
bi sedaj razpravljali o njem, nato se začne prvi krog pogajanj, ki naj bi se končal pred božičem. Pri nas bodo razpustili parlament, vlada pa v teh dneh ne more narediti analize, kaj ta dokument pomeni za Slovenijo. Na prvi pogled je sicer ugoden, kdo ve, kako pa se bodo pogajale druge države in kaj se še lahko spremeni. Zato sem tudi glasoval za zaupnico vladi. Volitve spomladi bi bile primernejše tudi zato, da bi bilo več časa za pojav novih strank in list, ki bi presegle polarizacijo levo - desno.«
Zares - osebno razočaranje
Mandat ste začeli z Zare-som in končal brez njega. Zakaj?
»Zares je eno mojih osebnih razočaranj. Iz LDS sem odšel v Zares, ker ni bilo reakcij na žalitve iz ptujskega odbora LDS, ko so me primerjali z Miloševicem. Ponudb je bilo takrat več, za Zares pa sem se odločil zaradi osebnih odnosov z dr. La-hovnikom. Odhod iz Zaresa pa je bil pogojen s tem, da ni bilo nove politike, ki smo jo pričakovali. Postali smo žrtve afere Ultra, ki se ne bi smela zgoditi politiku s kilometrino in kvalitetami, ki jih Gregor Golobič nesporno ima. Poteze, ki jih je potegnil in ki jih je potegnila stranka, niso bile primerne, mi pa smo bili tem posledicam izpostavljeni. Stranka me je na nek način izdala tudi pri branje-
nju lokalnih interesov, zlasti ko je šlo za razpis sredstev za spodbujanje gospodarstva. Z lastno iznajdljivostjo, ugledom in sposobnostmi sem moral izboriti uvrstitev Ormoža v Zakon o Pomurju, v katerem še vedno ostaja 5.932.000 evrov neizkoriščenih sredstev za gospodarsko središče. Pod novo Zareso-vo ministrico je bil narejen poseg v razpis, ki je onemogočal odobritev sredstev za ormoški projekt v nekdanji TSO. Upravni spor za to še vedno teče na sodišču, sredstva so še vedno na voljo in jih je mogoče dobiti.«
Ormož od tega zakona ni imel ravno prav veliko
»Ves čas imamo opravek z izničevanjem pomurskega zakona, ker nekateri menijo, da če niso zraven, je treba delo drugih uničiti. Ormož bo dobil vodovod, za kar so bili narejeni projekti še v času mojega županovanja. Žal je bila potem ustavljena izdelava digitalnega katastra infrastrukture, ki je pogoj za kvaliteten projekt. Pomurski zakon je dal možnost tistim, ki so jo znali izkoristiti. Glavni problem Ormoža je gospodarstvo, ki je absorpcijsko nesposobno, ker ne zna pripraviti projektov, pa najsi bo to v gospodarstvu ali v družbenem sektorju.«
V svojem predvolilnem programu ste se zavzemali tudi za izgradnjo hitre ceste, a je obtičala na začetku. Zakaj?
»Hitra cesta je zastala zara-
di bankrota gradbenih firm. Te dni se končno izteče razpis za izbiro nadomestnega izvajalca za viadukt Sejanca. Cesta je bila oddana Primor-ju z željo, da prevzame tudi gradnjo mostu čez kanal. Ko pa so v Primorju izračunali, da so z gramozom in dostavo gramoza stroški večji, kot so v razpisu dobili za ta posel, se jim je zdelo bolje, da se unovči bančna garancija in da zapustijo gradbišče.«
Kdaj torej lahko pričakujemo cesto?
»Pripravlja se nov razpis, a le za 15 kilometrov od Ormoža do Markovcev, kjer so izpolnjeni vsi pogoji. Cesta bi bila lahko zgrajena do konca 2014. Pripravlja se tudi vloga za prevlado javnega interesa nad Naturo 2000 po vzoru Madžarov. S študijo je treba dokazati, da je optimalna rešitev južna varianta pod Ptujskim jezerom, in zagotoviti nadomestni habitat za živali najmanj v razmerju 1:1 ali ugodneje. Za to zadnje so bile idealne ormoške lagune, a jih je TSO podarila DOP-SU, ki je 'največji nasprotnik umestitve ceste'. V Sloveniji je doslej veljalo, da Natura 200 onemogoča umestitev infrastrukture v okolje, v resnici pa le določa pogoje, pod katerimi je to mogoče.«
Boste ponovno kandidirali za poslanca?
»Če bi se pojavila opcija, ki bi dala upanje na korenite spremembe, bi ji bil pripravljen nastaviti hrbet. Vendar take zaenkrat ne vidim.«
Viki Ivanuša
Štajerski tednik in Radio Ptuj
Volitve v Državni zbor 2011
Skladno s 5. členom zakona o volilni kampanji Štajerski tednik in Radio Ptuj objavljata pogoje in način predstavitve kandidatov za volitve poslancev v Državni zbor, ki bodo 4. decembra 2011. Uredništvi si bosta v skladu z zakonodajo in s svojo uredniško politiko prizadevali za enakopravno in uravnoteženo predstavitev kandidatov oziroma strank. O obsegu in vsebini prispevkov odločata uredništvi samostojno, v skladu z uredniško politiko.
Predstavitve na Radiu Ptuj
Radio Ptuj bo vsem strankam in neodvisnim kandidatom omogočil predstavitev vseh njihovih kandidatov na območju volilnih okrajev Ptuj I, Ptuj II, Ptuj III, Ormož, Slovenska Bistrica in Lenart. Termine predstavitev bo določilo uredništvo in z njimi seznanilo stranke in neodvisne kandidate. Radio Ptuj bo o predvolilnih aktivnostih poročal v skladu s svojo uredniško politiko, ki temelji na informacijah, pomembnih in zanimivih za poslušalce oziroma občane.
Predstavitve v Štajerskem tedniku
V Štajerskem tedniku bomo predstavljali kandidate za poslance na območju volilnih okrajev Ptuj I, Ptuj II, Ptuj III, Ormož, Slovenska Bistrica in Lenart v obliki novic. Posebnega dodatnega predstavljanja ne bo, razen v obliki volilnega oglaševanja. V predvolilnem času ne bomo objavljali pisem bralcev v podporo posameznim strankam, listam, programom ali kandidatom, strankarskih izjav za javnost, odgovorov na drugačna mnenja razen tistih, ki smo jih dolžni po Zakonu o medijih.
Od začetka volilne kampanje do dneva volitev se kandidati ne bodo pojavljali v časopisu v kakršni koli drugi vlogi (na primer kot direktorji, predsedniki raznih organizacij itd.).
Volilni oglasi
Štajerski tednik in Radio Ptuj vabita vse kandidate, politične stranke, liste kandidatov, volilne štabe in organizatorje kampanje, da svoja sporočila za javnost, programe, predstavitve itd. objavijo kot oglas v časopisu oziroma po radiu. Pri oglasih ne postavljamo posebnih vsebinskih omejitev, razen v primerih, ko bi z vsebino kršili zakon o medijih oziroma neutemeljeno diskreditirali posamezne kandidate, liste ali politične stranke. Ob tem poudarjamo, da je skladno s 6. členom zakona o volilni kampanji v objavljenem oglasu obvezna navedba naročnika oglasa, ter da je skladno s 50. členom zakona o medijih za resničnost in točnost navedb v oglasu odgovoren njegov naročnik, za skladnost oglasa z zakonom in s programsko zasnovo pa izdajatelj. Cene oglasov so v skladu s cenikom družbe Radio-Tednik. Naročniki volilnih propagandnih sporočil morajo objavo naročiti z ustrezno opremljeno naročilnico in vnaprej poravnati celoten znesek naročenega oglaševanja. Dokler predplačilo ne bo opravljeno, sporočila ne bodo objavljena. O objavi oglasov naj se naročniki dogovorijo z marketingom družbe Radio-Tednik (vodja marketinga: Mojca Hrup, tel. 02 749 34 30, e-pošta: mojca@ radio-tednik.si).
Pritožbe
Pritožbo na izvajanje teh pravil lahko vložijo kandidati ali njihovi zakoniti predstavniki, bralci in poslušalci. Pritožba se naslovi v pisni obliki na odgovornega urednika časopisa oziroma radia. Odgovorni urednik mora na pritožbe pisno odgovoriti najkasneje v dveh dneh po prejemu pritožbe. Kandidatom, ki menijo, da njihove pravice niso bile spoštovane, je v skladu z zakonom zagotovljeno tudi sodno varstvo.
Ptuj, 20. oktobra 2011 Jože Šmigoc, odgovorni urednik Štajerskega tednika Anemarija Kekec, odgovorna urednica Radia Ptuj
RADIOPTUJ
89,8 »98,2 »104,3
www.radio-tednik.si TELEFON: 02 771 2261
Utrip Podravja. Rubrika, v kateri boste o dogodkih v Podravju izvedeli še več. Od ponedeljka do petka po 15. uri.
/
Si.mobilovo
v ■
omrežje
/
Za boljšo pokritost in več interneta nadgrajujemo omrežje na območju Benedikta, Cerkvenjaka, Destrnika, Hajdine, Juršincev, Majšperka, Pragerskega, Slovenske Bistrice, Slovenskih Goricah, Spodnjega Dupleka, Svete Trojice in Zgornje Polskave. Za morebitne nevšečnosti, povezane z nadgradnjo se vam opravičujemo.
NAJHITREJE RASTOČE SLOVENSKO OMREŽJE

Nadgrajeno in posodobljeno mobilno omrežje bo omogočilo bistveno izboljšanje pokritosti z mobilnim signalom, predvsem pa boste odslej preko novega omrežja lahko dostopali do zmogljivega, še hitrejšega interneta. Nadgradnje in posodobitve intenzivno izvajamo tudi na drugih območjih Slovenije. Več informacij o nadgradnji omrežja lahko izveste na 080 40 40 40 ali na www.simobil.si/pokritost.
Si.mobil d.d., Šmartinska 134b, SI-1000 Ljubljana | www.simobil.si
(3 s'mobil
Povej nekaj lepega
Nina Potočnik
Sprejem pri županu MO Ptuj
Stran 12
Rokomet
V Mariboru čim dražje prodati svojo kožo
Stran 12
Atletika
Ptujski veterani v evropskem vrhu
Stran 13
Boks
V 1. krogu 1. lige slavila Nedeljko in Makovec
Stran 13
Nogomet
Gerečja vas v finalu boljša od gostiteljev
Stran 14
Strelstvo
Stojak in Druzovič z zmago v novo sezono
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoíúiiajt¿ Udi.
na íuítounim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
KO- ¿filetee
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 2. SNL, Hervis pokal Slovenije
Po Interblocku še Bela krajina
Nogometaši v 2. SNL bodo konec tedna začeli z drugo tretjino prvenstva. Po prvi je v prepričljivem vodstvu Aluminij, ki je v 9. krogih ob osmih zmagah le enkrat remiziral (z Roltek Dobom v 2. krogu, 0:0). Najbližja zasledovalca, Garmin Šenčur in Roltek Dob, zaostajata že 9 točk, Krško na četrtem mestu še eno več. Kidričani imajo ob tem izjemno razliko v prejetih in danih zadetkih, 26:4. Po učinkovitosti jim je najbližje Šampion Celje, ki je dosegel 20 zadetkov, enako število zadetkov kot Aluminij pa je
*
1.	ALUMINIJ 9
2.	GAR. ŠENČUR 9
3.	ROLTEK DOB 9
4.	KRŠKO 9
5.	ŠAMPION CELJE 9
6.	INTERBLOCK 9
7.	BELA KRAJINA 9
8.	ŠMARTNO 1928 9
9.	K. RADOMLJE 9
10.	DRAVINJA K. 9
8 1 s 1
4 4 4 3 4 1 3 3 2 5 2 3 1 1 0 2
26:4 17:11 11:10 7:4 19:11 11:10 13:12 9:21 6:18 2:19
Foto: Črtomir Goznik
Tomaž Murko (Aluminij) je prejel najmanj zadetkov v prvi tretjini prvenstva 2. SNL.
Najboljši strelci:
9 zadetkov: Robert Kurež (Aluminij); 6 zadetkov: Tomaž Kožar (Šam-pion Celje); 5 zadetkov: Dejan Boži-čič (Garmin Šenčur), Anto Pejic (Bela krajina); 4 zadetki: Miha Kokol (Aluminij), Denis Čine (Šmartno 1928), Dejan Grabič (Bravo 1 Interblock), Goran Vuk (Roltek Dob); 3 zadetki: Alen Ploj (Aluminij).
Za Aluminij so zadeli še: 2 zadetka: Marko Kmetec, Timotej Petek, Gregor Režonja; 1 zadetek: Klemen Bingo, Aljaž Medved, Nejc Pečovnik, Boris Sambolec.
prejela ekipa Krškega (dosegla jih je le 7).
Prvi strelec Aluminija in lige je Robert Kurež, ki je sam dosegel več zadetkov kot npr. celotna ekipa Krškega. »Seveda smo vsi zadovoljni z našo veliko točkovno prednostjo pred zasledovalci. Lepo je biti prvi strelec lige, vendar brez dobre igre soigralcev tega ne bi bilo. Očitno mi je naš trener Bojan Flis našel pravo mesto v konici napada. Pri Dravi sem igral na drugih položajih in ne toliko v konici napada,« je povedal strelec devetih zadetkov, ki tudi v
nedeljski tekmi z Belo krajino vidi priložnost za novo slavje: »Gostovanje v Črnomlju ne bo lahko, saj imajo tudi domačini svojo računico. Naša je povsem jasna in se ji reče zmaga. Vsi verjamemo vanjo, saj potencial zanjo vsekakor imamo.«
Kratko oceno dosedanjega dela prvenstva je podal tudi vratar Tomaž Murko, ki je na devetih tekmah prejel le 4 zadetke: »Imamo zelo kvalitetno ekipo za 2. ligo, kar se je pokazalo že lani, ko smo osvojili naslov prvaka. Moje mnenje je, da bi lahko s to ekipo enakovre-
dno konkurirali tudi v 1. ligi. Naš cilj je, da nadaljujemo v takšnem ritmu do konca, nato pa potegnemo črto; kar bo vodstvo kluba sklenilo, to bomo spoštovali in upoštevali.«
Hervis pokal Slovenije
Četrtfinale, prve tekme: Rudar Velenje - HiT Gorica 2:1 (2:0), Bravo 1 Interblock - CM Celje 2:0 (0:0), Garmin Šenčur - Luka Koper 0:0. Zavrč - Maribor (sreda, 26. oktobra)
Trije povratni dvoboji bodo odigrani 26. oktobra, zadnji v Ljudskem vrtu pa teden dni kasneje.
DK, JM
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Gazvoda v francoski Ag2r-La Mondiale
Ko je postalo jasno, da na Ptuju v prihodnji sezoni ne bo članske kolesarske ekipe (članom ekipe pogodbe pote-čejo 31. 12. 2011), se je večina članskih kolesarjev Perutnine Ptuj podala v iskanje novih delodajalcev. Dvema kolesarjema je do sedaj to tudi uspelo, o čemer smo v našem časopisu že pisali, v tem tednu pa sta si nova kluba našla še dva vidna člana kluba.
Gregor Gazvoda bo v naslednji sezoni nosil dres francoske ekipe Ag2r-La Mondiale. Gre za slovito francosko ekipo, sicer stalno lastnico licence za največje svetovne dirke. Letos ekipi sicer ni šlo tako, kot bi si želeli, toda že v prihodnji sezoni bi naj bilo drugače. Gazvoda, ki je letos v ptujskem dresu z zmago
Športno plezanje • DP
Druga zmaga za Mino Markovič
Najboljša slovenska športna plezalka Mina Markovič je letošnjo vrhunsko formo potrdila tudi na tretji tekmi letošnjega državnega prvenstva, ki so jo v soboto pripravili v Tržiču. Mina se je zavihtela na prvo mesto med članicami, pri članih pa je bil najboljši Urban Primožič (Škofja Loka).
Markovičeva je po treh tekmah državnega prvenstva v težavnostnem plezanju, zmagala je na prvi v Šmartnem pri Litiji, drugo v Trbovljah pa je izpustila, na vrhu v skupnem seštevku. Do konca sezone sta na sporedu še dve tekmi, 5. novembra v Škofji Loki in 2. decembra v Kranju.
JM
Državno prvenstvo, dosedanje tekme:
Šmartno Trbovlje Tržič
1.	Mina Markovič
2.	Tina Šušteršič
3.	Maja Vidmar
4.	Živa Ledinek
5.	Katarina Fon
6.	Asja Gosar
PK 6b Ptuj
AO Kranj PK Škofja Loka AK Ravne AO Kranj PK Divača
11. 6. 100
47 55 51 43 40
24. 9. SS
100 34 43 80
15. 10. 100
80
S1 47
skupaj 200
182 155 136 133 120
na večdnevni preizkušnji na Kitajskem (Tour of Qinghai Lake) dosegel uspeh kariere, je sicer drugi Slovenec ki bo nosil dres tega francoskega moštva; leta 2008 je dres tega kluba nosil Tadej Valjavec.
Marin v Avstrijo
Enoletno zvestobo pa je novemu klubu obljubili tudi Matej Marin. 31-letni Ptujčan se je podal k našim severnim sosedom, kjer bo v prihodnji sezoni nosil dres »Continental« ekipe Arboe iz Welsa, ki prihaja iz Zgornje Avstrije. Če ne bo kake spremembe, bo Marin v novi ekipi edini tujec,
cilj ekipe iz Welsa pa bo v letu 2012 nastop na čim več dirkah izven Avstrije (poleg tega tudi uvrstitev na dirko po Avstriji). To je bil eden izmed glavnih razlogov, da se je dosedanji član Perutnine Ptuj odločil za Avstrijce. Do sedaj je Arboe po večini nastopal le na dirkah v domovini.
Seveda tudi ostali kolesarji ptujskega kolesarskega kluba ne sedijo križem rok in iščejo nove delodajalce, toda zaenkrat, razen omenjene dvojice in že prej Vrečerja (Geox) ter Mugerlija (Adria Mobil), drugih prestopov iz vrst ptujskega kluba še ni bilo.
tp
Gregor Gazvoda in Matej Marin
Foto: Marjan Kelner
Na koncu sezone Mugerli 10.
V nedeljo je v Dobrovi pri Ljubljani potekala zaključna dirka sezone v Sloveniji - 11. VN Avtomojstra, na kateri se je zbrala večina najboljših slovenskih kolesarjev. Na 70 kilometrov dolgi progi so še zadnjič skupaj nastopili kolesarji Perutnine Ptuj. Slavil je »legionar« Grega Bole, najboljši član ptujskega kluba pa je bil Matej Mugerli, ki je osvojil končno 10. mesto. Gregor Gazvoda je bil 16., medtem ko je Boštjan Rezman osvojil 19. mesto.
Ptuj • Sprejem za Nino Potočnik (TK Terme Ptuj)
S skromnostjo in vztrajnostjo do
vrhunskih dosežkov
Ptujski župan Štefan Če-lan je 18. oktobra, v poročni dvorani Mestne hiše na Ptuju, pripravil sprejem za obetavno mlado ptujsko in slovensko teniško igralko Nino Potočnik, ki je s slovensko teniško reprezentanco do 14 let, osvojila tretje mesto na ekipnem svetovnem prvenstvu, ki je bilo v češkem mestu Pro-stejov. To je po letu 1995, ko je slovenska reprezentanca deklet do 14 let osvojila naslov svetovnih prvakinj, drugi največji uspeh slovenskega tenisa v tej starostni skupini. Nina obiskuje 9. razred OŠ Ljudski vrt, tenis igra od šestega leta starosti, v TK Terme Ptuj je njen trener Zoran Krajnc.
Ptujski župan Štefan Čelan je vesel, da so lahko v Mestni hiši na Ptuju ponovno gostili mladega in nadarjenega človeka, ki je ponesel slavo in lepo ime našega mesta ne samo po Sloveniji temveč tudi po svetu. Tudi Ninini izjemni rezultati potrjujejo upravičenost vlaganja v športno infrastrukturo, kljub nekaterim drugačnim mnenjem. Vsa dosedanja tovrstna vlaganja so se v temu okolju bogato obrestovala, skozi šport številni mladi ljudje pridobivajo vrednote, ki jih jutri v svojem vsakdanjem življenju nadvse potrebujemo. To pa so predvsem medsebojno razumevanje, kolegialnost, znati prenesti poraz, pomagati ekipi, kolegom in podobno. Šport je tudi velik promotor okolja, iz katerega prihajajo športniki. TK Terme Ptuj se je ptujski župan zahvalil za vse, kar so naredili na področju razvoja tenisa v našem okolju, za vrhunske teniške rezultate, za promocijo mesta in športa. Posebni špor-
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski župan Štefan Čelan je pripravil sprejem za odlično mlado teniško igralko Nino Potočnik, ki se ga je udeležil tudi njen trener Zoran Krajnc.
tni talenti se ne rojevajo vsaki dan, še posebej takšni, kot je Nina, ki v svoj uspeh vlaga veliko truda, vztrajnosti in volje. Marsičemu se mora odreči, da se lahko enakopravno kosa z najboljšimi doma, v Evropi in na svetu, je povedal ptujski župan. Čestital ji je za dosedanje uspehe in ji zaželel še veliko vrhunskih teniških rezultatov. Zahvalil pa se je tudi staršem, ki Nino nesebično podpirajo na njeni športni poti. Odločitev za vrhunsko športno kariero hčerke zagotovo tudi zanju ni bila lahka odločitev. Na sprejem pri županu bo Nino spominjal grb MO Ptuj na steklu.
Županu se je zahvalila za sprejem, prav tako trenerju za ves trud, staršem, svojim navijačem, še posebej pa babici in teti, skratka vsem, ki jo spremljajo in podpirajo na njeni
športni poti, za katero upa, da bo tudi v prihodnje uspešna.
Med prvimi šestimi klubi v Sloveniji
Letošnje nadvse uspešno Ninino teniško sezono je na sprejemu predstavil njen trener Zoran Krajnc. Da so na pravi poti, da bo letošnja sezona dala dobre rezultate, so vedeli že zelo zgodaj, ne samo zaradi dobrih priprav, temveč tudi zaradi Nininega izjemnega potenciala, ki je takšen, da lahko premaga tudi najboljše v Evropi in na svetu. Letošnji odlični rezultati so jo pripeljali do mastersa na Floridi, kjer bo decembra igralo 12 najboljših igralcev sezone, in do katerega upa, da se bo lahko dobro pripravila, saj časa ni veliko.
Pred začetkom sezone je bila na 1200. mestu na ITF lestvici igralk do 18 let, ob koncu sezone se je povzpela na 550. mesto, kar marsikateri igralki ne uspe v celi karieri. Ta vzpon ji omogoča, da se bo v letu ali dveh lahko v celoti posvetila razvoju svoje igre. Trenerjeva želja je, da ostane še naprej tako skromna in vztrajna kot doslej. Na župana MO Ptuj Štefana Če-lana pa je trener naslovil željo, da bi bil že čas, da tudi tenis na Ptuju končno dobi vsaj kakšno manjšo športno dvorano, če že ne večjo, saj so infrastrukturno še vedno bosi. Že več kot 15 let vztrajno dokazujejo, da so na območju Slovenije med prvimi šestimi ekipami v Sloveniji, četudi sodijo med najmanjše klube v Sloveniji.
MG
Rokomet • 1. NLB leasing liga, 7. krog
Cim dražje prodati kožo v Mariboru
Prvenstvo v 1. NLB Leasing ligi postaja vse bolj zanimivo. Čeprav je bilo odigranih le šest krogov, so že vse ekipe doživele poraz, tudi veliki trio Cimos, Gorenje, Celje. Glede na videno na srečanju med Celjani in Ormožani, bodo Pivovarji letos težko konkurirali za naslov državnih prvakov, seveda če ne bodo v nadaljevanju prvenstva drastično popravili svoje igre. Svojo igro so v Celju vsaj za stopničko dvignili rokometaši Jeruzalema, kar daje upanje za boljši jutri, ko so pred Vinarji težke in obenem zanimive tekme. Že danes, v petek, ob 20.00, Jeruzalemčke čaka težko gostovanje pri zasedbi Mari-
bora. Sosedi so pod vodstvom trenerja Marke Šibile sestavili odlično mlado moštvo, kjer pa bode v oči le število tujcev. Nosilci igre so: vratarja Lončar in Župic, leva zunanja Špelic in Vujic, srednja zunanja Tarabo-chia in Svalina, desni zunanji Mirkovic in odlična mlada krila, levo Razgor in desno Šošta-rič. Skratka ekipa, ki bi letos po vseh zakonih morala biti vsaj četrta v prvenstvu. Letos sta se ekipi v pripravljalnem obdobju srečali že dvakrat. Prvič, v Mariboru, so za gol slavili Jeruzalemčki, na turnirju v Avstriji pa visoko Mariborčani. Je pa res, da so pripravljalne tekme nekaj povsem drugega kot
prvenstvene. Od leta 2006 sta ekipi odigrali 8 medsebojnih tekem, štiri v državnem prvenstvu in štiri v pokalnem tekmovanju. Uspešnejši so vijoličasti, kateri so zmagali štirikrat, enkrat remizirali in doživeli tri poraze. Vinarjem v državnem prvenstvu v dvorani Tabor še ni uspelo zmagati, le enkrat v sezoni 2009/2010 so remizira-li (27:27). Iz te sezone se vleče tudi finančni dolg Mariborčanov do Ormožanov, ki so si s 3. mestom v pokalu (organizator
Maribor) prislužili vsotico denarja, katere pa s strani Maribora še danes niso videli.
Cilj čete trenerja Saše Prapo-tnika v Mariboru je čim dražje prodati kožo. Glede na to, da so rezultati v letošnji sezoni postavljeni na glavo, pa tudi ne bi bilo nobeno presenečenje, če bi v Mariboru slavili. Tudi Mariborčani morajo imeti enkrat slab dan, na drugi strani pa je čas, da se tudi Vinarjem kakšna žoga odbije v njihove roke. Že v torek, 25. oktobra, je pred Ormožani pokalna tekma 1/8 finala. Na Hardek, ob 19.00, prihaja novomeška Krka. Zmagovalec se bo uvrstil med osem najboljših.
Uroš Krstič
Turnir prvakov v Veszpremu
Rokometaši Jeruzalema Gorišnice, letniki 1997, so se minulo leto odzvali povabilu na močan mednarodni turnir znane madžarske ekipe MKB Alsoors Veszprem. Po osvojenem 1. mestu, so Jeruzalemčki prejeli povabilo tudi letos. Tokrat bo konkurenca še močnejša in organizatorji so turnir poimenovali kar Turnir prvakov. Letošnjega turnirja, ki bo potekal v soboto in nedeljo, 22. in 23. oktobra, se bodo namreč udeležili prvaki Madžarske ( A in B ekipa Alsoors Veszprema), Slovaške Tatran Prešov), Srbije (ADA Beograd) in Slovenije (Jeruzalem Ormož Gorišnica).
Rokomet • Mlajše selekcije
MLAJŠE DEKLICE A
PRVA PRVENSTVENA ZMAGA: JERUZALEM - BREŽICE 15:12 (8:7)
JERUZALEM: Ane. Škorjanec, Polič; V. Pintarič, Šalamija, Ivanuša, Zorjan 1, Ozmec, Kociper, Markrab, Ana Škorjanec 2, Kolenko 6, M. Pintarič, Hergula 6, Rodi. Trenerka: Tja-ša Brumen.
Po porazu v 1. krogu v Slovenj Gradcu so Ormožanke na Hardeku ugnale Brežice. Po izenačenem 1. polčasu je odločitev o zmagovalcu padla v drugem delu, ko so Ormo-
žanke povedle za tri in obdržale prednost.
MLAJŠE DEKLICE B
JERUZALEM - BREŽICE 30:4 (17:0)
JERUZALEM: Polič; Rodi, Hergula 11, M. Pintarič, Kolenko 12 (2), Ana Škorjanec 5, Markrab, Ozmec 2, Kociper. Trenerka: Tjaša Brumen.
Po porazu v 1. krogu v Žalcu (20:15) so Jeruzalemčice proti Brežicam dosegle svojo prvo prvenstveno zmago.
Rokomet • Mlajše selekcije
MLAJŠI DEČKI B
REZULTATI 4. KROGA: Arcont Radgona - Velika Nedelja Carrera Optyl 7:30 (3:19), Moškanjci Gori-šnica - Drava Ptuj 4:19 (1:12), Celje Pivovarna Laško - Jeruzalem Ormož 17:25 (8:11), Gorenje Velenje - Maribor Branik 24:17 (14:9).
1.	S. GRADEC 2011 3 3 0 0 6
2.	JERUZALEM ORMOŽ 3 3 0 0 6
3.	CELJE PIVO. LAŠKO 4 3 0 1 6
4.	V. NEDELJA C. O. 4 3 0 1 6
5.	GORENJE VELENJE 3 2 0 1 4
6.	MARIBOR BRANIK 3 10 2 2
7.	DRAVA PTUJ 4 1 0 3 2
8.	MOŠKANJCI - GOR. 4 0 0 4 0
9.	ARCONT RADGONA 4 0 0 4 0
ARCONT RADGONA - VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL 7:30 (3:19)
VELIKA NEDELJA CARRRERA OPTYL: Pfeifer, Kovačec, Ozmec, Šo-šter, Simonič 5, Horvat, N. Toplak 6, Rene Škrjanec 9, Ž. Toplak, Majcen 2, Kuhar 8. Trener: Davorin Kovačec.
CELJE PL - JERUZALEM 17:25 (8:11)
JERUZALEM: Firšt Šeruga; Torič, Ivanuša, G. Cvetko, M. Voršič, Sovič, T. Šulek 3, G. Hebar 1, Notersberg 8, Munda 11 (4), Zadravec 2 (1). Trener: Iztok Luskovič.
Derbi skupine Vzhod so dobili Jeruzalemčki, ki so vztrajno skozi celo tekmo višali svojo prednost.
MLAJŠI DEČKI A
REZULTATI 4. KROGA: Arcont Radgona - Velika Nedelja Carrera Optyl 15:17 (8:8), Pomurje - Slovenj Gradec 2011 9:12 (5:6), Celje Pivovarna Laško - Jeruzalem Ormož 21:25 (7:13), Gorenje Velenje - Maribor Branik 26:16 (11:3).
1.	JERUZALEM ORMOŽ 4	4	0	0	8
2.	GORENJE VELENJE	3	2	0	1	4
3.	CELJE PIVO. LAŠKO	3	2	0	1	4
4.	MARIBOR BRANIK	4	2	0	2	4
5.	V. NEDELJA C. O.	3	2	0	1	4
6.	DRAVA PTUJ	3	2	0	1	4
7.	S. GRADEC 2011	4	2	0	2	4
8.	ARCONT RADGONA	4	0	0	4	0
9.	POMURJE	4	0	0	4	0
ARCONT RADGONA - VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL 15:17 (8:8)
CELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Jaušovec, Kokalj, Gašič 1, Kuhar, Šošter, Simonič, Pučko 4, Hržič 6, Ž. Toplak, N. Toplak, M. Škrjanec, Kosi, Kovačec, Meško, R. Škrjanec 6. Trener: Davorin Kovačec.
V enakovrednem srečanju so točke na koncu pripadle fantom iz Velike Nedelje, ki so bili bolj zbrani v končnici tega srečanja.
CELJE PL - JERUZALEM 21:25 (7:13)
JERUZALEM: Korpič Lesjak, Riz-man, Firšt Šeruga; Petek, Kozel, Ci-glar 1, Niedorfer 7 (1), M. Hebar 6 (1), Šoštarič 7, Voljč 1, Ž. Kociper, Jovanovič, Munda, Notersberg, G. Hebar. Trener: Iztok Luskovič.
Državni podprvaki iz Ormoža so z odliko opravili nalogo v Celju. Še posebej so odlično zaigrali v 1. polčasu.
KADETI - VZHOD
REZULTATI 5. KROGA: Velika Nedelja Carrera Optyl - Slovenj Gradec 2011 22:31. Drava Ptuj - Jeruzalem Ormož 40:26, Maribor Branik - Gorenje Velenje 28:19, Celje PL - Arcont Radgona 61:9.
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 5 5 0 0 10
2.	DRAVA PTUJ 5 4 0 1 8
3.	S. GRADEC 2011 5 3 1 1 7
4.	JERUZALEM ORMOŽ 5 3 0 2 6
5.	MARIBOR BRANIK 4 2 0 2 4
6.	V. NEDELJA C. O. 5 1 0 4 2
7.	GORENJE VELENJE 5 0 1 4 1
8.	ARCONT RADGONA 4 0 0 4 0
VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL - SLOVENJ GRADEC 2011 22:31 (9:15)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Kukovec, D. Hržič 2, J. Hržič 2, Bombek 7, Moravec, Petek 1, Bokša, Preac, Pfeifer 1, Hojžar 8, Marin 1, Notersberg. Trener: Bojan Munda.
Kadetska vrsta iz Slovenj Gradca je že v prvem polčasu dala vedeti, da
so prišli po dve točki. Domačini so sicer poizkušali igrati borbeno, vendar je bilo to premalo za zmago.
STAREJŠI DEČKI A
REZULTATI 5. KROGA: Velika Nedelja Carrera Optyl - Slovenj Gradec 2011 39:40 (19:20), Drava Ptuj -Jeruzalem Ormož 25:26, Maribor Branik - Gorenje 24:35.
REZULTAT 6. KROGA: Jeruzalem Ormož - Slovenj Gradec 2011 39:21 (19:11).
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 4 4 0 0 8
2.	JERUZALEM ORMOŽ 5 4 0 1 8
3.	GORENJE VELENJE 5 3 0 2 6
4.	S. GRADEC 2011 5 3 0 2 6
5.	DRAVA PTUJ 5 1 0 4 2
6.	V. NEDELJA C. O. 4 1 0 3 2
7.	MARIBOR BRANIK 4 0 0 4 0
DRAVA PTUJ - JERUZALEM GO-RIŠNICA 25:26 (13:15)
JERUZALEM: Mendaš; V. Luk-man, Šandor 3, Žižek Cvetko, Horvat, T. Sok, Vesenjak 6, Kociper, Tement, Ozmec 1, Štumberger 1, Kosi 4, Kralj, Geč 1, Topolovec 2, Kol-mančič 8 (1). Trenerja: Uroš Krstič in Franc Šandor.
To je bila najslabša tekma generacije letnikov 1997 v zadnjih letih. Po prikazanem so si gostitelji zaslužili vsaj točko. Jeruzalemčke so pred porazom spet reševali letniki 1998.
VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL - SLOVENJ GRADEC 2011 39 :40 (19:20)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Hržič 2, Šprah 2, Cvetko 11, Šerod 12, Munda 1, Vincek, Wraight, Ozmec 4, Jaušovec 7, Rajh, Klemen-čič. Trener: Darjan Mesarec.
Igralci obeh moštev so svoje misli umerili v napad, zato je padlo veliko zadetkov. V takšni igri so se bolje znašli gostje iz Slovenj Gradca in na koncu odnesli dve točki iz Velike Nedelje.
6. KORG: JERUZALEM GORI-ŠNICA - SLOVENJ GRADEC 39:21 (19:11)
JERUZALEM GORIŠNICA: Men-daš, Korpič Lesjak; Bezjak, Kralj, Kosi 4, Tement 3, D. Kociper 2, Šandor 4, V. Lukman 4, Ozmec 3, Horvat 3, Žižek, Cvetko 1, Vesenjak 2, Štumberger 3, Topolovec 1, Kolman-čič 9. Trenerja: Uroš Krstič in Franc Šandor.
Zaradi gostovanja v Alsoors Vesz-premu sta ekipi prej odigrali tekmo, kjer pa je zmagovalec bil znan že vnaprej.
STAREJŠI DEČKI B
+14 DRŽAVNIH PRVAKOV NA PTUJU: DRAVA PTUJ - JERUZALEM 20:34 (11:16)
JERUZALEM: CAF; Žižek Cvetko 8 (1), Ozmec 3 (1), Kosi 6 (1), Horvat 9 (2), Ulaga 2, Plavec 2, Sok 1, Kavčič 1, Grabovac, Lukner 1, Luci 1. Trenerja: Uroš Krstič in Mladen Grabovac.
Zaslužena visoka zmaga državnih prvakov na Ptuju, čeprav brez pomoči letnikov 1999, ki so imeli tekmo v Celju.
JERUZALEM - SLOVENJ GRADEC 37:21 (19:11)
JERUZALEM: Korpič Lesjak, Caf; Lukner, Luci 1, Grabovac 2, Kavčič 9, Plavec, Ulaga 2 (1), Žižek Cvetko 5, Horvat 5, Sok 5, Ozmec 3, Niedorfer, Zidarič, M. Hebar 4, Ciglar 1 (1). Trenerja: Uroš Krstič in Mladen Grabovac.
Državni prvaki so nastopili brez Tilna Kosija, ki je zaradi številnih tekem dobil počitek. Priložnost za igro so dobili vsi rokometaši, saj so bili razdeljeni v dve sedmerki.
MLADINCI - 2. LIGA vzhod
REZULTATI 3. KROGA: Drava Ptuj - Slovenj Gradec 30:27 (18:13), Velika Nedelja Carrera Optyl - Pomurje 10:0 b.b., Moškanjci Gorišnica - Maribor Branik 26:33 (12:20).
1.	MARIBOR BRANIK 3	3 0 0	6
2.	S. GRADEC 2011 3	2 0 1	4
3.	DRAVA PTUJ 3	2 0 1	4
4.	V. NEDELJA C. O. 3	1 0 2	2
5.	MOŠKANJCI - GOR. 3	10 2	2
6.	POMURJE 3	0 0 3	0
DK, JM, UK
mur
Zima je pred vrati
Foto: Črtomir Goznik
Emisije C02 (kombinirano): od 135 do 150 g/km; poraba goriva: od 5,5 do 5,9 1/100 km
AC-Mobil fl.0.0., PSC Maribor, tel: 02/46 00100
avt<
ORMOŽ d.o.o.
Avtocenter Ormož d. o. o., Hardek 44 c, 2270 Ormož Tel.: 02/ 741 64 00, 031/338 327, e-mail: ¡emei.bratusa.acormoz@dealer.renaul1.si www.avtocenter-ormoz.si
V Avtocentru Ormož vam nudimo:
-	servisiranje vseh vozil
-	kleparsko-ličarske storitve po ugodnih cenah
-	pregled klimatske naprave
-	montažo in centriranje gum
-	pranje vozil
-	cenitve poškodovanih vozil za Zavarovalnico Maribor, zavarovalnico AdriaticSlovenica, zavarovalnico Triglav.
-	pooblaščeni izvajalec karoserijskih popravil za vse zavarovalnice
-	dobavo vseh rezervnih delov
-	prodaja novih in rabljenih vozil
Pridite in se prepričajte o kvaliteti in cenovno ugodnih uslugah v našem servisu.
Na vas čaka nova visoko usposobljena ekipa mehanikov. Ob vašem obisku vam podarimo BON ZVESTOBE.
Do 30 % popust na vse znamke zimskih pnevmatik!
KORZE MARJAN, D.O.O.
VULKANIZERSTVO-AVTOPRALNICA-AVTOVLEKA-BAR Breg 18 B, Majšperk Tel.: 02 794 64 11; 041 617 574
SAMOPOSTREŽNA AVTOPRALNICA ■ NON-STOP (24 ur na dan)
Zima je pred vrati, zato smo za vašega jeklenega konjička pripravili pestro izbiro zimskih avtoplaščev priznanih znamk: SAVA, MICHELIN, UNIROVAL, CONTINENTAL, BARUM, VIKING IN KUMHO. Kljub ugodnim cenam vam nudimo do 25% popust. Za avtoplašče kupljene pri nas MONTAŽA BREZPLAČNA.
AVTO PLAŠČI:
AP 155/70-13 že od 32,15€ AP 165/70-13 že od 37,30€ AP 175/70-13 že od 39,90€ AP 165/65-14 že od 42,40€ AP 175/65-14 že od 42,80€ AP 185/65-14 že od 52,40€ AP 185/65-15 že od 48,00€ AP 195/65-15 že od 46,80€ AP 185/60-14 že od 49,40€ AP 185/60-15 že od 50,63€ AP 205/60-16 že od 85,50€ AP 205/55-16 že od 79,90€ AP 225/45-17 že od 123,15€
Nudimo tudi akumulatorje,
antifriz, motorna olja in drugi potrošni material.
AKUMULATORJI - TOPLA, EXIDE IN BANER:
45AH = 47,00€ 50AH = 52,00€ 55AH = 58,90€ 62AH = 64,00€ 70AH = 68,00€ 80AH = 88,00€ 90AH = 93,00€ 100AH = 98,00€ 135AH = 149,00€ 145AH = 153.00C
Veliko drobnih, a pomembnih opravkov lahko naredimo sami
Čeprav snega še ni na vidiku, so se temperature oktobra spustile zelo nizko. To je čas, ko je potrebno poskrbeti tudi za avtomobil, pa ne le z menjavo pnevmatik, ampak je pametno pregledati in urediti še kaj drugega, preden nas prehitita sneg in mraz. Veliko drobnih opravil lahko naredimo sami, za nekatere pa bo treba tudi na servis (kot je npr. pregled klimatske naprave).
Za začetek, ker vetrobran-ska stekla v ledenih jutrih že zamrzujejo, med vožnjo pa se hitro umažejo, je potrebno poskrbeti za primerno tekočino za pranje; ta naj bo odporna na zmrzovanje do -35 stopinj. Dobro je pregledati še stanje metlic brisalcev in jih po potrebi zamenjati. Sicer pa je pri brisalcih pomembno še to, da naj se nikar ne vključujejo, ko so primrznjene ob šipo. Bolje je, zlasti če je avto ponoči zunaj, da jih že zvečer odmaknete od stekla. Podobno velja za odpiranje poledenelih stekel, saj to lahko poškoduje celoten mehanizem premikanja. Proti
rosenju stekel pa se lahko notranjost premaže s posebnim sredstvom.
Nadalje je dobro pregledati stanje klimatske naprave pri ustreznem serviserju, prav tako je potrebno v hladilno tekočino doliti dovolj sredstva proti zamrzovanju, da ne bo nepotrebnih težav. Pozornost je potrebno nameniti še nivoju in kvaliteti olja; pozimi se namreč motor počasneje ogreva, olje je manj tekoče, zato pri nakupu (kvalitetnega) olja nikakor ni dobro varčevati.
Med manjšimi pripravami vozila za zimske razmere je še nakup sredstev, ki odstranjujejo vlago, še zlasti, če bo avtomobil velikokrat v pralnici. Dobro je zaščititi tudi kakšne morebitne praske na avtomobilu, saj lahko do pomladi že lepo rjasto »zacvetijo«. Ker je v zimskem času vklopljenih več električnih porabnikov kot sicer, preverite še akumulator: dobro stanje akumulatorja je namreč osnova za varno vožnjo.
K obvezni pripravi avtomobila na zimo seveda spada še

RENAULT STORITEV
Odklopi bencin
»reklopi na avtoplin!
Prednost pogona na avtoplin
Vgradnja sistema je enostavna in hitra. Utiša delovanje motorja in podaljša življensko dobo motorja in katalizatorja. Izgorevanje je popolnejše, zato je bistveno zmanjšana količina škodljivih emisij v okolje.
Z nasveti, izkušnjami in znanjem smo vam na voljo v Petovia avtu. Od leta 2007 smo na avtoplinski pogon predelali več kot 300 vozil.
Petovia avto Ptuj il.d., Ormoška cesta 23,2250 Ptuj, tel.: 02/740-35-40 ter 02/740-35-47
DOBER SERVISER
-	Razume, v čem je problem, prepozna in odpravi napako.
-	Realno oceni stroške popravila.
-	Svetuje glede vzdrževanja.
-	Je prijazen in organiziran.
DOBER PRODAJALEC
-	Ima natančne informacije o različnih modelih.
-	Zna prisluhniti in svetovati.
-	Ponudi testno vožnjo, da se prepričam, če mi vozilo ustreza.
ZE 11 LET NA KONCU PTUJSKE DESNO
PREPRIČAJTE SE SAMI!
CREATIVE TECHNOLOGIE
CITROEn
Poraba goriva in emisije za Citroen C4 je pri kombinirani vožnji od 4,3 do 6,4 1/100 km, emisije 109 - 148 g/km C02. Vse nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah C02 iz novih osebnih vozilih najdete v priročniku o varčni porabi goriva in emisijah C02, ki ga lahko brezplačno pridobite na prodajnem mestu in na spletni strani dobavitelja www.citroen.si.
AVTO CITY d.o.o., AVTOMOBILSKA ULICA 15, 2000 MARIBOR, TEL.: 02 450 29 90, EMAIL: PRODAJA. VOZIL@AVTOCITY.SI
menjava oz. montaža ustreznih pnevmatik, zadnji datum za menjavo je sicer 15. november, a ne bo prav nič narobe, če se pnevmatike zamenjajo že zdaj, saj so temperature že dovolj
nizke. Pnevmatike, ki ustrezajo zimski opremi, morajo biti po zakonu štiri enake, zimske ali letne, z vsaj tremi milimetri profila. V primeru uporabe letnih pnevmatik morate s sabo
Nasveti za vožnjo v zimskih razmerah in pozimi:
•	hitrost vozila zmanjšajmo in jo prilagodimo razmeram ter stanju vozišča,
•	povečajmo varnostno razdaljo med našim vozilom in vozilom, ki vozi pred nami,
•	zaviramo narahlo in po potrebi postopno, z večkratnim pritiskom na stopalko,
•	ne spreminjajmo smeri vožnje sunkovito, saj vsako tako ravnanje lahko povzroči zanašanje vozila; podobno velja tudi za sunkovito speljevanje,
•	zelo pomembna je izbira pravilnega prestavnega razmerja, ker lahko premajhna moč na pogonskih kolesih zmanjša učinkovitost vodenja vozila, in onemogoči potrebne popravke smeri vožnje, prevelika pa povzroči zdrs pogonskih koles in zanašanje vozila,
•	vozimo čim bolj enakomerno, brez premočnega pospeševanja ali zmanjševanja hitrosti,
•	posebej bodimo pozorni na izpostavljene dele ceste, kjer se pogosteje pojavlja poledica,
•	računajmo na daljši čas potovanja, zato se od doma odpravimo prej kot običajno,
•	med vožnjo bodimo zbrani, predvsem pa strpni do drugih udeležencev v prometu; v takih razmerah je še posebno pomembna vozniška kultura, etika in solidarnost. (Vir: DARS)
imeti snežne verige velikosti, ki ustreza dimenziji pnevmatik na vozilu. Obvezno je še preveriti tlak v pnevmatikah,saj se ta ob spremembah temperature tudi spreminja.
Sicer pa se mora vsak voznik zavedati, da je osnova varne vožnje pozimi dobro očiščeno vozilo brez snega. Zgolj očiščena stekla nikakor niso dovolj, saj bo sneg na motornem pokrovu med vožnjo razpihalo po vetro-branskem steklu. Sneg, ki bo ostal na strehi, pa se bo lahko znašel na zadnjem ali celo - ob hitrejšem ustavljanju - na sprednjem steklu. Tudi zakon ZVCP določa preglednost iz vozila v zimskem času in ob neupoštevanju predvideva kazen! Pozi-
mi pa je potrebno pogosteje očistiti tudi vse luči in zunanja ogledala.
Če pa vozila morda ne boste uporabljali preko zime, ga je pred tem, preden se postavi v garažo, potrebno oprati, odklopiti akumulator, povišati tlak v pnevmatikah, zelo dobro pa je vseeno vsaj enkrat tedensko zagnati motor in nekoliko premakniti avto sem in tja. Ne pozabite pa niti na obvezno zračenje parkiranega avtomobila, sicer vas spomladi lahko pričaka v njegovi notranjosti ne samo neprijeten vonj, ampak tudi plesen.
(sm)
Priporočljiva oprema v vozilu:
odsevni jopič, strgalo za led,
sredstvo proti rosenju in odmrzovanju stekel, zložljiva lopata in metlica,
delavne rokavice v primeru montaže verig ali drugih nevšečnosti,
topla odeja (zlasti ob morebitnih daljših zastojih), verige,
baterijska (ali naglavna) svetilka, razpršilec s čistilnim sredstvom za stekla (hitreje očistimo zaledenela stekla).
PORSCHE
PTUJSKA CESTA
za vozila:
CHD
Kaj so pokazali testi ADAC
Leto je spet naokoli in spet bo treba menjati gume na avtomobilih. Do uradnega, zakonsko predpisanega datuma (15. november) je sicer še nekaj časa, vendar je, zlasti če za to zimo kupujete nove pnevmatike, to dobro narediti že v teh dneh, saj bo dobrih pnevmatik hitro zmanjkalo. Če
spadate med tiste, ki si morajo za to sezono priskrbeti nove pnevmatike, vam bo verjetno v veliko pomoč letošnji test zimskih pnevmatik 2011, ki ga je opravil ADAC. Nekaj podrobnosti iz tega testa smo povzeli tukaj.
Kot vsako leto sta tudi letos ADAC in AMZS ocenjevala več
Nova uredba o označevanju pnevmatik
Evropska direktiva določa, da bodo morale biti od 1. novembra leta 2012, vse pnevmatike označene z nalepko, ki bo porabniku sporočala, kolikšna je poraba goriva, ki jo povzroči določena pnevmatika, kakšen je njen oprijem pri zaviranju na mokri cesti in kolikšna je njena glasnost. Najbolj pomemben bo nedvomno podatek o oprijemu pnevmatike pri zaviranju na mokri cesti, ki bo naveden z abecedno oznako od A do G, pri čemer je A najboljša, G pa najslabša ocena. Porabnik bo tako dobil informacijo o tem, kako se pnevmatika obnese pri zaviranju na mokri cesti, ne pa tudi podatkov o ostalih lastnostih na mokri cesti, kot npr. o spla-vanju, vodljivosti in bočni stabilnosti. Prav tako bodo v sedem razredov z oznakami od A do G razdeljene tudi ocene o porabi goriva oziroma kotalnem uporu. Vrednost zunanjega kotalnega hrupa - tako zunanjo glasnost opredeljuje direktiva - bo izražena v decibelih.
Avtor^SeL Avto Sel
VULKflniZER5TV0 RVTOPLRŠCl
I/P050JR VOZIL
MMdiur- - •- ■ [osebna In kombinirana]
r/^^V ■ * * ~ v ^
IZP050JR PRIKOLIC
za prevoz voltj. •
\ *5». '"V . O, PRODAJA VOZIL
UVOZ VOZIL tudi po naročilu
SEL MONT d.o.o.
Spodnja Hajdina 26, 2250 Ptuj
t I f: 02/ 788 55 70 m: 040 141262
-03

FRANC ŽURAN s.p. FORMIN ¡8 b 2272 GORIŠNICA TEL: 02/ 7404-077 FAX: 02/ 7404-076 MOB: 031 -477-336 WWW.ZURAN.EU
EMAIL: ZURANQ.VI@GMA1L.COM _
CRANULACIJAiO-límm IAMBO VKEČA: 45 eur/t t <ltK	J
k[\TL:>'A 10 cjfl-i'n ddv
okolju prijazen karaveh material, ki se uporablja za izdelavo tal in ometov v vseh vrstah hlevov.
•	UrORABUA SE kot IZOLACIJSKI material
•	ooroREH raon fekalijam in kisuium
- nton zdrsevahju -hratav
tEjENE'
AVTOPREVOZNISTVO
Franc Žuran s.p.,
Formin 8 b, 2272 GoriSnica Tel. St.: (02) 740 40 77 Mobitel: 041 393 205
Zemeljska dela | Rušitvena dela | Cestni tovorni promet Prevzem in odvoz odpadkov Dejavnost deponij, reciklažnih odpadkov Organiziranje in posredovanje na področju gradbeništva
Družinsko podjetje, od leta 1982.
dejavnikov, ki so ključni pri izbiri kvalitetnih pnevmatik. Znane in pa tudi manj znane blagovne znamke, ter novi in stari modeli zimskih pnevmatik, so bili testirani v kategorijah kot so cena, oprijem na mokri, suhi, in zasneženi cesti, na ledu, ter glasnost in poraba goriva. Rezultati so različni, vendar so letošnje absolutne zmagovalke zimske pnevmatike ContiWinterCon-tact TS800 in TS830, saj so v obeh dimenzijah dosegle najboljšo skupno oceno, a naj vas to ne zavede. Test, pa naj bo še tako objektiven, je vseeno zgolj zbirek podatkov, odločitev za prave zimske pnevmatike pa na koncu pripada vam, saj le vi zase veste najbolje, kaj je vam pomembno pri pnevmatiki.
Dimenzija 175/65 R14
Kot že omenjeno, v testih prednjačijo zimske gume Continental, v tej dimenziji, kjer je bilo preizkušenih 14 različnih pnevmatik, pa se je najbolje odrezal model ContiWinter-Contact TS800; te pnevmatike odlikuje tudi najnižja poraba goriva v tej dimenziji in najboljše lastnosti na snegu. V kategoriji zelo priporočljivo, ji sledijo še zimske pnevmatike Michelin Alpin A4, ki imajo izjemno nizko stopnjo obrabe in Dunlop SP Winter Response. Zimske pnevmatike Goodyear UltraGrip 8 so zasedle nehvaležno četrto mesto in precej slabše ocene na snegu. Oceno priporočljivo so dobile še ESA-Tecar Super Grip 7, Vredestein Snowtrac 3, UniroyalMS plus 6, Maloya Davos, Firestone Winterhawk 2 EVO, za njimi pa še naše zimske gume Sava Eskimo S3+, Pirelli Winter 190 Snowcon-trol Serie III in CEAT Formula Winter. Oceno priporočljivo z omejitvami so letos prejele zimske pnevmatike proizvajalca Falken.
Dimenzija 195/65 R15
V najbolj iskani in prodajani dimenziji v Evropi 195/65 R15 (omenjenih je bilo 16 različnih pnevmatik) so se v kategoriji
zelo priporočljivo pomerili največji med izdelovalci pnevmatik: Continental, Goodyear, Dunlop, Michelin,
Pirelli in med njimi verjetno največje presenečenje, zimske pnevmatike Semperit Speed-Grip 2. Zanimivo je to, da so rezultati zelo izenačeni, in da ima vsaka pnevmatika vsaj eno prednost. Prednjačijo zimske pnevmatike Continental ContiWinterContact TS830, še posebej zaradi značilnosti na snegu, kjer jo je premagalo samo Fulda Kristall Montero. Sledijo ji Ultragrip 8, zimske pnevmatike proizvajalca Goodyear, ki so se odlično obnesle na mokrem cestišču. Gume Semperit Speed-Grip pa imajo isto skupno oceno kot Ultragrip 8, kar je nadpov-
prečno dober rezultat za pnevmatike srednjega cenovnega razreda, ob tem pa so bile razglašene tudi za najtišje zimske pnevmatike.
Dunlop SP Winter Response 4D zimske pnevmatike so se na splošno zelo dobro odrezale v vseh kriterijih, ravno tako kot Michelin Alpin A4 in Pirelli Winter 190 Sno-wcontrol Serie III, pri tem pa so Alpin A4 zimske gume dosegle tudi zelo nizko stopnjo obrabe. Oceno priporočljivo z omejitvami pa so prejele zimske pnevmatike Falken Eurowinter HS439, Bridgestone Blizzak LM-32 in Eurowinter .
Test geometrije podvozja
redna cena od 30,00 €
15. november - zadnji čas za menjavo pnevmatik.
Posebne ugodnosti za člane AMZS
Vredni zaupanja.
akcijska cena
od 24,00 €*
Akciia traia od 1. 10. do31. 12. 2011
Premontaža in centriranje
redna cena od 40,00 €
akcijska cena
od 16,99 €*
Akcija traja od 1. 10. do20. 11.2011
*V času akcije velja ob nakupu vsaj dveh pnevmatik. Akcijske cene veljajo samo za člane AMZS.
PE Lenart: 02 7295 785
V tej dimenziji pnevmatik pa je bila podeljena tudi ocena »ni priporočljivo«; in sicer zimske pnevmatike Trayal Artica, ki so prejele skupno oceno, kar se sicer ne dogaja prepogosto. Pnevmatike Trayal so se izjemno slabo izkazale tako na suhi kot zasneženi cesti, na mokri površini pa celo kot zelo nevarne.
Celoletne gume 175/65 R16
Novost s strani ADAC-ja in AMZS-ja je vsekakor to, da so letos ločeno testirali tudi celoletne pnevmatike dimenzije 175/65 R14. Kot se je izkazalo, znajo biti celoletne gume, kljub priročnosti, slaba rešitev, še posebej za voznike, ki veliko časa preživijo na cesti.
Med šestimi testiranimi modeli so se najbolje odrezale celoletne gume Goodyear Vector 4 Seasons, ki so prejele oceno priporočljivo. Sava adapto so zasedle drugo mesto, a že na kritični meji varnosti na snegu, kljub najboljši oceni pri porabi goriva. Vredestein Quatrac, Kleber Qua-draxer, Hankook H730 Optimo 4S, ter celoletne gume Rigdon All Season 120 pa so še med ostalimi, ki so dosegle oceno »priporočljivo z omejitvami«.
SM (vir: mojegume.si/ adac-test-zimske-gume)
Da bo motorno kolo Pozor, kazni niso spomladi spet „fit" majhne!
Zima je, vsaj po temperaturah, že tik pred vrati. Za veliko večino motoristov to pomeni konec voženj na svojem dvokolesniku. Marsikomu pa se ob tem zastavlja vprašanje, kako pripraviti svoj motocikel za čas zime.
Čez leto ste pridno potovali in nabirali kilometre in morda je prav sedaj čas, ko bo potrebno potegniti črto pod plodno sezono. Nekateri ste morda v dilemi, kaj storiti s servisiranjem motocikla, saj se sezona končuje. Ali je bolje servisiranje opraviti sedaj ali počakati na prvo spomladansko otoplitev? Toda če ima rek, ki pravi: „Kar lahko narediš danes, ne odlašaj na jutri" vsaj nekaj veljave, se vam bo to prav gotovo obrestovalo takrat, ko se bo nebo spomladi prvič odprlo. Zato je sedaj pravi čas, da resno poprimete za delo in pripravite svoj motocikel na prve spomladanske vožnje. Te vam bodo v užitek, če bo vaš moto-cikel v dobrem stanju prestal zimsko mirovanje. Saj veste, prav pomladne vožnje so med lepšimi, a žal tudi med nevarnejšimi. To pa predvsem zaradi neprimerno vzdrževanih mo-tociklov, nekaj pa tudi zaradi pomanjkanja vozniške kondici-je. A to je že druga zgodba.
Da bo spomladi vse tako, kot si želimo, opravimo tale dela:
-	temeljito operemo in očistimo motorno kolo, kromirane in plastične dele zaščitimo;
-	kontroliramo pnevmatike, povečamo tlak v njih za 0,5 bara; če je potrebno, jih spomladi zamenjamo;
-	namažemo stikala, ključavnice in pletenice;
-	zamenjamo motorno olje in čistilec. Zmotna je trditev, da motorno olje zamenjamo pred sezono, kajti staro izrabljeno olje ne konzervira, v njem so kisline, nastale zaradi termičnih obremenitev in dodanih derivatov;
-	v primeru, da ima naš moto-cikel pogonsko verigo, jo ope-remo, napnemo in namažemo.
Pri tem opravilu se pokaže, ali bo še vzdržala prihodnjo sezono ali jo bo potrebno zamenjati. Če je potrebna zamenjava, imamo čas najti primeren verižni set;
-	pregledamo krmilne in kolesne ležaje, kontroliramo vzmetenje;
-	koristna je še kontrola sistema za napajanje z gorivom. Če ima motocikel uplinjače, jih izpraznimo;
-	dobro je narediti test TPS-senzorja in drugih.Test večkrat pokaže bližajočo se okvaro;
-	pregledamo zavore in izmerimo kakovost zavorne tekočine, po potrebi jo zamenjamo;
-	izmerimo ledišče hladilne tekočine in jo po potrebi zamenjamo. Če je garaža neogre-vana, lahko pride do škode na agregatu;
-	odklopimo in izmerimo akumulator ter ga med mirovanjem ciklično polnimo. Za-ganjanje motocikla pri nizkih temperaturah ni priporočljivo, ker z zagonom močno oslabimo akumulator, v izpušnem sistemu pa se nabira vlaga in povzroča nepotrebno korozijo.
Imate dovolj časa za našteta opravila? Ko k temu dodamo še
nujnost primernega prostora za ta opravila in samo hrambo motornega kolesa, je vredno razmisliti, koliko je vreden vaš čas, in se odločiti, ali ne bi tega kdo naredil namesto vas.
Zelo priporočljivo, ne pa nujno, je, da si privoščimo reden servis na pooblaščenem servisu v predzimskem času. Zakaj? Preprosto: servisi niso več sezonsko obremenjeni, strokovnjaki si bodo lahko vzeli čas samo za vas in vam lažje svetovali. Če je na vašem motornem kolesu nameščen CDI s funkcijo hranjenja napak, vam serviser s priključitvijo na testno napravo napake prečita, jih odpravi in izbriše. S tem ste rešeni presenečenj in okvar, ki se dajo predvidevati. In ko bodo nekateri spomladi čakali v gneči na servisu ter preplačevali posledice neprimerno hranjenega motocikla čez zimo, se boste vi lahko že varno peljali novim avanturam naproti.
Vas mika? Vsekakor je vredno razmisleka. Odločitev pa je, tako kot takrat, ko ste se odločili za svojega dvokolesnega prijatelja, samo vaša.
Če letos svojemu avtomobilu ne nameravate privoščili novih zimskih pnevmatik, vseeno najprej dobro preglejte stare. Če izraba profila ni prevelika, morda tja do dva ali največ tri milimetre, vseeno vozite izjemno previdno, saj se izrabljene pnevmatike v zimskih razmerah obnašajo precej drugače kot nove.
Največje razlike med novimi (9 mm profila), malo rabljenimi (7 mm profila) in precej izrabljenimi pnevmatikami (4 mm profila) so seveda vidne na zasneženih cestah. S testi je bilo ugotovljeno, da je pri zaviranju na snegu, zgolj pri hitrosti 30 km/uro, najbolj obrabljena pnevmatika potrebovala 3,2 metra daljšo zavorno pot od povsem nove - glede na majhno začetno hitrost je to velika razlika. Še večja je bila pri speljevanju - povsem obrabljena zimska pnevmatika na snegu speljuje za več kot 50 odstotkov slabše kot nova, pri pnevmatiki s 7,5-milimetr-skim profilom je speljevanje za 40 odstotkov slabše. Še zanimiva primerjava: nova letna pnevmatika na snegu speljuje za 75 odstotkov slabše kot nova zimska pnevmatika in ima za 7,5 metra daljšo zavorno pot (od hitrosti 30 km/h do zaustavitve).
Nikakor pa ne vozite s pnevmatikami, ki imajo 3 ali manj milimetrov profila, saj je to protizakonito, prav tako pa v naši državi ni dovoljeno voziti s pnevmatikami z žeblji. Prav tako nikakor ne privoščite vašemu avtomobilu neprimernih pnevmatik; slovenski predpisi namreč določajo, da lahko avtomobili uporabljajo, le v potrdilu o skladnosti vozila vpisane dimenzije pnevmatik. Zakon o vozilih v 42. členu določa, da se z globo 400 evrov kaznuje tisti, ki tega ne upošteva.
matg^Eenter
wwvy.motocenterptuJ.si
Žabjak 60, PTUJ, tel.: 02/ 78 00 430 Pregled in priprava motocikla na zimo.
-	20 % popust na storitev
-	10 % popust na material. Prevoz motocikla do 25 km na servis brezplačen.
Zimska hramba motociklov.
TETIČKOVIČ
Ormoška C. ftla. Ptuj
Tel: 02/ 778 44 01
GSM: 041 778 432 <MiranJ 03 J 389 106 (Martin)
•	trgovina z rezervnimi deli
■ avto optika ■ laserska Hoffmann
•	meritev C02 izpuhov
•	računalniški test vozil
ranj
r!Ín)y ' P
SERVIS VOZIL
ODKUP - PRODAJA - PREPIS VOZIL
PORSCHE
PTUJSKA CESTA
Dobro pa je poznati še nekaj drugih zakonskih določb o vožnji pozimi. V skladu z zakonom na vozilih ne sme biti snega ali ledu ali drugih snovi, ki bi se lahko raztresale z njega, stekla vozila in vzvratna ogledala morajo pa biti čista, da je vozniku omogočena normalna vidljivost. Globa za nespoštovanje je 200 evrov. Če se vozilo, ki nima predpisane zimske opreme, pa bi jo moralo imeti, ali je v prometu, ko ne bi smelo biti, ustavi na cesti in ovira promet, ga mora voznik nemudoma odstraniti. Če voznik ne odstrani vozila, odredi odstranitev pooblaščena uradna oseba. Odstranitev vozila opravi na stroške lastnika vozila izvajalec rednega vzdrževanja ceste. Ob navedenem pa je voznik v opisanih primerih lahko tudi ob registrske ali pre-
izkusne tablice.
Z globo 120 evrov se kaznuje voznik, ki pozimi ali v zimskih razmerah svojega vozila nima opremljenega s predpisano zimsko opremo, ali ravna v nasprotju s pomenom prometnega znaka za obvezno uporabo snežnih verig. 300 evrov bo plačal voznik, ki pozimi ali v zimskih razmerah ne upošteva prometne signalizacije, ki označuje zimske razmere, zaradi katerih je prepovedan ali omejen promet na določenem delu ceste.
Ob krepkih 500 evrov pa bo tisti voznik, ki se pozimi ali v zimskih razmerah, zaradi ne-spoštovanja določb o zimski opremi, ustavi na cesti in je zaradi tega oviran ali onemogočen promet drugih vozil. Voznik bo v tem primeru »bogatejši« še za pet kazenskih točk.
SM (vir: Motorevija)
AC CENTER
trgovina in servis •lonsered
Aleksander CIGLARIČ s.p.
Arnuševa ulica 6,2250 Ptuj	Tel./fax: 02 787 66 96
info@ac-center.si, www.ac-center.si
GSM: 041 904370
Servis za vozila:
■aro
Avto Triglav d.o.o., PSC Maribot Ptujska c. 132,2000 Maribot tel.: 02/ 46 00 190
Judo • 1. slovenska liga
Dvakrat odločal zadnji dvoboj Frasa
Judoisti so prejšnji teden nadaljevali s tekmami v 1. ligi, znova pa so dve zmagi dosegli tekmovalci Sankaka, ki so še naprej neporaženi. Mesto v končnici sta si pred zadnjim krogom zagotovili tudi ekipi Impola in Olimpije, za četrto mesto pa se bodo na zadnjem turnirju v Ljubljani "udarile" ekipe Šiške, Branik Brokerja in Dupleka.
Gorišničani so na tretjem turnirju v Mariboru dosegli po eno zmago in poraz, le z dvema zmagama bi lahko še upali na uvrstitev na 4. mesto. Oba njihova dvoboja sta se končala s tesnim razpletom, odločal je praktično en dvoboj. "V vsak dvoboj vstopamo z zaostankom, saj v kategoriji do 60 kg nimamo predstavnika. Manjka nam poškodovani Dani Rus, s katerim bi lahko borce po kategorijah razporedil drugače. Proti Braniku nam je nekoliko zmanjkalo tudi sreče, saj sta Imamovič in Fras izgubila v tesnih dvobojih," je povedal trener JK
Gorišnica Franc Nasko, ki je lahko pomirjen vsaj glede obstanka, saj ima Gorišnica že zagotovljenega.
Na zadnjem turnirju bodo Gorišničani nastopili v Slovenski Bistrici, kjer bosta njihova tekmeca domači Impol in mariborski Železničar.
Rezultati 3. kroga:
Ljubljana: Olimpija - Šiška 3:2, Olimpija - Železničar 4:2, Šiška - Železničar 5:2;
Duplek: Duplek - Z dežele Sanka-ku 3:4, Duplek - Impol 3:4, Impol - Z dežele Sankaku 2:5;
Maribor: Branik Broker - Acron Slovenj Gradec 4:3, Branik Broker -Gorišnica 4:3, Acron Slovenj Gradec - Gorišnica 3:4.
1. Z DEŽELE SANKAKU B B 0 0
6	5	0	1
6	5	0	1
6	3	0	3
6	3	0	3
6	2	0	4
6	2	0	4
6	10	5
9. A. SLOVENJ GRADEC 6	0	0	6
2.	OLIMPIJA
3.	IMPOL
4.	ŠIŠKA
5.	BRANIK BROKER
6.	DUPLEK
7.	GORIŠNICA
8.	ŽELEZNIČAR
12 10 10 B B 4 4 2 0
JM
Branik Broker - Gorišnica 4:3 (40:30)
-	60 kg: Luka Roudi - brez nasprotnika 1:0 (10:0)
-	66 kg: Simon Madžarac - Simon Mohorovič 0:1 (0:10)
-	73 kg: Uroš Kavčič - Bojan Purgaj 1:0 (10:0)
-	81 kg: Samo Sagadinj - Branko Kralj 0:1 (0:10
-	90 kg: Rok Leskovšek - Edis Imamovič 1:0 (10:0)
-	100 kg: Peter Bevc - Denis Rus 0:1 (0:10)
+ 100 kg: David Kukovica - Damjan Fras 1:0 (10:0)
Acron Slovenj Gradec : Gorišnica 3:4 (30:40)
-	60 kg: Besard Zenuni - brez nasprotnika 1:0 (10:0)
-	66 kg: Anže Seitl - Simon Mohorovič 0:1 (0:10)
-	73 kg: Primož Rozman - Bojan Purgaj 1:0 (10:0)
-	81 kg: Tadej Klemenc - Branko Kralj 1:0 (10:0)
-	90 kg: Stojan Železnik - Edis Imamovič 0:1 (0:10)
-	100 kg: David Mesarič - Denis Rus 0:1 (0:10)
+ 100 kg: Tomaž Pečoler - Damjan Fras 0:1 (0:10)
Bowling m Podjetniška liga
Odlična forma ekipe Mestne občine Ptuj
Šesti krog ni prinesel spremembe na vrhu lestvice, saj sta vodilni ekipi MO Ptuj in Radio-Tednik Ptuj slavili z najvišjim možnim izidom. Slednji niso imeli tekmeca, saj je ekipa Javne službe Ptuj, izstopila s tekmovanja, prvi pa so že drugič zapored pokazali odlično formo in slavili 8:0. Nekoliko je presenetljiv visoki poraz ekipe Tamesa, ki jo je ekipa Saška bara ugnala kar 7:1. Pri tem je slednja postavila nov najboljši ekipni dosežek lige (2836). Da-MoSS še naprej pridno zbira točke, tokrat je "zajezil" VGP Drava. Med posamezniki je izstopal Gregor Mi-ložič, ki je po Janiju Kramarju drugi igralec, ki je v jesenski ligi presegel mejo 800 podrtih kegljev (815).
Rezultati 6. kroga: *Javne službe Ptuj - Radio-Tednik Ptuj 0:8, Ta-lum - Elektro Maribor 6:2, MP Ptuj - Mestna občina Ptuj 0:8, Tames -Saška bar 1:7, DaMoSS - VGP Drava 5:3. Prosta je bila ekipa Boxmark Team.
Najboljši posamezniki 6. kroga: 1. Gregor Miložič (Saška bar) 815, 2. Jani Kramar (DaMoSS) 773, 3. Igor Vidovič (Tames) 724, 4. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 721, 5. Silvo Strauss (DaMoSS) 718, 6. Marko Šamperl (Saška bar) in Damijan Plajnšek (MO Ptuj) 716, 8. Marjan Varvoda (MO Ptuj) 709, 9. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 702, 10. Robert Šegula (Tames) in Robi Merlak (Talum) 692.
1. MESTNA OBČ. PTUJ B
2.	RADIO-TEDNIK
3.	DAMOSS
4.	TAMES
5.	SAŠKA BAR
6.	TALUM
7.	VGP DRAVA
8.	ELEKTRO MARIBOR 5
9.	MP PTUJ D.O.O. 5
10.	BOXMARK TEAM 5
27B5 2417 271B 2593 2S3B 2B12 25BB 2491 2501
35 33 30 2S 27 27 20 17 15 S
1B0,B 15B,9 1B3,B 1B5,7 1B7,4 1B1,4 1B1,2 151,9 153,2 12B,4
*Ekipa Javne službe Ptuj je izstopila iz lige, tako da bodo vse
njihove tekme registrirane z rezultatom 8:0 v korist tekmeca (ekipe morajo tekmo kljub temu odigrati, saj se štejejo keglji v skupni seštevek - v kolikor ne pridejo igrat, je tekma 4:4).
Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Jani Kramar (DaMoSS) 193,8, 2. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 188,5, 3. Gregor Miložič (Saška bar) 185,8, 4. Silvo Strauss (DaMoSS) 181,4, 5. Branko Kelenc (VGP Drava) 178,5, 6. Robert Kurež (Saška bar) 176, 7. Marko Šamperl (Saška bar) 174,8,
8.	Blaž Ivanuša (VGP Drava) 174,1,
9.	Marjan Varvoda (MO Ptuj) 172,9,
10.	Robert Šegula (Tames) 172,8. Pari 7. kroga: ponedeljek, 24.
10., ob 17.30: MP Ptuj - Talum, Elektro Maribor - DaMoSS; ob 20.00: Boxmark Team - Javne službe Ptuj, Saška bar - Radio-Tednik Ptuj, VGP Drava - Tames. Prosta je ekipa MO Ptuj.
JM
Atletika • Evropske veteranske igre
Ptujski veterani v evropskem vrhu
Zadnje veliko letošnje veteransko tekmovanje evropske veteranske igre v italijanskem letovišču Lignano, je članom Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj prineslo kar 9 odličij. Celotna slovenska reprezentanca jih je nanizala skupaj 21, štirje ptujski veterani pa so prispevali skoraj polovico slovenskih uvrstitev na zmagovalni oder. S tem so še enkrat dokazali, da Ptuj postaja pomemben center veteranske atletike v Sloveniji, uspehi ptujskih veteranov pa so iz tekmovanja v tekmovanje odmevnejši.
Najboljši med Ptujčani je bil znova najstarejši, 76-letni Marko Sluga, ki je po deset dni trajajočem tekmovanju, na katerem je nastopilo več tisoč evropskih veteranov, okoli vratu obesil tri kolajne. Z dvema zlatima in bronasto kolajno je bil med najuspešnejšimi tekmovalci na prvenstvu, nedvomno pa najboljši v slovenskem zastopstvu. Slugi najbolj ležijo
Med najuspešnejše tekmovalce na evropskih veteranskih igrah v italijanskem Lignanu, se je s tremi kolajnami vpisal 76-letni Marko Sluga, ki je bil tudi najuspešnejši Slovenec na tekmovanju.
metalne discipline, saj je bil za svojo konkurenco, atlete v častitljivem starostnem razponu med 75 in 80 let, premočan v suvanju krogle in metu kopja. Tri kilograme težka krogla je pristala pri 11,40 metra, kopje pa je odneslo do 32,99 metra. Tretje odličje in 3. mesto pa si
je Sluga priskakal v skoku v višino, kjer je zmogel 115 centimetrov. Drugi najuspešnejši Ptuj-čan v Lignanu je bil najmlajši med njimi, Dejan Dokl, ki tekmuje z vrstniki starimi med 35 in 40 let. Nekdanji državni rekorder v suvanju krogle je imel izjemno močno konkurenco v
Boks m 1. SBL, 1. krog
Zmagala Nedeljko in Makovec
Boks zveza Slovenije in BK Slovenska Bistrica sta očitno prepričala večino trenutno najboljših slovenskih članskih amaterskih boksarjev, ki so prišli v soboto na 1. krog 1. slovenske boksarske lige. Liga se iz leta v leto bolj kvalitetno razvija, lanski naslov pa brani BK Ring iz Ptuja. Tekmovalci so letos razvrščeni v 1. in 2. ligo ter po treh kategorijah. Te so starostna kategorija (člani, mladinci, kadeti in mlajši kadeti), kategorija teže (uporabljajo se veljavna pravila AIBA) in kakovostni razred (2. razred - od 6 do 15 borb, 1. razred nad 15 borb). V Slovenski Bistrici je bilo za nastop prijavljenih 18 boksarjev iz devetih slovenskih klubov: ŽBK Maribor, KBV Ljubljana, DBŠ Fužinar, DBV Combat Academy, ŠD Golden Gloves Ljubljana, BK Dolomiti, BK Ljubljana, BK Ring Ptuj in BK Slovenska Bistrica.
Ptujčani so imeli med elito pet svojih članov: Blaža Škrjan-ca, Aleša Kujavca, Nina Milo-šiča, Nejca Nedeljka in Marka Makovca. Slavila sta slednja, čeprav so v klubu pričakovali še kakšno zmago več. Kljub temu so vsi pustili odličen vtis. V pol-
Foto: Črtomir Goznik
Nejc Nedeljko (BK Ring)
velterju (do 64 kg) se je Blaž Škrjanec pomeril s starim znancem, Denisom Zverom, ki je bil tokrat za odtenek boljši, čeprav so odločale malenkosti. Prav tako v polvelterju sta se pomerila Aleš Kujavec in Gregor Debeljak, ki sta prikazala absolutno najboljši dvoboj večera. Član BK Ljubljane je bil v tehnično odličnem dvoboju v niansah boljši, sicer pa gre za enega naših najbolj izkušenih boksarjev, ki je že tekmoval na evropskem in svetovnem prvenstvu, prav tako pa je sredi priprav za nastop v dodatnih
kvalifikacijah za nastop na OI prihodnje leto v Londonu. V velterski kategoriji (do 69 kg) je mladi Nino Milošič pokazal svojo kvaliteto, vendar njegov tekmec, Simon Dovč, prav tako sodi v sam vrh slovenskega boksa in je tesno slavil. Trdo delo se pozna pri vseh tekmovalcih
nemškem tekmecu, ki je letos kroglo sunil skoraj 20 metrov, kar je izjemen rezultat za to starostno kategorijo. Tako je Dokl, s 15,40 metra, končal na 2. mestu. Naslov evropskega prvaka pa si je priboril v metu diska z 42,61 metra, najdaljšim metom v letošnji sezoni. Bogato zbirko kolajn z največjih veteranskih tekmovanj, pa je za srebro in bron oplemenitil Miki Prstec. Bolje mu je šlo v suvanju krogle (12,84 metra), ki je njegova paradna disciplina, in skoraj ni tekmovanja, s katerega se ne bi vrnil s kolajno. K uspehu pri krogli, je Prstec dodal še 3. mesto v metu gire (14,18 metra). Da pa Ptujčani niso zgolj metalci, pa je dokazal Brani-mir Komel v tekih na srednje proge, kjer si je pritekel dve srebrni kolajni. Za tek na 3000 metrov z zaprekami je porabil 10 minut in 52,06 sekunde, pol krajšo razdaljo, brez zaprek, pa je zmogel v 4 minutah in 39,39 sekundah. Omeniti velja še nastop Dušana Korena, ki je kljub odličnemu metu kopja (43,03 metra) v močni konkurenci osvojil 6. mesto.
Uroš Esih
BK Ringa, še prav posebej pa je to v ringu pokazal Nejc Ne-deljko, ki je proti izkušenej-šemu Borisu Vrhovcu dobro nadzoroval dvoboj. Edini, ki se je manj pripravljal na ligaški nastop je bil Marko Makovec, vendar je tudi on boksal odlično ter je zasluženo zmagal proti »bombanderju« Davorju Pa-vloviču. Ptujčani so tako prišli do dveh zmag in treh porazov, a tudi v slednjih so bili mladi člani BK Ringa na visokem nivoju. Vseh osem dvobojev v Slovenski Bistrici je ponovno pokazalo kvaliteten napredek slovenskega boksa, ki se vsekakor razvija tudi skozi ligaško tekmovanje.
Ljubitelji boksa bodo znova prišli na svoj račun to soboto, saj bo v športni dvorani Gimnazije Ptuj, od 18. ure naprej, organizirana že 31. Zlata rokavica. Organizatorji iz BK Ringa pripravljajo veliko kvalitetnih dvobojev, v katerih bodo najbolj številno zastopani ptujski boksarji, hkrati pa se bo predstavila tudi večina najboljših slovenskih tekmovalcev.
David Breznik
1. SBL, rezultati 1. kroga:
polvelter: Blaž Škrjanec (BK Ring) - Denis Zver (BK Golden Gloves) 7:10 polvelter: Aleš Kujavec (BK Ring) - Gregor Debeljak (BK Ljubljana) 7:15 velter: Nino Milošič (BK Ring) - Simon Dovč (KBV Ljubljana) 6:13 velter: Nejc Nedeljko (BK Ring) - Boris Vrhovec (BK Dolomiti) 7:4 srednja: Marko Makovec (BK Ring) - Davor Pavlovič (KBV Ljubljana) 7:5.
Namizni tenis • Kadeti
Tokiču dva brona, Ptujčanom dobre uvrstitve
V tednu, ki je slovenskemu namiznemu tenisu prinesel največji uspeh doslej (Bojan Tokič je na EP na Poljskem osvojil dve bronasti medalji, med posamezniki in v konkurenci dvojic s Srbom Karakaševi-čem), je v telovadnici OŠ Cerknica, v organizaciji PPK Rakek, potekal 2. letošnji odprti turnir za kadete in kadetinje (do 15. leta starosti). Na njem je nastopilo skupno 115 igralcev (72 fantov in 43 deklet), med njimi je bilo tudi pet članov NTK Ptuj: Anja Bezjak, Aljaž Bojnec (oba kadeta), Aljaž Mohorič, Mar-sel Šegula in Jernej Masten Toplak (vsi mlajši kadeti).
Največ je bilo moč pričakovati od Anje, ki se je z zmago v svoji pred-tekmovalni skupini uvrstila v glavni turnir. Tam je bila v 1. krogu prosta, v drugem pa jo je izločila Tjaša Mihevc (Logatec), s tem pa je Anja dosegla uvrstitev od 9. do 16. mesta. Podobno uspešni so bili tudi fantje, ki so se zelo izkazali z nastopi v svojih pred-tekmovalnih skupinah. Še posebej je blestel najmlajši Marsel, ki je med drugim premagal enega izmed nosilcev, Luka Norčiča (Kema), in osvojil 1. mesto v svoji skupini. Z drugim mestom v skupini (dvema zmagama in enim porazom) sta se izkazala oba Aljaža, preboj v nadaljnje tekmovanje ni uspel le Jerneju.
V glavnem turnirju (36 igralcev) je šel najprej za mizo Aljaž Mohorič, ki je moral za uvrstitev med 32 najboljših, odigrati dodatno srečanje. Z zmago 3:0 proti Malavašiču (Vesna)
Aljaž Mohorič, Aljaž Bojnec, Marsel Šegula in Anja Bezjak, v spodnji vrsti je Jernej Masten Toplak.
mu je to tudi uspelo. Naslednjega kroga ni preskočil nihče, saj so imeli vsi po vrsti zahtevne tekmece: Šegu-la - Jamšek (Fužinar) 1:3, Mohorič
- Cvetko (Muta) 0:3, Bojnec - Ple-terski (Muta) 0:3. Vsi so tako dosegli uvrstitev od 17. do 32. mesta.
JM
Nogomet • Veteranski turnir v Skorbi
Športni napovednik
Gerečja vas v finalu boljša od gostiteljev
V torek je na nogometnem igrišču v Skorbi potekal tradicionalni veteranski turnir ob prazniku občine Hajdina, na katerem so sodelovale vse ekipe iz občine. Letos je turnir
prvič potekal na travnatem igrišču (istočasno sta se igrali dve tekmi, vsaka na svoji polovici igrišča), doslej je bil vedno v dvorani. To pa ni zmedlo ekipe Gerečje vasi, ki je ponovila
Veteranska ekipa Gerečje vasi
Prejemniki priznanj za najboljše ekipe in najboljši strelec v družbi župana Stanka Glažarja (levo) in predsednika SŽ občine Hajdina Sandija Mertlja (desno).
lanskoletno zmago in se še tretjič zavihtela na 1. mesto (Haj-doše so doslej zmagale 6-krat, Skorba pa 4-krat). V finalu so z rezultatom 1:0 ugnali domačine, 3. mesto je osvojila ekipa iz Slovenje vasi (to je bila njihova
Nogomet • 1. SML, 1. SKL, Liga U-14
1. SML
1. SKL
REZULTATI 10. KROGA: Maribor
-	Aluminij 0:2, Mura 05 - Krško 2:1, NOGA Triglav - Domžale 1:1, Bravo Publikum - CM Celje 2:1, FC Koper - HIT Gorica 1:2, Krka - NŠ R. Koren Dravograd 1:1, Olimpija -Rudar Velenje 3:3, Šampion Celje
-	IB Interblock 1:2.
REZULTATI 10. KROGA: Maribor
-	Aluminij 3:0, Mura 05 - Krško 5:1, NOGA Triglav - Domžale 1:1, Bravo Publikum - CM Celje 2:0, FC Koper - HIT Gorica 2:0, Krka - NŠ R. Koren Dravograd 4:0, Olimpija
-	Rudar Velenje 1:0, Šampion Celje
-	IB Interblock 0:1.
1. HIT GORICA	10	6	4	0	28:10	22	1. FC KOPER	10 10		0	0	38:8	30
2.FC KOPER	10	6	1	3	22:6	19	2. NOGA TRIGLAV	10	7	2	1	27:7	23
3. DOMŽALE	10	5	4	1	19:12	19	3. MARIBOR	10	7	0	3	34:9	21
4. OLIMPIJA	10	5	4	1	19:12	19	4. DOMŽALE	10	4	5	1	16:9	17
5. MARIBOR	10	6	0	4	26:14	18	5. IB INTERBLOCK 10		5	2	3	13:10	17
6. IB INTERBLOCK 10		5	2	3	16:16	17	6. ALUMINIJ	10	4	3	3	16:16	15
7. RUDAR VELENJE 10		5	1	4	19:17	16	7. KRKA	10	5	0	5	13:17	15
8. B. PUBLIKUM	10	5	1	4	13:20	16	8. OLIMPIJA	10	4	2	4	20:11	14
9. NOGA TRIGLAV	10	3	3	4	16:17	12	9. RUDAR VEL.	10	4	2	4	12:8	14
10. ŠAMP. CELJE	10	3	2	5	18:26	11	10. KRŠKO	10	4	0	6	10:28	12
11. CM CELJE	10	2	4	4	17:17	10	11. B. PUBLIKUM	10	3	2	5	5:11	11
12. DRAVOGRAD	10	2	4	4	12:15	10	12. MURA 05	10	3	2	5	11:21	11
13. ALUMINIJ	10	3	1	6	14:21	10	13. CM CELJE	10	3	1	6	12:18	10
14. KRKA	10	2	4	4	14:24	10	14. DRAVOGRAD	10	2	2	6	11:26	8
15. MURA 05	10	3	1	6	12:22	10	15. HIT GORICA	10	1	3	6	3:10	6
16. KRŠKO	10	1	0	9	13:35	3	16. ŠAMP. CELJE	10	0	2	8	1:23	2
Liga U-14 vzhod
REZULTATI 11. KROGA: Aluminij - Mura 05 2:0, Žalec - Maribor 1:8, Rudar Velenje - Železničar 7:0, Nafta - Tehnostroj Veržej 6:0, BŠ R. Koren Dravograd - Šampion Celje 0:3, Tezno Maribor - Brežice 2:0, CM Celje - Nissan Ferk Jare-nina 6:3, Dravinja - Pobrežje 2:3.
1.	ALUMINIJ 11 10 1 0 65:3 31
2.	MARIBOR 11 10 1 0
3.	CM CELJE 11 8 3 0
4.	RUDAR VELENJE 11
5.	FERK JARENINA 11
6.	POBREŽJE 11
7.	ŽELEZNIČAR 11
8.	MURA 05 11
9.	ŠAMPION CELJE 11
10.	DRAVOGRAD 11
11.	NAFTA
12.	BREŽICE
13.	TEZNO MB
14.	TEH. VERŽEJ
15.	DRAVINJA
16.	ŽALEC
8 1	2
7 1	3
7 0	4
6 0	5
5 2	4
5 1	5
3 1	7
3 0	8
3 0	8
2 2	7
2 0	9
1 1	9
0 2	9
54:5 62:11 34:15 28:20 16:11 14:31 17:17 26:9 11:21 17:33 11:29 11:42 13:41 13:62 7:49
MARIBOR - ALUMINIJ 0:2 (0:1) STRELCA: 0:1 Petek (23), 0:2 Trep (89)
ALUMINIJ: Cvetič, Kajtna, Kristl (Goljat), Horvat, Jus, Dvoršak -Špehar, Petek (Trep), Strel, Legče-vič, Damše, Kirič (Pulko). Trener: Primož Gorše.
MARIBOR - ALUMINIJ 3:0 (1:0) STRELCI: 1:0 Šauperl (23), 2:0 Zahovič (49), 3:0 Lazar (64)
ALUMINIJ: Tetičkovič, Kelc, Ge-rečnik, Klobučar, Vrbanec (Novak), Cafuta, Planinšek (Mesarič), Rogi-na, Krajnc, Zečevič (Podbrežnik), Špehonja (Hameršak).
ALUMINIJ - MURA 05 2:0 (1:0) STRELCA: 1:0 Gale (4), 2:0 Brec (58)
ALUMINIJ: Janžekovič, Ahec, Mu-haremi (Dobnik), Majerič, Zorec, Elšnik (Vajda), Brodnjak, Hreljič (Kukovec), Brec (Šacorič), Petrovič, Gale (Panikvar). Trener: Borut Kolar.
Danilo Klajnšek
Nogomet • Pokal MNZ Ptuj, četrtfinale
V sredo so bila odigrana tri srečanja četrtfinala v članski konkurenci, na katerih so bili doseženi naslednji rezultati: Hajdoše - Stojnci 0:12, Tržec - Grajena
3:1, Aluminij - Središče 4:0. Ze pred časom je Zavrč slavil v Slovenski Bistrici z rezultatom 4:2.
DK
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Stojncev (3. SNL - vzhod) so s Hajdošami (2. liga MNZ Ptuj) zmagali z visoko razliko.
prva uvrstitev med najboljše). Najboljša strelca sta bila Jože Šmigoc in Roman Kaisers-berger (oba Gerečja vas), slednji je tudi prevzel pokal.
Končni vrstni red: 1. Gerečja vas, 2. Skorba, 3. Slovenja vas, 4. Hajdina, 5. Draženci, 6. Hajdoše.
V ponedeljek bo med 16. in 19. uro v Skorbi še podoben turnir članskih ekip. Žreb je določil, da bodo v skupini A nastopile Slovenja vas, Hajdoše in Hajdina, v skupini B pa Draženci, Skorba in Gerečja vas.
JM
Futsal
2. SFL
REZULTATI 2. KROGA: Vuko Ljubljana - KMN Benedikt 4:0 (2:0), KMN Slovenske Gorice - KMN Tomaž 3:3 (2:2), Fragmat Extrem - FSK Stripy 3:1 (1:0), KMN Velike Lašče - KMN Sevnica 2:2 (0:1), ŠND Veplas Velenje - ŠD Brezje 2:5 (2:2)
1.	ŠD BREZJE
2.	SLOV. GORICE
3.	VELIKE LAŠČE
4.	KMN SEVNICA
5.	FRAGMAT EXT.
6.	VUKO LJUBLJ.
7.	V. VELENJE
8.	KMN TOMAŽ
9.	KEBELJ M. P.
10.	FSK STRIPY
11.	BENEDIKT
1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0
8:5 7:4 6:3 5:2 6:4 4:0 6:7 5:7 0:3 2:7 1:8
Slovenske Gorice -Tomaž 3:3 (2:2)
STRELCI: 0:1 Golob (8), 0:2 Mar (11), 1:2 Damiš (13), 2:2 Bezjak (17), 3:2 Klemenčič (26), 3:3 Mar (40)
KMN SLOVENSKE GORICE: Boh, Čuček, Lašič Zavadlal, Damiš, Živ-ko, Klemenčič, Bezjak, Kapun, Bezjak, Jurša.
KMN TOMAŽ PIZZERIJA OZ-MEC: Bolkovič, Gajser, Miklašič, Kosi, Golob, R. Majcen, Rob, Mar, A. Majcen, Vrbanič, S. Majcen, Krajnc. Trener: Marjan Magdič.
Po presenetljivem domačem porazu v 1. krogu proti Veplasu iz Velenja (2:4) so Petelini gostovali v Voličini v Slovenskih goricah in osvojili prvo prvenstveno točko. Po golih Roberta Goloba in Leona Mara ter ob vodstvu z 2:0 je kazalo, da bodo gostje iztržili cel plen. Na koncu pa so Petelini bili tisti, ki so po treh zaporednih zadetkih domačinov (3:2) iztržili točko. Za prvo prvenstveno točko je v zadnji minuti zadel Aleš Rob.
Naslednji, 3. krog, je na sporedu v petek, 28. oktobra, ob 19.30 uri. Na Hardek prihaja močna zasedba Vuka iz Ljubljane, pri kateri nastopajo mojstri futsala kot so: Edis Kukavica, Gorazd Drobnič, Nenad Kurtič, Siniša Brkič, Miodrag Vujo-vic. Tekma vredna ogleda.
uk
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 15. KROGA - SOBOTA 17.00: CM Celje - Rudar Velenje; SOBOTA 18.00: Olimpija - Triglav; SOBOTA 20.00: HIT Gorica - Domžale: NEDELJA 15.00: Mura 05 - Maribor; NEDELJA 18.00: Luka Koper
-	Nafta.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 10. KROGA - SOBOTA 15.00 Roltek Dob - Kalcer Radomlje, Bravo 1 Interblock - Šampion Celje; NEDELJA 15.00: Bela Krajina -Aluminij, Garmin Šenčur - Krško, Šmartno 1928 - Dravinja Kostroj.
3.	SLOVENSKA LIGA - VZHOD
PARI 10. KROGA - SOBOTA 15.00: Zavrč - Rakičan, Tehnostroj Veržej - Zreče, Paloma - Koroška Dravograd, Kovinar Štore - AHA EMMI Bistrica, Čarda - Odranci: NEDELJA 15:00: Stojnci - Malečnik, Tro-mejnik G Kalamar - Grad.
ŠTAJERSKA LIGA
PARI 10. KROGA - SOBOTA 15.00: Koroške Gradnje - Podvinci Betonarna Kuhar, Tehnotim Pesnica - MU Šentjur, Pohorje - Krško B, Tezno Marbor - Marles hiše, Peca - Šmarje pri Jelšah; NEDELJA 15.00: NŠ Drava Ptuj - Boč Poljčane, Carrera Optyl Ormož - Šoštanj.
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 10. KROGA - SOBOTA 15.00: Hajdina - Videm, Oplotnica - Ro-goznica, 1 A Avto Gerečja vas, Makole - Središče (igra se na Prager-skem); NEDELJA 10.30: Lovrenc - Podvinci Agrocenter Ptuj, Skorba
-	Apače; NEDELJA 15.00: Gorišnica - Dornava Vrtnarstvo Kovačec.
2.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 9. KROGA - SOBOTA 15.00: Tržec - Slovenja vas, Majšperk
-	Pragersko, Markovci - Spodnja Polskava, Leskovec - Grajena, Pod-lehnik - Zgornja Polskava; NEDELJA 10.30: Hajdoše - Cirkulane.
VETERANSKI LIGI MNZ PTUJ
VETERANI 35
PARA 8. KROGA - PETEK 16.15: Skorba - Boč, Videm - Grajena. VETERANI 40
PARI 8. KROGA - PETEK 16.15: Markovci - Zgornja Polskava, Pod-lehnik - Lovrenc, Podvinci - Leskovec, Tržec - Gorišnica.
1. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA
11. KROG: Aluminij - Krka (sobota 15.30).
1. SLOVENSKA KADETSKA LIGA
11.	KROG: Aluminij - Krka (sobota 13.30)
LIGA U-14
12.	KROG: Šampion Celje - Aluminij (sobota 15.30).
Rokomet
1. MOŠKA NLB LEASING LIGA
PARI 8. KROGA: Maribor Branik - Jeruzalem Ormož (petek, ob 20.00), Šmartno - Celje Pivovarna Laško, Cimos Koper - Krško, Gorenje - Istrabenz plini Izola, Krka . Ribnica Riko hiše, Loka - Trimo Trebnje.
1. B MOŠKA ROKOMETNA LIGA
5. KROG: Dol TKI Hrastnik - Velika Nedelja Carrera Optyl (sobota 19.30)
2. MOŠKA ROKOMETNA LIGA
5. KROG: Arcont Radgona - Moškanjci Gorišnica, Col (obe tekmi v soboto ob 18.00).
Drava Ptuj
Kegljanje
1. B ŽENSKA LIGA
5. KROG: Drava Deta Center - Šoštanj (sobota ob 13.30 v Deta Centru).
3. MOŠKA LIGA - VZHOD
5. KROG: Drava Deta Center - Rile Servis (sobota ob 17.30 v Deta Centru).
Namizni tenis • 1. SNTL (m)
3. KROG: Finea Maribor - Ptuj (sobota 17.00).
Odbojka • 3. DOL - vzhod (ž)
2. KROG: Turbina - AS Prstec Ptuj (v soboto ob 17.00)
Pikado open turnir v Staršah
ŠD Vavtar vabi na open pikado turnir, ki bo v gasilskem domu Starše potekal od petka do nedelje, 21. do 23. 10. Za najboljše so organizatorji pripravili pokale in denarne nagrade (90 % prijavnin).
Petek, 21. 10.:
Sobota, 22. 10.:
Nedelja, 23. 10.:
17.00 ogrevanje 501 DO (M, Ž) 20.00 kriket (M, Ž) 10.00 dvojice 501 DO (M, Ž) 16.00 posamezno 501 DO (M, Ž) 18.00 srečni poraženci 301 MO 10.00 moški ekipno 501 DO 11.00 ženske ekipno 501 DO
DK, JM
0
0
0
0
1
1
1
2
2
Strelstvo • 1. turnir mladinskih državnih lig - Ljubljana
Športni napovednik
Tenis • Zimska liga
V	soboto, 22. 10., se bo v Goja centru Hajdoše začelo tekmovanje v letošnji zimski ligi 2011. Skupno bo nastopilo 12 moštev, ki bodo razdeljena v prvo in drugo ligo.
2. liga, pari 1. kroga (sobota, 22. 10.): ob 8.30: Veterani Ptuj -Duras Projektiranje Ptuj, TK Skorba Gad - TK Štraf Ptuj; ob 11.45: TK Skorba - PSS Ptuj.
Nogomet • Kvalifikacije za žensko EP
Slovenska ženska nogometna reprezentanca bo v soboto, 22. 10., ob 18. uri, v Športnem parku v Lendavi, v svoji drugi tekmi v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo, ki bo leta 2013 na Švedskem, gostila reprezentanco Srbije.
V	6. kvalifikacijski skupini so poleg slovenske in srbske reprezentance še Nizozemska, Anglija in Hrvaška. Naša reprezentanca je na svoji prvi kvalifikacijski tekmi v gosteh pri prvih favoritinjah, Angležinjah, prikazala solidno predstavo in doživela poraz z 0:4. Tekma s Srbijo je prva domača kvalifikacijska tekma in zelo pomembna za končno uvrstitev v skupini. Selektor Darko Žižek bo imel na razpolago vse povabljene igralke, med njimi je tudi Katja Nežmah (ŽNK Dornava).
Sobota bo v Lendavi pravi dan ženskega nogometa, saj se bo že ob 15. uri na igrišču NK Lakoš pričel 3. turnir državnega prvenstva deklic do 12. leta starosti (sodelujejo ŽNK Teleing Pomurje, ŽNK Maribor, ŽNK Rudar Škale, ŽNK Dornava in ŽNK Velesovo).
JM
Šahovski kotiček
Hitropotezni turnir za mesec oktober
Na osmem hitropoteznem šahovskem turnirju za društveno prvenstvo za letošnje leto je sodelovalo 19 igralcev, ki so odigrali trinajst kol po švicarskem sistemu. Doseženi so bili naslednji rezultati: Zlatko Ro-škar 10,5 točke, Branko Orešek in Viktor Napast po10 točk, Klemen Janžekovič 9 točk, Jožef Kopše 8,5 točke, Boris Žlender 8 točk, Anton Butolen in Igor Iljaž po 7,5 točke, Janko Bohak 7 točk, Miloš Ličina in Darko Dominko po 6,5 točke, Ciril Kužner, Martin Majcenovič, Leon Selišek, Ivan Krajnc in Branko Sedlašek po 6 točk, itd.
Oktobrski turnir v pospešenem šahu
Na rednem mesečnem turnirju za prvenstvo Šahovskega društva Tehcenter Ptuj je sodelovalo 19 igralcev. Po večletnem premoru je na tekmovanju nastopila tudi ptujska mednarodna šahovska mojstrica Anita Vrabič, ki je dokazala, da njeno razumevanje šahovske igre in strast do igre zaradi daljše odsotnosti ni bistveno trpelo. Na turnirju so tokrat nastopili tudi skoraj vsi učenci društvene šahovske šole mednarodnega šahovskega mojstra Danila Polajžerja ter prikazali zanimivo igro in lep napredek. Med mladimi šahisti je bil na turnirju najuspešnejši Andraž Šuta, ki je zasedel zelo solidno peto do šesto mesto.
Končni vrstni red oktobrskega turnirja v pospešenem šahu: Anita Vrabič in Janko Bohak 5,5 točke, Branko Sedlašek in Stanko Nikolic po 5 točk, Boris Žlender in Andraž Šuta po 4,5 točke, Branko Orešek, Samo Vrabič in Milan Fijan po 4 točke, Ivan Krajnc, Ciril Kužner, Marko Zemljarič in David Zagoršek po 3,5 točke, Aleksander Podkrižnik, Klemen Kovačec in Leon Selišek po 3 točke, itd.
Janko Bohak
Začetek 3. članske lige vzhod
Ta vikend se prične tekmovanje v 3. članski šahovski ligi zahod. Prijavljenih je 30 ekip in kar tri med njimi bodo zastopale Šahovsko društvo Tehcenter Ptuj. Prvo ptujsko ekipo bodo sestavljali nekoliko starejši člani, v ostalih dveh pa predvsem perspektivne mladinke in mladinci, ki jim bo to ne samo dober trening, ampak predvsem nabiranje novih izkušenj. Takšna odločitev vodstva društva ponovno kaže na pravilno politiko dela z mladimi.
Tekmovanje se bo odvijalo v štirih vikendih na treh različnih lokacijah. Prva dva kroga bosta jutri, 22. oktobra, v Slovenj Gradcu, 5. novembra bosta dva kroga odigrana v Spodnji Voličini, 19. novembra prav tako dva v Laškem. Zadnji, sedmi krog, bo 26. novembra ponovno v Slovenj Gradcu. Ekipo sestavljajo 4 igralci in možnih 12 rezerv. Zmagovalec te lige se bo uvrstil v 2. člansko ligo vzhod za leto 2012, prve tri ekipe bodo prejele pokale, vse sodelujoče ekipe pa še pisna priznanja.
Silva Razlag
Odbojka • Pokal Slovenije
Dober odpor Ptujčank v drugem in tretjem nizu
ZOK AC Prstec Ptuj - Nova KBM 2 0:3 (-12, -19, -20)
ŽOK AC PRSTEC PTUJ: Kosi, Le-skovar, Vindiš, Miličevič M., Miličevič T., Intihar, Horvat, Mahorič, Kokol, trenerka: Jasna Zajšek.
Tretji krog slovenskega pokala za odbojkarice je "združil" stari znanki, ekipi AC Prsteca iz Ptuja in drugo ekipo Nove KBM iz Maribora; gostje so trenutno vodilna ekipa 2. lige. Na tekmi proti Ptujčankam je bila prednost očitno na njihovi strani, saj so bolj uigrane (trenirajo petkrat na
teden, op. a.) in imajo širši izbor kvalitetnih igralk. Na tekmi tokrat nista nastopili v domači vrsti Islamovičeva in Vidovičeva, ki je hkrati kapetanka in najboljša napadalka ekipe. Kljub temu smo videli boljši odpor AC Pr-steca od pričakovanj, predvsem v drugem in tretjem nizu. Skozi ta dva niza so Ptujčanke pokazale, da imajo potencial, medtem ko so v igri izstopale Maruša Miličevič, Tina Miličevič in tokratna kapetanka Saša Vindiš. S popolno postavo in malo boljšo igro bi lahko članice ŽOK AC Prsteca iz Ptuja že v soboto v Limbušu dosegle novo zmago v 3. ligi vzhod, ko se bodo pomerile z ekipo Turbine.
David Breznik
Stojak in Druzovič z zmago odprla novo sezono
V nedeljo je novo sezono v Ljubljani odprl še najboljši strelski podmladek Slovenije na 1. turnirju mladinskih državnih lig, kjer strelci tekmujejo v treh starostnih skupinah pionirjev, kadetov in mladincev s serijsko in standardno puško ter pištolo. Mladi strelci iz strelskih klubov Spodnjega Podravja, ki so dominirali v pretekli sezoni, pa so sezono odprli z dvema posamičnima zmagama, 4 uvrstitvami na stopničke posameznikov ter tremi osvojenimi ekipnimi odličji.
Najboljši start v sezono je uspel aktualnemu ligaškemu in državnemu prvaku Ptujčanu Sašu Stojaku, ki je med vsemi strelci s pištolo s 370 krogi dosegel drugi najvišji rezultat dneva in slavil prvo zmago v sezoni, ki je skupaj z zadnjima dvema v lanski sezoni, že njegova tretja zaporedna v mladinski državni ligi. Na drugo mesto se je uvrstil Škofjeločan Marko Plestenjak s 369 krogi, tretji pa je bil Uroš Vrhunc iz Železnikov s 355 krogi. Med kadetinjami je nastopala samo Kovinarjeva Tina Novak in s precej skromnimi 325 krogi na uvodu v sezono osvojila 7. mesto. V ekipni razvrstitvi strelci iz klubov Spodnjega Podravja niso imeli svojih predstavnikov, zmagala je ekipa iz Železnikov s 1044 krogi. Podobno uspeh kot Stojak med kadeti pa je v starejši kategoriji mladincev dosegel Juršinčan Ivan Druzovič, ki si je konkurenco podredil s 362 krogi, uspešno pa sta nastopala še David Ke-kec in Gregor Vesenjak, ki sta s 350 in 349 krogi osvojila 3. in 4. mesto ter poskrbela za nepremagljivost juršinskih
"thij ; i
Foto: Simeon Gönc
Ptujčan Sašo Stojak je novo sezono odprl tako kot je staro zaključil - z zmago in dobrim rezultatom, 370 krogov.
strelcev tudi v ekipni razvrstitvi, kjer so slavili s 1061 krogi. Kovinarjev strelec Gregor Po-lajnko je s 336 krogi osvojil 7. mesto pred Ptujčanom Aljošo Habjaničem, ki se je s 333 krogi uvrstil mesto za njim. Dober start v sezono je uspel tudi Ptujčanki Sari Rojko, ki si je med mladinkami s 351 krogi priborila 4. mesto in za 2. mestom zaostala le za 3 kroge. Prepričljivo zmago z najboljšim rezultatom dneva pa je slavila Katja Vodeb iz Liboj s 375 krogi.
Med kadeti s standardno puško je zmagal velik strelski potencial iz Cerknice Erik Kandare z odličnimi dosežkom 389 krogov, odlično dru-
go mesto pa si je s 384 krogi priboril Kidričan Aleš Pernat in dosegel svoj nov osebni rekord. Že na prvi tekmi, po napredovanju v višjo kategorijo mladink, pa si je novo ligaško medaljo priborila Melisa Kosi iz Kovinarja, ki je s 373 krogi osvojila 3. mesto, zmagala je Patricija Jerovšek iz Gro-suplja s 380 krogi pred Megi Fujs iz Kolomana Flisarja Tišine s 377 krogi. Preostali Kovi-narjevi strelki Urška Zidarič in Tjaša Malec sta s 320 in 314 krogi osvojili 11. in 12. mesto, Kovinarjeva ekipa kadetinj pa je s 1007 krogi osvojila 8. mesto, zmagale so strelke iz Tišine s 1119 krogi. Med mladinci s puško pa tokrat strelci iz Spo-
Nogomet • Fotozapis
Uspešen dan ONŠ Golgeter
V nedeljo je na igrišču na Hajdini potekal tradicionalni dan občinske nogometne šole (ONŠ) Golgeter. Prireditev spada v okvir praznovanja občine Hajdina in je letos potekala četrtič zapored. Organizatorji so za otroke in njihove starše pripravili piknik s pečenimi kostanji in okusnim golažem, najpomembnejše pa je bilo seveda sproščeno druženje in medsebojno spoznavanje vseh, ki so kakorkoli povezani s šolo.
Vodja ONŠ Sandi Mertelj je ob tem povedal: »Leta 2007
smo začeli s skromnimi cilji in približno 30 otroki, sedaj jih je vključenih že več kot 100. To s sabo potegne dodatno organizacijo, s katero se spoprijemamo po najboljših močeh. Zaenkrat odlično sodelujemo s starši, ki svoje otroke vestno vozijo na treninge, na visokem nivoju pa je tudi sodelovanje z občino Hajdina, ki je velik sponzor ONŠ. Le-ta združuje otroke petih klubov (Hajdina, Skorba, Gerečja vas, Hajdoše in Slovenja vas, op. a.), tako da sedaj ti praktično nimajo no-
benih težav z zagotavljanjem ekip mlajših selekcij.« Ob tem se je dotaknil tudi sodelovanja z okoliškimi šolami, predvsem z NŠ Poli in Aluminij: »Omenjeni šoli delujeta predvsem na principu kvalitete, mi smo bolj usmerjeni v množičnost. Tako je logično, da bodo slej ali prej naši najboljši nogometaši zapolnili vrzeli v njihovih selekcijah. Prav iz tega vidika bi si želel, da bi bilo sodelovanje boljše, da bi se končno začeli pogovarjati: sedaj namreč ta odnos ni na najboljši ravni.
dnjega Podravja niso osvojili nobenega posamičnega odli-čja, ekipno odličje za 3. mesto pa si je priborila Kovinarjeva ekipa mladincev s 1133 krogi. Za ekipo so nastopali Petra Vernik, ki je s 380 krogi osvojila 6. mesto, Jan Šumak, ki je s 377 krogi pristal na 8. mestu in Melanie Habjanič, ki si je s 376 krogi priborila 11. mesto. Med mladinkami je odlično nastopala tudi kidričevska strelka Teja Sagadin, ki je s 370 krogi osvojila 16. mesto, eno točko za 25. mesto pa si je priboril tudi njen moštveni kolega Niko Vi-sočnik s 349 krogi. Najvišji rezultat dneva pa sta s 392 in 391 krogi dosegli Natalija Otoni-čar iz Postojne in Nina Juvan iz Olimpije, med mladinci je zmagal Izolčan Karim Požar s 385 krogi, v ekipni razvrstitvi je slavila ekipa iz Postojne s 1155 krogi.
V najmlajši kategoriji strelcev pionirjev s serijsko zračno puško si je novo medaljo priboril Kovinarjev strelec Žan To-mažič s 179 krogi, njegov brat Rok Tomažič se je s 176 krogi uvrstil na 6. mesto, k ekipnemu uspehu Kovinarjeve ekipe, ki je s 517 krogi osvojila 2. mesto, pa je svoj delež dodal še Matjaž Pleh, ki je s 162 krogi osvojil 27. mesto med posamezniki. Ormoški strelci so za zmago v ekipni razvrstitvi zaostali le za 1 krog, za las boljše so nastopali kamniški strelci, posamično zmago pa je osvojil Matic Sapor iz SD Rudnik Hrastnik s 182 krogi. Med pionirkami ni bilo predstavnic Spodnjega Podravja, zmagala je Ajda Ker-latec iz Postojne s 178 krogi, v ekipnem seštevku pa s 517 krogi ekipa Pomurke MI.
Simeon Gonc
Moti me predvsem novačenje mladih, mimo vodstva naše nogometne šole: smo za pošten dogovor z vsakim, kateri nam predstavi svoje želje.«
Tone Lipavšek, trener U-16 v ONŠ Golgeter: »Takšna druženja so koristna predvsem zaradi stikov s starši, ki nam lahko pri delu zelo pomagajo. Trenutno imamo v ekipi U-16 nekaj manj igralcev, vendar težave uspešno rešujemo. Pohvalil bi tudi sodelovanje z vodstvom šole in drugimi trenerji. S slednjimi hodimo na redna izobraževanja, tako da se dopolnjujemo pri delu in tudi v strokovnemu znanju.«
Jože Mohorič
Ptuj • Pogovor z dijakom iz Makedonije
Slovenija ni takšna, kot pravijo - še boljša je
17-letni Makedonec Pavle Iliev je na Ptuj prišel v sklopu mednarodne šolske izmenjave. Čeprav je na Poklicni in tehnični elektro šoli šele dober mesec, se je znašel odlično. Zgovorni najstnik je osvojil simpatije učiteljev in sošolcev, sklenil pa je tudi že nova prijateljstva tako s sošolci kot sostanovalci v ptujskem Dijaškem domu.
Pavle je v sklopu dvoletne dijaške izmenjave na Ptuj prispel v sredini septembra. Prihaja iz mesta Veles, ki leži v osrčju Makedonije, nedaleč od glavnega mesta, Skopja.
»Mesto, od koder prihajam, je nekoliko večje kot Ptuj. Veliko znanih osebnosti se je rodilo v Velesu. Je zelo lepo mesto, tako kot je lepa celotna Makedonija. Opazil sem sicer, da v slovenskih poročilih prikazujejo le negativne stvari, a dejstvo je, da je v naši državi toliko lepot, da se jo res splača obiskati. Makedonija je nekaj, česar se ne da opisati, ampak jo je treba doživeti,« v skorajda brezhibni angleščini ponosno pravi mladi Makedonec. Ljubezen do domovine, ki jo pri mladostnikih le redko zaznaš, je prva zadeva, ki jo je izpostavil v najinem pogovoru.
Pavle, ki je v svoji domovini hodil v klasično gimnazijo, je šolanje v Sloveniji nadaljeval v povsem drugi smeri. Vpisal se je namreč v tretji letnik Poklicne in tehniške elektro šole Ptuj. »Želel sem nekaj novega, hotel sem izkusiti lepote Slovenije. Veliko znancev je študiralo tukaj. Vsi so o Sloveniji pripovedovali zelo lepe stvari. A ko sem prišel sem, sem bil presenečen. Ni bilo, kot sem pričakoval, še boljše je! Niso mi povedali, da je tako zelo zelo lepo,« o prvih vtisih pravi Pavle.
Impresioniran je nad naravnimi lepotami, šolskim sistemom, urejenostjo šole in prijaznostjo ter gostoljubjem sošolcev in učiteljev. Pravi, da je en mesec sicer relativno kratka doba, a da se je znašel veliko bolje, kot je pričakoval. Čeprav je selitev v drugo dr-
žavo za 17-letnega fanta lahko precej težka izkušnja, še posebej upoštevajoč dejstvo, da Pavle slovenskega jezika doslej ni poznal, se je sam na novo okolje že povsem privadil.
V Sloveniji bo, kot pravi, preživel dve leti, o tem, ali se bo sploh kdaj vrnil v svojo domovino, pa ne razmišlja. »Zelo rad imam Makedonijo, a želim potovati po svetu, se izobraževati in videt različne kulture,« pravi simpatični mladenič.
Zaenkrat ima največ težav s sporazumevanjem v slovenskem jeziku. A pravi, da so učitelji zelo prijazni in mu priskrbijo gradivo v angleščini. Le-to Pavle govori perfektno, naučil pa se jo je na zelo zanimiv način. »Zmeraj sem gledal ameriške risanke in na srečo veliko odnesel od tega,« pojasnjuje in dodaja, da je tako učiteljem kot sošolcem zelo hvaležen za pomoč pri uvajanju v novo okolje.
Domotožja ni, novi prijatelji mu pomagajo
Nekoliko več težav pa je Pavle imel pri privajanju na novi dom. Nastanjen je v Dijaškem domu Ptuj, ravno ravnateljica doma mag. Danica Starkl je namreč s pomočjo ravnatelja ptujske Elektro šole Rajka Fajta speljala vse potrebne postopke, da se je Pavlu želja izpolnila in da je lahko prišel v Slovenijo.
Mladi Makedonec pravi, da sicer pravega domotožja še ni imel, a da je s sostanovalci v domu nekoliko težje vzpostavil stik kot s sošolci. Komunikativni fant pa je premagal
Pavle Iliev
tudi to oviro in na domskem dnevu navezal nova prijateljstva: »Sedaj se imamo super. Lahko rečem, da je naše življenje v domu popolno. Zelo sem hvaležen ravnateljici za vse, kar je storila zame. Brez njenega truda zagotovo ne bi bil tukaj.«
Je pa k uresničitvi Pavleto-ve želje prispeval tudi njegov oče, ki je v Makedoniji prav tako direktor nekega dijaškega doma. »Vedel je, da si to želim, in ko je videl razpis, je navezal stik z gospo Starklovo. Najprej je bilo mišljeno, da grem v Maribor, a sem danes zelo vesel, da se je odprla možnost za Ptuj,« razlaga.
Pri svojem odhodu iz države pa se je soočal tudi z nekaterimi dvomi. Čeprav so ga sorodniki pri njegovi odločitvi podpirali, so nekateri prijatelji mladega vedoželjneža prepričevali, naj ne gre. »Ko sem premišljeval, sem si mislil: 'Makedonija bo zmeraj tu. Vedno lahko pridem nazaj, če kaj ne bo v redu.' In izkazalo se je, da sem se pravilno odločil. To je
Ptuj • Predstava za otroke Cifromanija
Otroci v svetu številk
Dva zelo posebna junaka sta otrokom, ki so prišli na predstavo Cifromanija, polepšala nedeljski dopoldan.
V domu kulture v Muzika-feju so minulo nedeljo poskrbeli za zabavo najmlajših. Otroci so bili deležni polne doze smeha, družbo pa sta jima v Cifromaniji delala dva posebna junaka, Zd.enko in Z.dvojka. Oba sta se znašla v svetu številk, ki pa je poln presenečenj in izzivov. Otroci so skupaj z njima odkrivali, kaj se zgodi, če številke povzročijo zmedo v glavi kupca in kakšna cifrozmešnjava nastane.
— . .. ,. Foto: DK Ugotavljali so tudi, kaj se zgo-Otroci so uživali. .. . , , ,7 , . _ di, če nekdo zboli za bolezni-
odlična in nepozabna izkušnja in prepričan sem, da mi ne bo žal, da sem prišel sem,« pravi simpatični fant.
Sicer pa se tudi sam trudi svojim prijateljem in sošolcem predstaviti državo, iz katere prihaja. Pred nekaj dnevi je v Dijaškem domu predaval in tako svojim sostanovalcem opisal kulturo in navade Makedoncev. Na vprašanje, katera osebnost iz njegove države pa je Slovencem najbolj poznana, Pavle brez premisleka odgovarja: »Definitivno Toše Proeski, ki je naš angel varuh. Čeprav je umrl že pred štirimi leti, je za seboj pustil veliko sled. Makedonijo marsikje poznajo le zaradi njega. Njegovo rojstno mesto, Kruševo, je postalo turistična atrakcija le zaradi njegovega velikega srca. Koncerti, ki jih je imel, so se ljudem vtisnili v spomin«, ponosno razlaga mladi Makedonec.
Za konec še pravi, da je celotna Makedonija država velikega srca ter da se jo nedvomno splača obiskati.
Dženana Kmetec
jo nakupovanja in računanja, ali še slabše, preračunljivosti. Pomemben pa je bil zaključek druženja: števila in številke se morajo zmeraj znajti na skupnem imenovalcu vrednot, ki nas delajo človeške, na sočutju in na razsodnosti, da imeti še ne pomeni biti. Avtorica besedila je Maja Gal Štromar, ki je predstavo, skupaj z Gregorjem Gečem, tudi režirala, zanjo sta pripravila tudi scenografijo, kostumografijo ter jo odigrala.
Novembra pa v domu kulture ponovno pripravljajo nekaj, kar bo namenjeno našim najmlajšim. Organizirajo delavnico o pripovedovanju uspavank z naslovom Ko se zbudijo nina nane in aje tutaje. Vodila jo bo glasbena antropologinja Katarina Juvančič, potrebne pa so predhodne prijave.
Dženana Kmetec
Tednikova knjigarnica
Greva po deželi naši ...
GREVA PO DEŽELI NAŠI VZDOLŽ, POVPREK, ONDOD IN TOD. VIDEL BOŠ, KAKO PAJDAŠI LEPO Z LEPIM SE POVSOD ....
ŠLA KOT KRIŽARJI STA TUDI ONADVA V JERUZALEM, NE K MARIJI IN NE K JUDI, K TRSOM PALA STA V OBJEM, NAZOBALA SE SLADKOSTI ZA PRIHODNOST - DO STAROSTI. VMES NA PTUJU, S KARNEVALA, STA ODNESLA DVA POKALA ZA POMLADANSKEGA PISKAČA IN ZA AFRIŠKEGA VRAČA, OB TEM KURENTI SO TISTI, KI SO ČRNI OD ZAVISTI .
Tako sem drznila odlomiti verze, katerih avtorja ste, verjamem, prepoznali: Tone Pavček je tako v tretje poslal na pot tistega znamenitega Jurija Murija, ki mu nekateri očitajo nekaj netaktnosti do afriške celine, a tokrat sta se s prijateljem Bongom podala po pesnikovi rojstni deželi. Pavčkovo videnje, občutenje Slovenije, skozi verze in za otroška srca je odlično ujel ilustrator Damijan Stepančič, ki skorajda divja z različnimi likovnimi pristopi od ene knjige do druge, od slikanic do pravljičnih zbirk, od poučnega čtiva do izjemnih avtorskih projektov. Bravo! Tudi v pesniški slikanici nadvse priljubljenega Toneta Pavčka Juri Muri po Sloveniji, s podnaslovom: Tretji del stare zgodbe, je Stepančič imenitno prisluhnil pesniku in upodobil, dodal, ilustriral ne le pesnikovo misel v verzih, ampak je zmogel »dolgo pesnitev« ohraniti dinamično prav z različnimi ilustra-cijskimi intervencijami.
Pavčkovo verzno potovanje čez deželo se odvije v osmih, po rimsko označenih verznih sklopih, ki imajo enak napovedovalni začetek:
ČURI MURI, KLJUKEC JURI ŠEL JE V NOVI AVANTURI Z BONGOM, KI MU JE KOT BRAT, KRIŽEM PO SLOVENSKI KURI ZANIMIVOSTI ISKAT .
Izvrstna slikanica, kjer ima Ptuj svoje prestižno mesto tudi na naslovnici, je izšla pri založbi Miš, ki jo odlikuje izbran program za mlade bralce. Prepričana sem, da bi ta slikanica, prevedena v druge jezike, lahko postala krasno darilo in promocija dežele, ki ima take pesnike in take slikarje.
Liljana Klemenčič
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104^3
www.radio-tednik.si
TELEFON: 02 771 2261
Oddaj o kulturi z Majdo Fridl. V ponedeljek ob 18. uri.
SPOMINA
Jesenska ureditev zadnjega počivališča
Tako kot smo okrog svojih domovanj v zadnjih tednih pospravili poletne zasaditve rož in jih nadomestili z vzdržljivejšimi in na mraz odpornejšimi rastlinami, naredimo pred zmrzaljo tudi na grobovih naših dragih.
Čeprav se nam največkrat še kar smili odstraniti bujno cvetoče poletno okrasje, pa je le dobro, da jesensko zasaditev opravite dovolj zgodaj, tako da imajo na novo posajene rastline še čas izkoristiti ugodne temperature, se dobro vrasti v zemljo in prilagoditi novim razmeram. Pa še en razlog je, če se urejanja lotite prepozno, se to kaj hitro sprevrže v zelo neprijetno in hudo mrzlo opravilo.
Z načrtovanjem zasaditve se lahko ukvarjate že prej, saj si, glede na veliko ponudbo rastlin, primernih za jesensko zasaditev, lahko zamislite zares raznolike kombinacije. Če pa ste tega dela že vešči, pa lahko kombinacije sestavite kar v vrtnariji. Jeseni se pogosto odločimo tudi za večje posege ali za preureditve celotne podobe groba. To je pravi čas, saj sadike, posajene spomladi, vedno zamudijo kakšen mesec, medtem ko se bodo sedaj posajene trajnice že zgodaj spomladi začele razraščati. Pred tem dobro razmislite, koliko časa in tudi sredstev lahko namenite urejanju zadnjega počivališča. Ne pozabite na poletje, ko je potrebno zahtevnejše rastline redno zalivati. Če tega časa nimate, se odločite za preizkušeno trpežno klasiko.
Pri načrtovanju je dobro vedeti in upoštevati tudi, kako velika bo končna podoba rastlin, ko se bodo obrasle, ker lahko zadušijo ostale ali pa preprosto ne izgledajo skladno z ostalimi. Posebno pri zasaditvi trajnic je to še kako pomembno. Lahko se odločite tudi za zasaditev kakšnega manjšega drevesa, priljubljeni so pritlikavi iglavci, ki skozi vse leto nudijo lepo podobo, še zlasti dekorativni so takšni, ki oblikujejo storže. Iglavci bodo ostali primerne
velikosti le, če jih boste redno skozi vse leto obrezovali in jim ščipali poganjke. Princip je podoben urejanju bonsaja. Nikakor ne režite premočno, kajti takšna rez spodbudi v rastlini tudi veliko energije po obnovi in zato požene še bolj močno. Trajnice ali drevesa obrežite jeseni le toliko, kot je nujno potrebno za urejen videz, saj ob ugodnih razmerah lahko še poženejo, kar pa ne bi bilo dobro. Bolj korenito jih boste obrezali spomladi. Pri barvah se lahko odločimo za sivobarvne iglavce, h katerim se odlično podajo rese, belo-pisan bršljan in trdoleska, ali za iglavce, ki imajo rumenkast odtenek in jih kombiniramo z rumeno-pi-sanolistnimi ali zelenimi rastlinami.
Grob naj deluje naravno
Trendi pri urejanju grobov se nagibajo v smer ustvarjanja čim bolj naravnega videza z uporabo več različnih rastlin. Strokovnjaki svetujejo, da 60 do 80 % površine, namenjene rastlinam, pokrijemo s trajnimi rastlinami, ostalo pa namenimo sezonskemu cvetju in dekoraciji. Tak grob bo preprosto vzdrževati in bo lep skozi celo leto.
Odločimo se lahko za vse, kar nam je všeč, čeprav naj bi na grobu le poskušali doseči videz urejenosti. Z zasaditvijo in dodatki se trudimo doseči umirjenost, kajti preveč raz-
ličnih barv na majhnem prostoru, kot je grob, ne deluje dobro. Na začetku razčistimo, ali želimo bolj mehke, zaokrožene, naravne linije ali bomo sadili in urejali v strog urejen videz v vrstah, štirikotnikih, trikotnikih, v obliki križa ali diagonalno. Ne glede na stil pa rastline vedno zasajujemo v skupinah, saj tako vsaka skupina pride najbolje do izraza. Lahko si prizadevamo doseči tudi kontraste glede na barvo ali višino.
Posebnost jesenske zasaditve je, da rastline posadimo bolj tesno skupaj kot spomladi, saj ni več pogojev, da bi se rastline pozimi kaj dosti razrasle. Jeseni porežemo tudi trajnice, vendar le tisto, kar je zares preveč, kajti pozimi pogosto tudi kakšna veja pozebe.
Predpogoj za dobro rast je dobra zemlja. Najbolje je izbrati zemljo za okrasne rastline, ki ima veliko humusa. Če sadimo na grob tudi rododendrone, pa je potrebno zagotoviti kislo zemljo.
Če se že ukvarjamo z zemljo, lahko damo vanjo tudi založno gnojilo, ki se bo pod vplivom temperature in vlage ves čas počasi sproščalo in gnojilo naše rastline.
Če bomo poleg rastlin ureditev kombinirali tudi s kakšno drugo dekoracijo, je vedno priporočljivo pod njo položiti flis, da nam spomladi pleveli ne bodo povzročali glavobola. Za dekoracijo največkrat uporabljamo različne kamenč-
.• : ¿^¡¡fi - . "ÉËÉÉLsê-
Foto: Viki Ivanuša
Največji efekt dosežemo, če rastline posadimo v skupinah.
Foto: Viki Ivanuša
Umirjena in skladna jesensko-zimska zasaditev
ke. Še par let nazaj so bili vsi enaki, sedaj pa se pojavljajo v različnih barvah, velikostih in oblikah. Vse bolj popularni so beli prodniki, zelo lepo pa na grobu pridejo do izraza tudi stekleni kamenčki. Zelo dekorativno na naravnem grobu delujejo tudi sekanci, lubje ali na nekaj centimetrov narezane barvne vejice različnih dekorativnih grmovnic.
Izbira je velika
Čas, ko je bilo jeseni na grob primerno posaditi le mačehe, je davno mimo. Izbor rastlin je velik, saj so na voljo cvetoče rastline, vedno zeleni grmički, listnate rastline, trave, rastline z okrasnimi plodovi ... Ne glede na to, za kaj se odločimo, pa pri nakupu pazimo, da izberemo zdrave rastline, ki niso deformirane, ter da so korenine lepo preraščene in bele. Korenine prirežemo, da rastlina začuti spremembo.
Za jesenske mesece so letos zelo popularne ciklame, ki pa jih bo treba po zmrzali zamenjati s čim bolj trpežnim. Zelo priljubljen postaja pokrovni encijan, ki očara s svojo modro barvo, lepo tudi prezimi in se obrašča. Pri listnatih rastlinah je v zadnjih letih največji poudarek na hojherah, ki se poja-
vljajo v neskončni paleti različnih barv, zelo dekorativno pa delujejo tudi njihove listne žile v kontrastnih barvah.
Pri okrasnih plodovih so zanimive okrasne paprike, ki bodo v suhi zimi s svojimi močnimi barvami zelo dekorativne, če pa bo zima mokra, pa bodo hitro zgnile in jih bo treba nadomestiti s čim drugim. Vedno priljubljene so rese, ki pa se med seboj po sortah zelo razlikujejo, zato se je pred nakupom dobro posvetovati s prodajalcem. Zelo hvaležne rastline so sedumi (homulice, hermelike), sploh nizke, ki pokrivajo površino in nam tudi na močni pripeki z malo vlage rešijo celo poletno sezono. Večina jih cveti, pa tudi sama rastlina je dekorativnih barv in lepo prezimi. V zasaditev lahko vključimo tudi očarljive mačehe, ki so v najrazličnejših barvah, letos pa naj bi na tržišče prišle tudi nove »zajčje mačehe«, ki z obliko cveta spominjajo na zajčjo glavo. Vedno bolj so priljubljene drobnocvetne mačehe, ker rastejo bolj košato. Na grob jih je treba posaditi dovolj zgodaj, da se pred zimo še malo obrastejo. Pri jesenskem urejanju groba pa lahko pomislimo tudi že na spomladansko zasaditev in med druge rastline posadimo čebulnice.
Vedno bolj priljubljene so tudi ureditve grobov, pri katerih s trajnimi rastlinami pokrijemo celotno površino groba. Takšna ureditev je primerna za vse, ki si želijo bolj naraven, oseben videz groba in nimajo veliko časa za njegovo vzdrževanje. Za osnovne poudarke zasadimo počasi rastoče iglavce nizke ali pokončne rasti, mini rododendrone, skimijo, trdolesko, različno oblikovane rastline ali javor. Na manjšem grobu posadimo le eno pokončno rastlino, na večje lahko simetrično posadimo dve. Na preostalo površino zasadimo vedno zelene pokrovne rastline, s katerimi ustvarimo zeleno preprogo skozi vse leto. Uporabimo rastline, ki jih z lahkoto oblikujemo, kot so bršljan, panešpljice, plazeča trdoleska, pušpan, zimzelen, nizke trave, mrtve koprive, plazeči rožmarin, timijan. Uporabljamo lahko tudi pokrovne iglavce, med katerimi so zelo priljubljene nizke sorte brinov s široko paleto barv od rumene pa vse do klasične zelene in sivo-modre barve. Tudi na zelenem grobu lahko dodamo kakšen barvni akcent s cvetočimi sezonskimi rastlinami: resami, mačehami, ciklamami ali krizantemami.
Viki Ivanuša
MS
Eü
Sveča d, o, o,
2284 Videm pri Ptuju Pobrežje 6 a tel: (02) 764-05-1 1 email: sveca.peter(«isiol.net
Prodaja kvalitetnih in cenovno ugodnih sveč.
KAMNOSESTVO
Bojan Kolarič s.p.
www.kamnosestvo-kolaric.si
IZDELOVANJE NAGROBNIH SPOMENIKOV, OKENSKIH POLIC, STOPNIC IZ MARMORJA IN GRANITA
Tel/fax: 02 772 03 71, GSM: 041 902 648
Kuharski nasveti
Kostanji
Kostanje so kot živilo cenili že Rimljani. Zreli kostanji so prijetnega sladka-stega okusa z veliko škroba. Na svetu obstaja več kot 100 vrst kostanja. Najprej je kostanj rasel na Kitajskem, Japonskem, v Italiji in Španiji.
Ko vse naokoli diši po pečenem kostanju, vemo, da je zima pred vrati. Domači kostanj je pri nas zelo razširjeno drevo, iz njegovih plodov pa znajo ljudje pripraviti številne dobrote: kostanjevo juho, kruh, potico, sladoled ...
Vsi poznamo pečen in kuhan kostanj (kuhan ima mimogrede manj beljakovin, maščob in škroba kot pečen). Seveda se jeseni prav radi postavimo v vrsto, ko po ulicah zaveje znani vonj. Prav tako si pridno oblizu-jemo prste ob nekoliko bolj trpkem kostanjevem medu. Malo manj pa je znano, da obstaja tudi kostanjeva moka, ki je lažje prebavljiva kot navadna, hkrati pa vsebuje veliko kalija (saj veste, to je tista sestavina, ki skrbi za dobro voljo). V trgovinah dobimo tudi zamrznjen pire, primeren za razne torte in kreme, celo juhe; kandiran kostanj pa je primeren za okrasitev tort, krem in pit. V azijski kuhinji je kostanj zaradi bogatega okusa nepogrešljiv pri pripravi vegetarijanskih jedi, kombinirajo ga z listna-
to zelenjavo (v specializiranih oddelkih in trgovinah dobite tudi vložen kostanj, ki je primeren za uporabo v kakšnem tajskem receptu).
Jedi iz kostanjev imajo tako fin in specifičen okus, da se tudi dolga mehanska obdelava obrestuje. Tako pri nas kostanje še vedno bolj pogosto uporabljamo za pripravo sladkih jedi in manj slanih. Pri pripravi slanih jedi jih uporabljamo pri pripravi slanega kostanjevega pireja, ki ga lahko ponudimo kot prilogo zraven mesnih jedi iz svinjine, perutnine in govedine. Posebej okusne so svinjske mesne rulade, ki jih napolnimo z do polovice kuhanimi in olupljenimi kostanji. Prav tako kostanji dopolnjujejo mesne jedi iz govedine, tako lahko rostbif v omaki zgostimo s kostanjevim slanim pirejem ali pa so grobo sesekljani kostanji sestavina omak pri pripravi finih jedi iz govedine.
Pri nas kostanje še vedno bolj uporabljamo pri pripravi sladkih jedi oziroma slaščic. Tako pogosto iz kuhanega kostanjevega pireja naredimo kostanjevo torto, različne kostanjeve rezine, kostanjev puding in nara-stek. Znani so tudi kandirani kostanji iz kostanjeve moke, pripravimo pa tudi kašnate jedi, kruh ter drugo pecivo. Kostanjev pire je lahko tudi odlična osnova za kostanjeve slane in sladke namaze, ter so hkrati lahko osnova za ko-
Tačke in repki
Kužni kašelj psov
V	jesenskem letnem času, ko se temperature začnejo strmo spuščati proti ničli, ko se pojavi megla in prva zmrzal, se vsako leto pojavi bolezen pri kužkih imenovana kužni kašelj psov, oziroma traheo-bronhitis psov. Za bolezen je zelo značilno, da se pojavi nenadoma in jo spremlja močan, dražeč kašelj živali, ki se ne pomiri in pogosto izzove tudi davljenje živali in posledično bruhanje. Nemalokrat lastniki pomislijo, da se je kužku zapi-čila kost v grlo, saj se kuža res tako obnaša: davi se, pokašlju-je in izkašljuje slino. Vse to je za lastnika zelo zaskrbljujoče, še posebej zato, ker se omenjeni simptomi res lahko pokažejo po hranjenju živali. Kužek ima otečene mandlje (tonzile) v grlu in pri požiranju hrane si jih vzdraži in posledica je ponavljajoči se kašelj, napenjanje in tudi bruhanje.
V	razvoj te zelo nalezljive bolezni je vpletenih več virusnih in bakterijskih povzročiteljev, kot so virus pasje parainfluen-ce, reo in adeno virusi, bakterija Bórdetela bronhiseptica. Le-ti lahko posamično ali pa vsi skupaj delujejo na kužke, ki se okužijo z druženjem in
Kostanjeva rezina
Vir: http://veganinsi.biogspot.com/
stanjeve hrustavce, ki pa so lahko slani, takrat jih ponudimo kot toplo uvodno jed ali kot zanimivo prilogo, lahko pa so kostanjevi hrustavci sladki, takrat jih ponudimo s sladkimi omakami ali prelivi, lahko tudi čokoladnim in jih ponudimo kot samostojno sladico.
Najbolj vztrajni sladole-darji znajo pozno v jeseni narediti okusni kostanjev sladoled, ki ga ponudijo z vročo čokolado. Včasih pa so pripravljali tudi kostanjeve štruklje, katere vedno pogosteje pripravljamo tudi danes. Največ časa nam pri pripravi jedi iz kostanjev vzame samo lupljene kostanjev. Kostanje lupimo na tri načine. Lupimo lahko surove kostanje , tako da odstranimo rjavo lupino in s strganjem odstranimo še rumeno kožico. Ta način lu-pljena uporabljamo za debele kostanje in marone, ki jih ne bomo kuhali, ampak uporabljamo pri pripravi jedi druge toplotne postopke. Drugi način je ta, da kostanje križno zarežemo na izbokli
strani, potem jih pražimo tako dolgo da lupina poči. Ohlajene olupimo. Na ta način se kostanji na pol skuhajo in tudi nekoliko osušijo. In tretji, sicer najpogostejši način je, da kostanje stresemo v vrelo vodo in jih zavremo. Lahko jih do konca skuhamo. Po odmerkih kostanje odce-dimo in še vroče olupimo. V kolikor se ohladijo in se koža trga jih še enkrat prevremo. Najboljše je tudi, da kostanje olupimo en dan prej, kot jih uporabimo za pripravo jedi.
Ker kostanji vsebujejo največ škroba, lahko v sladicah v celoti nadomestijo moko tako, da je okus še polnejši in zaokrožen. Čim več je v kostanjevi rezini ali torti kostanjev že v testu in čim manj je moke, tem boljšo kostanjevo rezino ali torto boste dobili.
MED: Kostanjevega medu ne jemo samo namazanega na kruhu, ampak ga uporabljamo za zdravljenje ran, pospeševanje prebave, boljše delovanje jeter in pri kroničnih vnetjih želodca.
Vlado Pignar
s stiki med seboj. Velikokrat imajo voden izcedek iz nosu in pri kašlju razpršijo kapljice polne povzročitelja daleč naokrog. Zaradi omenjene simptomatike je bolezen tudi tako nalezljiva. V milejši obliki bolezni splošno stanje živali ni prizadeto, kužek še ima tek in je normalno aktiven. Vnete ima lahko tudi očesne veznice. V hujši obliki bolezni pa je splošno stanje psa lahko zelo prizadeto, pojavi se visoka temperatura, težko sopeče dihanje, ki nakazuje razvoj pljučnice, kužek neha uživati hrano, poležava, je nezainte-resiran za okolico. Pride lahko celo do smrti, predvsem pri psih, ki imajo oslabljen imunski sistem in pri mladih psih. Diagnostika kužnega kašlja je za veterinarja relativno eno-
Foto: E. Senear
stavna, saj so karakteristični klinični znaki in z anamnezo lastnika je diagnoza postavljena. Značilno je, da večini obolelih psov lahko sprožimo kašelj z dotikom sapnika. Pazljivi moramo biti z ovratnicami pri bolnih psih, saj lahko pri zate-gu povzročijo močan kašelj in davljenje. Pri huje prizadetih živalih opravimo laboratorijsko preiskavo krvi, odvzamemo bris grla in pošljemo na bakteriološko preiskavo, pri sumu na pljučnico pa opravimo tudi rentgensko slikanje prsnega koša. Zdravljenje pri manj prizadetih kužkih, se pravi pri kužkih, ki še imajo tek in so živahni, poteka po navadi brez antibiotikov, saj bolezen, podobno kot prehlad pri ljudeh, mine sama po sebi. Predpišemo le sredstva za umirjanje kašlja in vitaminsko podporo za dvig odpornosti. V resnejših primerih bolezni, ko ima kužek povišano telesno temperaturo in nima več teka, je potrebno zdravljenje z antibiotiki in to po navadi v obliki injekcij, saj tabletke zaradi oteklega grla kužki zelo težko
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
pogoltnejo. Zelo oslabele živali hospitaliziramo in jim z infuzijami pomagamo prebroditi kritično fazo bolezni. Oboleli kužki se morajo izogibati razburjanju in telesnim naporom, saj jim oboje povzroča napade močnega kašlja. Tudi prihod s sprehoda na hladnem zraku v tople prostore sproži kašljanje in davljenje živali še dolgo potem, ko že mislimo, da je bolezen kužek premagal.
Preventivno lahko pri omenjeni bolezni delujemo tako, da svojemu kužku, kolikor se le da, preprečimo stike z bolnimi živalmi, kar je v praksi sicer skoraj nemogoče. Obolenje lahko preprečimo tudi z rednim vsakoletnim cepljenjem živali zoper kužne bolezni, saj boljša cepiva vsebujejo tudi zaščito proti bordeteli bronhi-septici in parainfluenci. Če pa se naš kužek naleze bolezni in zboli in močno in nepretrgoma kašlja, poleg tega pa dobi še temperaturo, je najbolje, da čim prej obiščemo veterinarja.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Kmetijska svetovalna služba
Prezimni dosevki in ukrep ZEL
Dosevki pomembno vplivajo na zmanjšano izpiranje dušika v podtalnico. Zaradi strožje zakonodaje na področju okolje-varstva in kmetijstva (nitratna direktiva, NS) in drugih ukrepov imajo dosevki pomembno pozitivno vlogo v kolobarju in širši pomen s stališča racionalnega gospodarjenja z rastlinskimi hranili, predvsem dušikom, in ohranjanja rodovitnosti tal.
Za racionalno gospodarjenje z dušikom v tleh in uspešno rast naslednje poljščine je zelo pomemben čas zaoravanja dosevka. Po raziskavah Krambergerja lahko pri prezgodnjem zaoravanju nastopi izpiranje mineraliziranega dušika. Ob prepoznem zaoravanju (tik pred setvijo naslednje poljščine) pa lahko pride do preširokega razmerja med ogljikom in dušikom v razkrajajoči se organski masi, kar lahko privede do imobilizacije dušika. V tem primeru so rastline prikrajšane za normalen razvoj že v začetni fazi, kar posledično vpliva tudi na višino pridelka.
Rezultati raziskav in poskusov zadnjih 18 let so pokazali, da lahko dosevki počrpajo iz tal od 10 do 180 kg mineralnega dušika na hektar, kar je seveda odvisno od termina setve, rastlinske vrste, dostopnosti dušika v tleh in pojava prve zmrzali.
Prezimni dosevki so sestavni del kolobarja in imajo vpliv na pridelek naslednje poljščine. Sheperd na podlagi 8-letnega poskusa navaja, da so dosevki (žita) na peščenih tleh povečali pridelek krompirja v povprečju za 8 % v primerjavi s praho čez zimo.
Kmetije, ki na svojih površinah uveljavljajo podukrep ZEL, morajo setev dosevkov opraviti najkasneje do 25. oktobra tekočega leta. V petletni kolobar morajo vključiti vsaj tri poljščine. Rastlina, namenjena izključno ozelenitvi njivskih površin, se upošteva kot sestavni del kolobarja. Obvezna je pokritost tal z živo prezimno zeleno odejo od 15. novembra do 15. februarja naslednjega leta. Obdelava tal na ozelenjenih njivskih površinah je možna po 15. februarju. Pri pridelavi žit (pšenice, rži, ječmena, ovsa in tritikale) je prepovedana uporaba rastnih regulatorjev. FFS-sredstva se uporabljajo na osnovi prognoze ali praga škodljivosti. V primeru uporabe izključno mineralnih gnojil količina uporabljenega dušika iz min. gnojil ne sme presegati 170 kg/ha letno oziroma odvzema posamezne poljščine, kjer je poraba dušika nižja kot zgoraj navedena mejna vrednost.
Če po setvi prezimnih poljščin 15. novembra tal ne pokriva živa (prezimna) zelena odeja, lahko kmetija v roku deset delovnih dni agencijo obvesti o primeru višje sile in predloži dokaze, da je po setvi prezimnih dosevkov prišlo do naravne nesreče. Pomanjkanje padavin oziroma suša, ki ni opredeljena kot naravna nesreča, ne more biti obravnavana kot primer višje sile. Če ni ustreznih dokazil o primeru naravne nesreče, mora kmetija umakniti zahtevek ZEL na tistih GERK-ih, ki jih med 15. 11. in 15. 2. ne bo pokrivala živa prezimna zelena odeja.
Pri umiku zahtevkov ZEL se šifre prezimnih dosevkov nadomesti s šifro 999, ki pomeni zagotavljanje enostavnega kolobarja, ta pa vključuje vsaj tri poljščine v petih letih. V primeru višje sile morebitna zamenjava poljščine v petletnem kolobarju ne sme le-tega poslabšati. V tem primeru spremembe kulture ni potrebno javiti na agencijo.
Če sprememba kmetijske rastline vpliva na izpolnitev pogojev v zvezi z izvajanjem zahtevanega petletnega kolobarja pri podukrepu ZEL, mora kmetija na svetovalni službi vložiti vlogo za spremembo kmetijske kulture pri podukrepu ZEL. Spremembo kmetijske kulture priporočamo tudi kmetijam, ki so vključene v IPL in so ob jesenski setvi ugotovile razhajanja med prijavljenimi dosevki na obrazcu E in dejansko posejanimi dosevki. Sprememba kulture je možna do 25. oktobra tekočega leta, po tem datumu kmetija lahko opravi samo še umik ukrepa.
Poleg poljščin se za ozelenitev lahko uporabljajo tudi mešanica krmnih žit (114). Če ta vsebuje več kot 50 % trav, se lahko uporabi enkrat v petih letih, kot to velja tudi za trave in TDM, če pa odstotek trave v mešanici ne presega 50 %, se lahko ta mešanica uporablja tolikokrat, da se v petletni kolobar vključuje najmanj tri različne kulture. Enako velja tudi za šifro 999.
Dosevki ukrepa ZEL se v kombinaciji z ukrepom IPL vključujejo v kolobar. Na kmetijah, ki so vključene v oba ukrepa, se upoštevajo pravila ukrepa IPL.
Zmanjšanje ukrepa ZEL je možno za največ 10 % vstopne površine v petih letih. Površine, vključene v ukrep ZEL, je možno oddati drugi kmetiji z obrazcem F. Prenos se opravi ob vnosu subvencijske vloge. Če novi prejemnik ne dokonča petletnih obveznosti, ki jih je prva kmetija prevzela, bo prva kmetija primorana vračati že prejeta plačila za ta ukrep.
Mojca Metličar, univ. dipl. ing. kmet
Foto: I. Brodnjak
Ormož • Razstava slikarja Milana Breclja
Potep po čudovitih pokrajinah
V ponedeljek so svečano odprli prvo razstavo v Beli dvorani ormoške grajske pristave. S svojimi deli se predstavlja domačin, ljubiteljski slikar Milan Brecelj.
Obisk razstave je bil zelo dober, saj so si številni obiskovalci želeli ponovno srečati z domačinom, ki že desetletja živi v sosednji Avstriji, in spoznati njegove slike. Milan Brecelj je mladost in otroštvo preživel v Ormožu. Po končani osnovni šoli se je v Ljubljani izšolal za avto-ličarja. Življenjska pot ga je leta 1970 najprej odpeljala v Gornjo Avstrijo, v Salzkammergut, skoraj tri desetletja kasneje pa na avstrijsko Koroško. V Ločah (Latschachu) je našel svoj novi dom in možnost ter navdih za likovno
izrazanje.
Ljubezen do slikarstva ga spremlja od mladosti, ko je začel z risbami s tušem in nekaj slikami na platnu. Pri svojem avtoličarskem delu je prav tako pustil svoji domišljiji prosto pot in je na avtomobilih izvajal tehniko slikanja z brizgalno pištolo. Z različnimi motivi je poslikal avtomobile, helikopterje, razne športne pripomočke in orodja. Povsem zavzeto pa se je slikarstvu posvetil pred slabim desetletjem, ko se je odločil za izobrazevanje pri akademskem slikarju prof.
Foto: Viki Ivanuša
Slikar Milan Brecelj s soprogo v družbi direktorja Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleša Ariha
Manfredu Aichholzerju, pri katerem je osvojil tehniko slikanja olje na platno, ki ga še vedno navdušuje.
Kljub temu da Živi v tujini, pa je Milan Brecelj navezan na domovino, kamor se rad vrača, kar se kaže tudi v njegovih delih. Na njegovih platnih je najti motive iz Slovenije, viničarije in Ptuj. Narava in pokrajine so njegova ljubezen. Tako je predstavil tudi slike z motivi iz svojih študijskih potovanj po Dalmaciji, Istri, Toskani, Provansi in Benetkah. Na njegovih slikah so spomeniki ljudskega stav-
barstva, redkeje pa slika portrete, akte in tihožitja. Prvič je s svojimi deli na razstavi sodeloval leta 1985, redneje pa od leta 2006 naprej. To je njegova enajsta razstava.
Zbrane je nagovoril Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, ki je povedal, da so imeli v pristavi od otvoritve do sedaj že okrog 1000 obiskovalcev, kar je neverjetna številka. Zaželel je, da bi se tudi obiskovalci nalezli sonca in optimizma, ki so ga polne Bre-cljeve slike.
V imenu občine Ormož je slikarju še veliko uspeha pri ustvarjanju zaželel podžupan Zlatan Fafulic, ki ga je še posebno veselilo, da se je v domačem kraju predstavil tudi z motivi okolice.
Za glasbeni program so tokrat poskrbeli učenci Glasbene šole Ormož, ki domuje pod isto streho.
Viki Ivanuša
Središče ob Dravi • Okoljski projekt
Znanje nabirajo v tujini
Osnovna šola Središče ob Dravi se je uspešno prijavila na razpis European schools for a living planet, ki vključuje evropske države, ki jih povezuje Donava in širše. Udeleženci se bodo v projektu naučili pripraviti in izvesti okoljski projekt. Aktivnosti financira Erste Stiftung iz Avstrije.
OŠ Središče ob Dravi so med 30 sodelujočih šol izbrali izmed 170 prijavljenimi na razpis, kar je nedvomno uspeh, ki se ga ta trenutek še najbolj veselita učenka Ivana Aleksič in mentorica Andreja Šut. Obe bosta namreč prihodnji teden preživeli v Avstriji, kjer ju bodo učili, kako se pripravljajo projekti vezani na okolje. Delovna jezika seminarja bosta nem-
ščina in angleščina, seminar pa bo potekal v mestu Ilmitz ob Nežiderskem jezeru. Kot je pred odhodom povedala mentorica Andreja Šut, se bo pridobljeno znanje in projekt, ki si ga bodo zamislili, izvajal na šoli vse do marca prihodnje leto, vanj pa bo vključena cela šola. Ob koncu projekta bodo rezultate predstavili na naslednjem skupnem srečanju, ki bo v
Romuniji. Nekaj idej, kako bi lahko pripravili projekt, Andreja Šut že ima. V projekt bi rada vpletla debatno dejavnost, ki je na šoli zelo razvita, okoljska problematika pa je pogosto tema debat. Podobnega seminarja so se lani udeležile tri slovenske šole, letos pa ni med udeleženci nobene šole iz okolice. Po izkušnjah, ki jih Šutova že ima s seminarji v Avstriji, si
obetata zelo dobro pripravljen seminar, aktivno delo in konkretne smernice za delo na matični šoli, kjer načrtujejo projekt povezovati tudi z naravoslovjem in tehniko.
Učenci OŠ Središče ob Dravi so v oktobru uspeli še na enem razpisu. Jan Brodnjak, Mihael Janežič in Mihael Ploh so napisali spise na temo Aktivna vloga mla-
Foto: arhiv šole
Učenka Ivana Aleksič in njena učiteljica Andreja Šut se odpravljata nabirat znanje v Avstrijo.
dih in si z njimi prislužili ekskurzijo v Bruselj, na kateri so se veliko naučili o Evropski uniji, si ogledali evropski parlament in znamenitosti Bruslja. Ekskurzija je poteka-
la v organizaciji Za in proti, Zavoda za kulturo dialoga in Slovenskega sektorja Oddelka za obiske in seminarje evropskega parlamenta.
Viki Ivanuša
Slovenija • Seminar udeležencev iz 22 evropskih držav
Razmere še vedno zaskrbljujoče
180 strokovnjakov iz 22 evropskih držav s področja izobraževanja odraslih s posebnimi potrebami, se je pred dnevi srečalo na kontaktnem seminarju v Kranjski Gori. Med drugim je svoje delo na tem področju predstavila tudi Ljudska univerza Ptuj.
Konferenco in kontaktni seminar sta v sodelovanju s šolskim ministrstvom pripravila Zveza ljudskih univerz Slovenije ter Center Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja.
Udeleženci so predstavili evropske in nacionalne politike na področju dela z odraslimi s posebnimi potrebami in primere dobre prakse. Cilj seminarja je tudi priprava osnutkov projektov, ki bi omogočili mednarodno sodelovanje strokovnjakov s področja dela z odraslimi s posebnimi potrebami za boljšo vključenost v vseživljenjsko učenje in izobraževanje.
Med 180 strokovnjaki so delo na Ptuju v svojem zavodu na tem področju predstavljali tudi zaposleni v Ljudski
univerzi Ptuj. Direktorica omenjenega zavoda, ki je obenem tudi predsednica Zveze Ljudskih univerz Slovenije, mag. Klavdija Markež, poudarja, da imajo ljudske univerze kot temeljna andra-goška središča zelo pomembno vlogo na področju dela z odraslimi s posebnimi potrebami. „Ne ponujamo jim le izobraževanja in usposabljanja, temveč resnično priložnost, da napredujejo in dvignejo raven svojega znanja, spretnosti in se vključijo na vsa področja življenja," je pojasnila Markeževa in dodala, da na ptujski Ljudski univerzi izvajajo kopico programov, namenjenih tej ranljivi skupini. Eden takih se bo zaključil v ponedeljek.
Na konferenci pa je bil izpostavljen tudi pomen učin-
Foto: arhiv LU
V Kranjski Gori je potekal seminar o izobraževanju odraslih s posebnimi potrebami.
kovitega izrabljanja sredstev za namene izobraževanja, med pomembnejšimi sklepi pa je, da je vedno primeren čas za učenje. V kontekstu tega je bilo izpostavljeno tudi dejstvo, da je poseben pomen treba dati osebam s posebnimi potrebami.
Prof. dr. Katja Vadnal, predsednica Zveze društev za pomoč osebam z motnjo v duševnem razvoju, je v svojem prispevku izpostavila rezultate analize Akcijskega programa za invalide. Po rezultatih analize se cilji uresničujejo predvsem na normativni ravni, medtem ko so razmere na ključnih področjih še vedno zaskrbljujoče. Opozorila je tudi na dejstvo, da številne domače in tuje raziskave opozarjajo na povezanost med revščino in invalidnostjo.
Beseda je tekla tudi o ovirah izobraževalcev pri vključevanju oseb s posebnimi potrebami v formalne in neformalne oblike izobraževanja, iskali pa so tudi rešitve za odpravo le teh. Poudarek je na ustrezni strokovni usposobljenosti.
Dženana Kmetec
Slo glasbene novice
Alenka Godec v javnost pošilja nov singel, naslovljen Ti si moja roža. Tudi ta pesem nadaljuje niz njenih uspešnih skladb z albumov najlepših pesmi. Avtorja skladbe Ti si moja roža sta Iztok Turk in Brane Bitenc, za aranžma pa je tako kot pri večini skladb projekta Najlepših pesmi poskrbelJani Hace. Tisto novo, posodobljeno dušo pa je skladbi vdihnila Alenka s svojim izvrstnim voka-lom. Ena najuspešnejših glasbenih zgodb zadnjih let se tako vztrajno nadaljuje po začrtani poti, saj Alenkin vokal, izvrstnaproducentska ekipa z Janijem Hacetom na čelu ter odlični slovenski avtorji sestavljajo zmagovito ustvarjalno ekipo, ki si enostavno zasluži uspeh in spoštovanje.
•k-k-k
Sanja Grohar se po krajšem ustvarjalnem premoru vrača na glasbene odre. Pevka je odločena svojo kariero nadaljevati na področju tako imenovane klubske scene. Poleti je ustvarjala v sodelovanju sproducentom Noelom Pastorjem, kije bil dvakrat nominiran za nagrado latin grammy v Miamiju, prejel pa je tudi nagrado billboard. »Vesela sem, da lahko sodelujem z Noelom in da gre za dolgoročno sodelovanje. Posneli smo dva 'huda' komada. Prvi je Club star, drugi pa se imenuje Up. Oba sta mi všeč, zato komaj čakam, da ju spoznajo tudi poslušalci. Besedilo pesmi Club up je v angleščini, saj je narejena izključno za klube pri nas in v tujini, pa še bolj poslušljiva je v angleščini. Predvsem pa sem zelo vesela, da delam v Španiji, kjer snemam z ekipo Pandemia Records,« je o svojem glasbenem delu povedala Sanja Grohar.
MZ
Glasbeni kotiček
D
ET I 1 O
-A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. ADAM VELIČ & TRKAJ - TO JE MOJ LIFE S|||||lBiiiGREŠNIKA 8. NINO - PADAJO POLJUBI 7. ROK KOSMAČ - LE PRIJATELJA
6. MARKO VOZELJ - TUKAJ SI 5. JELEN BEND - POČASI JE LEPO 4. DOMEN KUMER - ADRIANA 3. MIRNA REYNOLDS - OPRASKANO SRCE 2. DARE KAURIČ - PARTIGIANO DI AMOR 1. NINA PUŠLAR - POZDRAV Z LJUBEZNIJO
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davč na:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Novi na sceni: Evil Eve
V jesenskem času prihaja na glasbeno sceno še eno novo ime - Evil Eve. Skupino sestavljajo glasbeniki, ki so v preteklosti sodelovali v različnih glasbenih zasedbah (The Stroj, Anavrin, Omar Naber, Makeup2, Retro-teater, Leni Kravac, Laibach ...).
Pevka skupine Eva Bre-znikar na novo glasbeno pot stopa skupaj s kitaristom Juretom Golobičem, bobnarjem Matejem Selanom, basistom Dejanom Šemnom in klaviatu-ristom Matijo Jašarovim. Evo sicer poznamo kot glasbenico, ki se je v zadnjih letih posvetila predvsem tolkalom in vokalu v zasedbi The Stroj. Obenem pa je v zadnjem času ustvarjala glasbeni material s svojo novo zasedbo Evil Eve, ki zdaj končno prihaja na sceno. Makeup2, kjer je delovala dolga leta, je že pred časom prenehal delovati, Eva pa je okoli sebe tokrat zbrala nov glasbeni kolektiv, s katerim pripravlja studijski album.
Skupina Evil Eve je uspeh dosegla že s svojo prvo skladbo, naslovljeno Ne bi, hvala, s katero se je na razpisu za kompilacijo Vala 202 Imamo dobro glasbo uvrstila med 15 izbranih skladb. »Na razpis se sprva nismo prijavili, ko pa so na nacionalki podaljšali rok za prijavo, ker naj bi prispelo premalo ustreznih skladb, smo se na eni od vaj kar tako na hitro odločili, da vendarle, v zadnjem hipu, tudi mi pošljemo na razpis eno od svojih pesmi. Tako smo bili prijetno presenečeni, ko smo bili s skladbo Ne bi, hvala izbrani,« je povedala Eva.
Pesem Ne bi, hvala bo na kompilaciji Vala 202 izšla v
Foto: Marko Ocepek
Pevka Eva Breznikar nadaljuje glasbeno kariero s skupino Evil Eve.
mesecu novembru, v teh dneh pa se zasedba Evil Eve predstavlja s prvim radijskim singlom Nisem dobra vila. Glede na dejstvo, da je skupina zadnje mesece preživela v studiu, pa imajo pripravljen že tudi material za izdajo samostojnega albuma. »Uspeh na razpisu Vala 202 nam je dal vetra v jadra. Ker pa smo tako ali tako že pripravili skupek pesmi za album in bili v zadnjih mesecih v snemalnem studiu, je večina pesmi za prihajajoči album že posnetih. Tako smo se odločili, da se še pred izidom same kompilacije predstavimo s prvim singlom Nisem dobra vila,« dodaja Eva Breznikar.
MZ
Filmski kotiček
Noč morskih psov 3D
Vsebina: Skupina študentov odide v hišico sredi gozda na otoku sredi ogromnega jezera, kjer seveda ni telefonskega signala, v jezeru pa je jata mutiranih morskih psov (ne sprašujte ...), ki jih začnejo jesti enega po enega. Na pomoč jim priskoči nekaj lokalnih prebivalcev in šerif, toda izkaže se, da ni vse tako, kot se zdi ...
O vsebini se ne da napisati česa več, pa ne zato, ker je ne bi hoteli izdati, ampak zato, ker je to res vse, kar se v filmu zgodi. Ljubitelji grozljivk nis(m)o zahtevno občinstvo. Všeč nam je zgolj preprosto pretiravanje, pa smo z zahtevami že kar opravili. Tudi če je film zanič, nam je zabaven, če je le dovolj zanič, da je smešen, kot so recimo filmi studia Asylum. Tisti filmarji vsaj vedo, da so nesposobni, vedo pa tudi, da za njihovo
stopnjo nesposobnosti obstaja lačno tržišče, zato je užitek gledati oslarije, kjer velikanski morski pes skoči 10 km v zrak in pregrizne potniško letalo, kasneje pa za nameček požre še sloviti most Golden gate. Ali pa filme o gigantskih piranjah, ki za šalo z enim ugrizom pojedo ogenj bljuvajoče vojaške helikopterje. Še bolje je videti, kadar se takšne pošasti udarijo med seboj, kot recimo v filmih
Mega Shark vs. Crocosaurus in podobnih smeteh.
Kar nas hitro pripelje do Noči morskih psov. Tudi ta film je zanič, ampak je zanič v slabem pomenu besede. Ni toliko zanič, da bi bil smešen, ampak je toliko zanič, da ne postane niti smešen, oz. če je že morda smešen, hitro postane toliko zanič, da ni niti smešen več. Skratka, film je bolj ali manj ne-gledljivo dolgočasen. Moreče
Shark Night 3D
Igrajo: Sara Paxton, Dustin Milligan, Chris Carmack, Joel David Moore, Katharine McPhee, Sinqua Walls, Donal F. Logue Scenarij: Will Hayes, Jesse Studenberg Režija: David R. Ellis Žanr: grozljivka Dolžina: 91 minut Leto: 2011 Država: ZDA
	m
	i V J^HK y jm i h »jn .■ j ■¡L *- ' ■ • ' tsd
	
	
dolgočasen. Gre za klasično od-števanko najstnikov, kjer vrstni red mrtvih in umirajočih lepo pokaže prikrite rasne nacistične težnje ZDA, pomešane z bibličnimi vrednotami: najprej umre črnec, potem latinka, nato grd cepec, ki se rad napije, nato nimfomanka s tetovaža-mi, in na koncu egomanijak, ki si sonči tudi tiča; skratka, sami družbeno nezaželjeni elementi. Kdo preživi? Svetlolasa fant in punca, ki ne pijeta, ne kadita, ne seksata, ampak se samo pridno učita, da bosta lahko kasneje v življenju trdo delala. Mokre sanje kapitalistov, ni kaj. In proti takšnim, ubogi morski psi seveda nimajo šans. Bog torej s preživetjem nagradi samo moralno neoporečne ljudi, vsi, ki se predajo skušnjavam, ali so napačne barve kože, pa končajo bridke smrti.
Režiser je film posnel popolnoma brez vsakega občutka za 3 D, zato je film tudi s tega stališča čisti nateg. Še več, tiste tri podvodne scene, ki jih premore, so moteče, saj možgani zaradi preobilice 3D mehurčkov niso sposobni dovolj hitro sestaviti slike, da bi sploh videli, kaj se dogaja. Sicer pa nas to niti ne zanima. Morskih psov je v filmu komajda kaj, uboji so zehajoče dolgočasni, ves film premore le enega zanimivega, ki traja celi dve sekundi. Film je torej mešanica slabih 3D učinkov, slabih igralcev in še slabše režije ter dolgočasne zgodbe.
Matej Frece
Svet je majhen - Svet je majhen - Svet je majhen - Svet je majhen - Svet je majhen - Svet je majhen
Nemški kolački za boljšo prihodnost evra
Berlin - Nemško gospodarsko ministrstvo se je domislilo nenavadnega načina za napovedovanje usode evra. V Berlinu so tako razdelili na tisoče keksov, ki vsebujejo pozitivna sporočila v podporo skupni evropski valuti. Sporočila se med drugim glasijo »Napredek za stabilen evro« ali »Napredek za združeno Evropo«. Gospodarsko ministrstvo je že poleti naročilo izdelavo okoli 16.000 t.i. evro keksov, ki so jih želeli razdeliti obiskovalcem dneva odprtih vrat na ministrstvu konec avgusta, nato pa so jih razdeljevali tudi ob dnevu nemške enotnosti 3. oktobra, še vedno pa jih imajo precej
na zalogi. Ministrstvo je za izdelavo keksov namenilo skoraj 4000 evrov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Po eni od jav-nomnenjskih raziskav, objavljeni v začetku tega meseca, se večini Nemcem toži po stari dobri nemški marki, ki za mnoge še vedno predstavlja simbol nemškega gospodarskega čudeža po drugi svetovni vojni.
Sin ruskega predsednika nastopil v otroški oddaji
Moskva - Sin ruskega predsednika Dimitrija Medvedjeva, ki se sicer ne pojavlja v javnosti, je pred leti nastopil na televiziji. Sedaj 16-letni Ilja Medvedjev je po poročanju radia Eho Moskve zaigral v dveh skečih
v priljubljeni otroški oddaji Jeralaš. »Šel je skozi običajen izbirni postopek. Šele kasneje smo izvedeli, kdo je. Bil je dober fant. Všeč nam je bil,« je za radio po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal režiser oddaje Boris Gračevski.
Skeča sta bila posneta štiri leta, preden je Medvedjev zasedel predsedniški položaj. Ime Ilja Medvedjev je zapisano v odjavni špici, a gre za dokaj pogosto ime v Rusiji. Otroci ruskih državnikov ponavadi ne nastopajo v javnosti. Na internetu se je sicer pojavilo nekaj domnevnih fotografij Ilje Medvedjeva, na katerih je fant močno podoben svojemu očetu. Prav tako naj bi se pojavil na odru skupaj s člani skupine
Deep Purple na koncertu marca letos. Ruski premier Vladimir Putin ima dve že odrasli hčerki, ki pa jih nikoli niso uradno fotografirali. Zanju se govori, da živita pod drugim imenom.
V Budimpešti bodo postavili spomenik Stevu Jobsu
Budimpešta - Legendarnemu ustanovitelju podjetja Apple Stevu Jobsu, ki je pred nekaj dnevi podlegel raku, bodo v Budimpešti postavili spomenik. Obeležje je obljubilo madžarsko podjetje Graphisoft, ki mu je Apple omogočil prepoznavnost v svetu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Graphisoft bo postavil kip v spomin legen-
darnemu ustanovitelju Appla,« je v izjavi zapisala družba. Ta je po svetu poznana predvsem po orodju ArchiCAD, ki omogoča računalniško podprto projektiranje na področju arhitekture. Jobs je po mnenju madžarskega podjetja »ustvarjalec tehnologije s človeškim obrazom«. »V veliki meri ArchiCAD globalni uspeh dolguje njemu,« poudarjajo v Graphisoftu. »Apple nam je dal denar in računalnike v času, ko je bil Graphisoft mlado podjetje z zelo omejenimi viri. Tehnologija, ki so jo predstavljali ti računalniki, v našem predelu sveta sploh še ni bila na voljo,« so poudarili. Kip bodo po napovedih podjetja postavili 21. decembra, še poroča AFP. /STA/
SESTAVIL
EDI KLASINC
BELA SORTA VINSKE TRTE
KAREL OŠTIR
ODPRTEGA
VOJAŠKI OSVAJALEC
POKLON, DAR
KRAJ PRI DOBOVI (DIRKE!)
KRVAVEČA POŠKODBA
TONE KUNTNER
DOLENJSKI GRAD OB KRKI
KRAJ PRI KRŠKEM
LIVADA, TRAVNIK
ŽENSKI OSBENI ZAIMEK
VRTIČEK
OBČUTEK. ČUSTVO
LOČILNI VEZNIK
ZIMSKA GUMA
IZ BESEDE TATAR
STATISTI
ČEDO ANTOLIC
ŽITNI PLODOVI
ŽILA ODVODNICA
LJUTOMER (LJUDSKO)
UMIRANJE, POMOR
ŠOP LAS
(NAR.)
MIKALNIK ZA PREDIVO
NASELJE V OBČINI KOSTEL
MESTNA OBČINA MARIBOR
SOVJETSKI ŠAHIST (MIHAEL)
NAŠ NOVINAR
100 m2
UČENEC ŠOLE V ELEI
NASELJE OB KRKI
ENOCELIČAR
NASELJE SEVERNO OD RADENCEV
DIREKTOR PTUJSKEGA POKR. MUZEJA (ALEŠ)
SMUČAR (PETER)
IGRALKA TKAČEVA
IZ BESEDE OTARA
GOJENJE ŽIVALI
PETELINJI BOJ
PREBIVALEC KAL
SKLADATELJ DELIBES
ŠTEFAN MARENČE
KOS STRDELE LAVE
NASELJE V VIPAVSKI DOLINI
DOM ZA MENIHE
UGANKARSKI SLOVARČEK: KOMPARZERIJA = neme osebe na odru ali v filmu, statisti, LAPIL = kos strdele lave, LIPEC = bela sorta vinske trte, nekoč razžirjena v Posavju, PIRČE = naselje v občini Kostel, PRILIPE = kraj pri Dobovi, znan po dirkah v motokrosu, PROTIST = enocelični organizem, enoceličar, SENUŠE = kraj pri Leskovcu pri Krškem, SKELETON = nizke športne sani, na katerih se vozi leže na trebuhu.
■ue|ey 'e]Joe 'ejeji 'eojdo
'aise^ 'asnuas 'udoj elj| 'vo 'oeooio 'SAe>| *f|ej_ '^ja '»i 'oa"| 'uaj 'oiuftjsa 'euej '|/\is 'Ljuv 'Jolu 'adnuj 'eiuazjediu®j 'o|uep 'sba ey\eA 'J0]edn>j0 'uo]a|a>js '^eoeiu 'uajai 'ep 'aadu :ouAejopoA 'BVINVZIUVI 31 A3HS3H
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 22. oktober:
05.00 SOBOTNO JUTRO; 5.15 Na današnji dan; 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00); 6.15 Kmetijski nasveti (ponovitev); 6.45 HOROSKOP; 7.45 ROJSTNI DNEVI; 8.00 Odprti telefon; 8.45. Sobotni športni napovednik; 9.00 Oddaja za male in velike; 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05); 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45); 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev); 12.00 SREDI DNEVA; 13.10 Šport; 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ IN ČESTITKE POSLUŠALCEV; 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj, vmes Modne čvekarije, Lestvica Naj 11 in Lestvica Desetica (ponovitev); 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Jesenice).
NEDELJA, 23. oktober:
5.00 NEDELJSKO JUTRO; 5.15. Na današnji dan; 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05); 6.15 Misli iz Biblije; 6.45 HOROSKOP; 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger);7.45 ROJSTNI DNEVI; 8.00 Odprti telefon; 8.40 Svetloba duha; 9.10 Mali oglasi (še 9.50); 9.30 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem; 10.00 Vrtičkarije (ponovitev); 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak); 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec); 12.30 Komentar tedna (pon.), Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan; 13.00 NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ: ČESTITKE POSLUŠALCEV in. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj
(ponovitev); 19.00-24.00 GLASBENE ŽELJE S Tonetom Topolovcem; 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val ).
PONEDELJEK, 24. oktober:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA; 5.15 Na današnji dan; 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00); 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI; 08.00 Varnost na Ptuju; 9.00 Odmevi iz športa:Janko Bezjak; 9.50 NAPOVED PROGRAMA; 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05); 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45); 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič);11.30 POROČILA; 12.00 SREDI DNEVA: Napovednik tedenskih dogodkov; 13.10 Šport; 13.45 Aktualno v Podravju; 14.15 Melodija dneva; 15.00 Utrip Podravja; 17.30 POROČILA; 18.00 Kultura (Majda Fridl); 19.10 Zdravniški nasvet (pon.); 20.00 VEČERNI PROGRAM: Glasba za ponedeljkov večer, vmes ponovitev oddaje Rajžamo iz kraja v kraj; 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val).
TOREK, 25. oktober:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA; 5.15. NA DANAŠNJI DAN; 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00); 6.45 Kakšen dan se nam obeta; 7.45 ROJSTNI DNEVI; 08.00 Varnost na Ptuju; 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05); 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45); 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak);11.30 POROČILA; 12.00 SREDI DNEVA; 13.10 Šport; 14.15 Melodija dneva; 14.30 POVEJTE SVOJE MNENJE; 15.00 Utrip Podravja; 17.30 POROČILA; 18.00 Sredi življenja (Marija Slodnjak); 19.10 Gospodarski izziv (ponovitev); 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo); 22.10 Glasba za lahko noč; 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj). SREDA, 26. oktober:
5.00-9.00 ŠTAJERSKA BUDILKA; 5.15 NA DANAŠNJI DAN; 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00); 6.45 Horoskop; 7.45 ROJSTNI DNEVI; 8.00 Varnost na Ptuju; 09.00 Pomagajmo
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
si; 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05); 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45); 11.30 POROČILA; 12.00. Sredi dneva: Pregled vesti iz Evropske unije; 13.10 Šport; 13.45 Aktualno v Podravju; 14.15 Melodija dneva; 14.40 Povejte svoje mnenje; 15.00 Utrip Podravja; 17.30 POROČILA; 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek; 19.10 Popularnih 11 (ponovitev); 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Pogovor ob kavi (ponovitev); 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj). ČETRTEK, 27. oktober:
5.00-9.00 ŠTAJERSKA BUDILKA; 5.15 Na današnji dan; 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00); 6.45 Horoskop; 7.10. Gost Štajerske budilke; 7.45 ROJSTNI DNEVI; 8.00 Varnost na Ptuju; 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05); 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45); 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc; 11.30 POROČILA; 12.00 Sredi dneva: Komentar tedna in iz naših krajev; 13.10 ŠPORT; 13.45 Aktualno v Po-dravju; 14.15 Melodija dneva; 15.00 Utrip Podravja in Melodija meseca; 17.30 POROČILA; 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovitev);19.35 Te domače viže (ponovitev); 20.00 OR-FEJČEK; 24.00 Skupni nočni program (Radio Ptuj).
PETEK, 28. september:
5.00-9.00 ŠTAJERSKA BUDILKA; 5.15. Na današnji dan; 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00); 6.45 Horoskop; 7.45 ROJSTNI DNEVI; 8.00 Varnost na Ptuju; 9.15. Kmetijski nasvet; 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom); 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05); 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45); 11.05 Minute za rekreacijo; 11.30 POROČILA; 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev; 13.10 Šport; 13.45 Aktualno v Podravju; 14.15 Melodija tedna; 14.40 Povejte svoje mnenje; 15.00 Utrip Podravja; 17.30 POROČILA; 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj; 20.00 Z glasbo do srca; 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj).
Horoskop
OVEN
Znana pesem pravi, da si je za prijatelje treba vzeti čas in točno to boste morali storiti tudi vi. Občutila se bo besedna aroganca in srednja pot je tista, katera šteje. Nakazano je, da se morate nekoliko sprostiti in zanimivo je, da po majhnih korakih sledite velikim sanjam. Finančno bo briljantno.
Sn BIK
V vaši hiši bo v dnevih, ki prihajajo, prijetno dišalo, pekli boste slastne slaščice iz jabolk ali buč. Vsekakor bodo pogovori biserčki, kateri bodo tvorili prelepo ogrlico. Razvajali se boste lahko v vsem, kar počnete, in tako bo življenje postalo zelo prijetno in sladko. Sprostitev najdete v pogovoru s prijateljem.
DVOJČKA
Spoznali boste najrazličnejše možnosti, a cilj je vendarle isti. Okrepila se vam bo zdrava samozavest in tako bodo projekti in obveznosti dobivali epilog. Na delovnem mestu bo potrebno nekaj več odločnosti in vzeti si morate čas za tiste stvari, ki vas veselijo. Narava bo kot naravni antibiotik.
RAK
Reka življenja se bo vila po svoji poti in poti usode so zelo različne. Spominjali se boste tistega, kar ste že davno prerasli. Nostalgija bo močna, seveda pa boste skozi kreativni duh odkrivali tisto, kar vam je tako, ali drugače neznanka. Noč čarovnic (31. oktober) bo dan, katerega boste še dolgo pomnili.
LEV
■Tj Energije planetnih vibracij se bodo obračale v vašo korist. Tako boste lahko v svojih prizadevanjih zelo močni in intenzivni. Seveda stvari ne boste delali polovično, ampak boste z mislimi pri končnem cilju. Ljubezenska pravljica bo kot barve mavrice, pisana in harmonična.
DEVICA
Dogodilo se bo, da napredujete na osebni ravni in pridobite nek val sveže in dinamične energije. Naredili boste poslovni načrt in določenim stvarem prišli do dna. Finančno se bodo stvari odvijale bri-ljantno in tako občutite neko tiho srečo. Uvidite pa, da je v življenju tisoč priložnosti za osebni uspeh.
TEHTNICA
Izdelovanje izdelkov iz buč vas bo spomnilo na otroštvo in postali boste nekoliko otožni. Spomini so lahko zelo lepi in prijetni. V duhu nostalgije se lotite nekih ročnih spretnosti in jesenski listi vam bodo pripovedovali zgodbo o življenju. V ljubezni se bosta v tem tednu cedila med in mleko.
ŠKORPIJON
Predajali se boste razsežnostim življenja in odkrivali vse tisto, kar vam je neznanka. Močne smernice vas bodo usmerile na pravo pot. Svojo energijo boste morali usmerjati v neko točko in ko dosežete rezultat, greste naprej. Čas je, da si pripravite kostanjev piknik, in zvezde bodo na vaši strani v ljubezni.
STRELEC
Vsak človek ima dneve, ko lahko čuti, da se mora sprostiti in hrepeni po osebni svobodi. Radikalnosti niso nikoli zaželene in sami morate vnesti zlato sredino. Preteklost vam bo na svoj način smerokaz prihodnosti. Blesteli boste med prijatelji, še zlasti tisti, ki ste rojeni decembra.
KOZOROG
Listje se je obarvalo in pada na zemljo. Narava kliče po preobrazbi in tud i sami boste deležni spremem b. Energije planetnih energij bodo v sebi skrivale ključ do uspeha. Dnevi se počasi, toda vztrajno daljšajo in tako bodo večeri prijetni za študioznost. Ljubezen: na violino bo igral partner, vi pa boste plesali.
VODNAR
Četrtkova polna Luna vam bo dala pomembno iztočnico in sami lahko iz tega potegnete korist, ali pa krajši konec. Konec koncev so odločitve vaše in odgovore nosite v sebi. Spodbudne energije vas čakajo tako na delovnem mestu, kot tudi pri izobraževanju. Po majhnih korakih hitite naprej.
RIBI
Zdelo se bo, da ste lahko zelo nežni in kreativni. Ljudje vas bodo obdajali z občutkom sreče in tako ste veliko bolj samozavestni. Drobni trenutki so lahko tisti, kateri vam vlivajo moč in zaupanje. Okrepila se vam bo intuicija in zanimanje za vse tisto, kar je vezano na svet duhovnosti in transcendence.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8 »98,2'104,3
SNOP iz studia Radia Ptuj. V petek 28. in v soboto 29.oktobra.
OGLENICA
TRESK
AFNA
Nagradno turistično vprašanje
Tuji gostje prehiteli domače
V prvih devetih mesecih letos so v Termah Ptuj dosegli za osem odstotkov več nočitev kot v enakem obdobju lanskega leta, pri kopalcih pa bodo počasi nadoknadili zaostanek iz junija in julija - trenutno zaostajajo za en odstotek. Z doseženimi rezultati so glede na stanje na domačem in svetovnem turističnem trgu zadovoljni. Povečuje pa se število tujih gostov, ki v strukturi obiska že dosegajo 54 odstotkov.
Letos se je obisk tujih gostov povečal za 16 odstotkov. Povečuje se obisk iz Velike Britanije, Belgije, Nizozemske, Rusije, Ukrajine, Turčije in sosednje Hrvaške. Med tujimi gostje pa na prvem mestu še vedno prevladujejo italijanski gostje. Povečan obisk ni slučajnost, je odraz kvalitete, kar potrjujejo tudi letošnji izjemni dosežki na gostinsko-turi-stičnem zboru v Čatežu.
Do konca leta oziroma do zaključka turistične sezone 2011 čakajo Terme številni dogodki in temu primeren obisk, je na ponedeljkovi tiskovni konferenci povedal direktor Andrej Klasinc. Nocoj pričenjajo osmo sezono Primusovih vinskih zgodb. Na tem področju imajo že več posnemovalcev, tudi turističnih subjektov, ki so prepoznavnejši od Term Ptuj, a jim doslej te zgodbe še ni uspelo razviti. Tudi letošnjo sezono Primusovih vinskih zgodb bo vodil Janez Vrečer. Nadgradnjo letošnjih večerov predstavljajo vinski paketi za goste od drugod ob koncu tedna, ki vključujejo obisk vinskega večera, Ptujske kleti in kleti v okolici Ptuja ter razvajanje v hotelu Primus.
Hotel Primus se je v štirih letih uspešno pozicioniral v slovenskem in evropskem turističnem prostoru. Za izjemen dosežek pa štejejo letošnje dosežke na 58. gostinsko-turističnem zboru, na katerem so osvojili štiri zlate, devet srebrnih in štiri bronaste medalje ter eno priznanje. V pripravi jedi v kotličku je Maks Kekec osvojil zlato medaljo, Srečko Krajnc pa srebrno. V tekmovanju v pripravi in postrežbi kave je bila Damijana Trstenjak zlata, Siniša Djuric pa srebrn, v pripravi in postrežbi menija je bila ekipa hotela Primus srebrna, srebro pa je osvojil tudi Franc Gerdak. V ekipnem tekmovanju v pripravi menija sta bila Silvo Herga in Simona Šimenko srebrna, v postrežbi menija, ki je bilo prav tako ekipno tekmovanje, sta bili Sonja Krajnc in Marija Borko bronasti, v tekmovanju v pripravi jedi po naročilu je David Hari prejel bron, Denis Kovačič je v tekmovanju hotelskih receptorjev prejel priznanje, Siniša Djuric je bil srebrn v tekmovanju barmanov, v tekmovanju o pivu je Ines Čander osvojila srebro, v tekmovanju sobaric je bila Natali-
ja Medved zlata, zlato je prejela tudi Slavica Kokot, Lidija Širovnik je bila srebrna, Janja Petrovič pa je osvojila bronasto medaljo.
Novembra bodo tako kot v prejšnjih letih pripravili martinovanje, povezali se bodo z novim princem karnevala. Tradicijo sodelovanja s Svetom princev karnevala in ptujskim kurentovanjem bodo nadaljevali tudi v letu 2012. V novembru bodo predstavili nov produkt, rimski hedonizem, ki bo goste vabil med 20. novembrom in 20. decembrom, ponovili pa ga bodo še januarja in februarja. Gre za produkt, ki vsebuje rimske večerje in Primu-sove tržnice v klubu Gemina XIII. Tega namenjajo vsem gostom, ki bodo pri njih bivali več kot dva dni, prenesti pa jih želijo tudi do vseh drugih gostov, ki jih želijo pridobiti z ugodno cenovno politiko in ino-vativnimi turističnimi proizvodi. Že po tradiciji bodo pripravili silvestrovanje na treh mestih. Zgodbo turizma 2011 bodo zaključili z novoletnim plesom 1. januarja. V leto 2012 želijo vstopiti polni optimizma in pričakovanj že zaradi projekta EPK
Nekoliko drugače pa je bilo, ko sem pomislil na kraj, v katerega bi se namenil študirati; v bistvu države, v katere bi šel študirat. Na pamet so mi padle Velika Britanija, Nizozemska, Švedska, Avstralija, Norveška, ter morda še kakšna evropska država. Kaj se je dogajalo vmes, ni pomembno ampak na koncu sem izbral Veliko Britanijo. Začel sem raziskovati izobraževalni sistem v tej deželi, brskal sem o univerzah, prebiral specifikacije stoterih programov in tako naprej. Ko sem ugotovil, kakšen je postopek prijave, sem izvedel tudi, da se lahko prijaviš na do pet različnih univerz.
Sistem je seveda drugačen kot pri nas, saj je prijava pri vseh univerzah enakovredna, tako da ni nobena na-
vedena kot prva, druga in še kakšna izbira. Skratka, še bolj sem raziskoval in na koncu našel pet univerz, ki so ponujale programe, ki so me pritegnili. Profesorja na srednji šoli sem prosil, da mi napiše referenco (takšen je pač postopek), ob tem pa sem tudi sam napisal tako imenovan »personal statement«, ki je v bistvu sestavek dolg približno eno tipkano stran, v katerem se moraš čim bolje predstaviti, povedati, zakaj bi bil ti najboljši za tisti program, kaj so tvoji hobiji in tvoji dosedanji dosežki. Ko je vse to urejeno, pismo in profesorjevo referenco (seveda oboje v angleščini) dodaš prijavi na internetu, pritisneš gumbek »oddaj« in plačaš 21 funtov za prijavo. Za vse, ki jih zanima, rok za oddajo prijave
Foto: Črtomir Goznik
S tiskovne konference Term Ptuj: (od leve) Milena Mojzeš, Andrej Klasinc in Janez Vrečer
2012, v katerem sodelujejo z več dogodki, ki bodo imeli pomemben pečat v okviru celotnega projekta in družbe Terme.
Nagrado za predzadnje Nagradno turistično vprašanje bo prejel Aljaž Krajnc, Zamušani 25, Gorišnica, ki je pravilno odgovoril, da ima Ptuj tri
hostle: Kurent, Eva in Sonce. Danes sprašujemo, kdo so bile dosedanje ptujske vinske kraljice. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje in uporabo savn v hotelu Primus na Ptuju. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 28. oktobra.
Matic Hriberšek • Študij v Veliki Britaniji (1. del)
Študent naj bo - a kje?
Ko se je začelo šolsko leto 2010/2011 in sem vstopil v zadnji letnik srednje šole, sem nekako začel razmišljati o študiju. Kaj točno bi študiral, kje bi študiral? Vedel sem, da bom študiral nekaj v zvezi s kemijo, vendar hotel sem še nekaj zraven; nekaj ob kemiji.
Foto: Matic Hriberšek
Portland Building; v njej so študentsko združenje, lokali, študentske trgovine in nasploh je tam ves študentski vrvež.
v VB je 15. januar, za nekatere programe (zdi se mi, da za medicino in prijave na Cambridge in Oxford) pa že oktobra.
Skratka, s tem sem opravil, z majhnim delčkom birokracije, in vso tisto razmišljanje in sanjarjenje se je nenadoma spremenilo v nekaj že nekoliko bolj oprijemljivega - prijavo. Da ne bom dolgovezil, bom samo na kratko poskusil razložiti, kakšen je nadaljnji postopek. Namreč vse univerze, na katere se prijaviš (prijaviš se preko organizacije UCAS, ta pa potem prijave in odgovore posreduje med univerzami in študenti), imajo po prijavi do konca maja čas, da ti posredujejo odgovor. Odgovori so lahko trije, in sicer: brezpogojno sprejet, pogojno sprejet in zavrnjen. O tem se odločijo na podlagi tvojega pisma in profesorjeve reference, zato je priporočljivo, da sta obe zadevi kar se da dodelani. Poleg tega se mi zdi precej pomembno omeniti da jih ne zanimajo samo tvoje ocene (kar me nekoliko moti pri našem sistemu), pač pa tudi tvoja osebnost, interese ter sposobnost izražanja in predstavljanja sebe.
Kakorkoli že, brezpogojno sprejet pomeni, da si te univerza zelo želi in da jih tvoje ocene na maturi ne zanimajo, vendar so takšni odgovori običajno zelo redki, dobijo pa jih študentje, ki so si po srednji šoli morda vzeli prosto leto in so maturo opravili že prejšnje leto (torej že imajo maturitetne ocene).
Nadaljuje se ...
Matic Hriberšek
Foto: Matic Hrieršek
Trent Building - prva zgradba univerze
Novičke iz Term Ptuj
® [\VU® II
SAVA HOTELS & RESORTS f
KLUB GEMINA XIII.
Sobota, 29.10.2011, ob 19. uri
Potopisno druženje z Dejanom Zavcem »Trdobojec v Biloxiju« Vstopnine ni!
Nedelja, 30.10.2011, ob 19. uri
Monokomedija: „Moja briljantna ločitev v Grand Hotelu Primus"
v izvedbi Irene Mihelič, gledališke igralke SNG Maribor. Cena vstopnice: 9 eur.
Upokojenci, dijaki in člani skupine facebook: 7 eur
Ponedeljek, 31.10.2011, ob 20. uri „Halloween Party"
Vstopnine ni!
GRAND HOTEL PRIMUS
Za vas organiziramo nepozabne dogodke (zaključke leta, obletnice, poroke). Pokličite nas za več dodatnih informacij. TERMALNI PARK
15% popust na ceno popoldanske vstopnice med tednom (po 15. uri):
-	cena s popustom za odrasle: 11 €
-	cena s popustom za otroke: 8,5 € Ugodnost velja v mesecu oktobru.
Grand Hotel Primus ~

Grand Hotel Primus E
»
Grand Hotel Primus £
Termalni Part» ,t¡
Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-500, www.terme-ptuj.si, rezervacije@terme-ptuj.si
petek • 21. oktobra 2011	Zanimivosti, poslovna in druga sporočila
Štajerski	29
Ptuj • Proti severnemu vetru
Prireditvenik
Je lahko spletna ljubezen tista ta prava?
Romantična drama z naslovom Proti severnemu vetru, ki je nastala kot koprodukcija Mestnega gledališča Ptuj in Prešernovega gledališča Kranj, bo danes premierno uprizorjena na ptujskih odrskih deskah. Sodobna zgodba, v kateri se znajdeta dva popolna tujca, ki ju poveže sodobna tehnologija, je nastala na osnovi istoimenske nemške knjižne uspešnice o spletnem ljubezenskem razmerju.
Predstava Proti severnemu vetru je v kranjskem gledališču svojo premiero že doživela, občinstvo pa je bilo z uprizoritvijo izjemno zadovoljno. Kako bo zgodba všeč občinstvu v Mestnem gledališču Ptuj, pa bomo videli že danes, ko jo bodo premierno uprizorili.
Predstava je nastala na osnovi istoimenske nemške uspešnice o spletnem ljubezenskem razmerju. To se začne naključno, s tipkarsko napako, zaradi katere elektronska pošta pristane na napačnem naslovu. Šaljiv odgovor iz vljudnosti spodbudi izmenjavo zabavnih elektronskih sporočil, ki neustavljivo preraščajo najprej v besedni flirt, nato pa v napeto dopisovanje, prežeto z igro domišljije, iskanjem bližine, romantiko, humorjem in drzno odkritostjo.
Emmi in Leo, oba sredi tridesetih, si ne pišeta le v nočeh, ko piha severni veter, temveč postaneta ujetnika sladkega čakanja na naslednje sporočilo. Stavek za stavkom se v virtualni anonimnosti zaljubita. Na vprašanje, kako resnična so njuna čustva, in kaj bi se zgodilo, če bi stopila iz virtualnega prostora in se srečala v resničnosti, skozi zgodbo prikazujeta igralca Rok Vihar in Vesna Pernačič.
Ljudje take zgodbe potrebujemo in jim verjamemo.
Nevsakdanja predstava, nastala na osnovi kvalitetnega in aktualnega teksta, ki ga je napisal Daniel Glattauer, ponuja sodobno in zanimivo zgodbo o pomenu vsakdanjih komunikacij. „Ali se lahko dva človeka spoznata po čudnem naključju in se zaljubita čeprav se nista niti videla? To je možno in ta predstava kaže na to, da ljudje take zgodbe potrebujemo in jim verjamemo," pojasnjuje režiser Alen Jelen. Ob tem tudi poudarja, da je gledališče nekaj povsem drugega kot knjižna umetnost in da je vedno vprašanje, ali bo nek tekst na odrskih deskah dejansko zaživel. „Vesel sem, da smo uprizorili
O predstavi so spregovorili (z leve): Rok Vihar, Peter Srpčič, Janez Vencelj in Alen Jelen.
nekaj, kar ljudje poznajo," pravi. Predstava, ki so jo naredili pred mesecem dni, je v Kranju doživela velik uspeh, a Jelen pravi, da nov prostor prinese novo izkušnjo, zato se današnje premiere zelo veselijo.
Tudi igralec Rok Vihar pravi, da je nov prostor nek izziv. „To, da so stvari drugačne, je zame krasno," še pravi in dodaja, da ta roman v sebi nosi nekaj pomembnega: „Vsi iščemo čisto ljubezen, osnova ljubezni pa je domišljija".
Zanimiva predstava vsekakor ponuja odgovore na več vprašanj, po mnenju režiserja pa je narejena tako, da jo sprejme vsak, čeprav so bralke knjige v veliki meri ženske. Da so tudi moški pri dojemanju ljubezni in čustev lahko zelo globokoumni, pa so dokazali tudi na novinarski konferenci. Vsi štirje sodelujoči: Rok Vihar, Alen Jelen, direktor MGP Ptuj Peter Srpčič in Janez Vencelj iz Prešernovega gledališča Kranj so podali svoje videnje o zaljubljenosti in ljubezni, in sicer tako, da smo novinarji (beri novinarke) navdušeni in radovedni, kakšna bo današnja
predstava, ostali brez teksta.
Daniel Glattauer je avtor dveh največjih knjižnih uspešnic zadnjega časa. Z romanom Proti severnemu vetru (Gut gegen Nordwind) in njegovim nadaljevanjem Vsakih sedem valov (Alle sieben Wellen) je dosegel izjemen uspeh in se povzpel med najbolj brane, uveljavljene in priljubljene avtorje. Uspešnica Dunajča-
na, na osnovi katere je nastala predstava Proti severnemu vetru, je prevedena v več kot 35 svetovnih jezikov. Zgodbo od leta 2007 več kot uspešno igrajo kar na petindvajsetih avstrijskih odrih, zanjo pa se je menda zanimalo že kar nekaj filmskih producentov, vendar avtor pravi, da na ponudbo iz Hollywooda še čaka.
Dženana Kmetec
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justina.lah@radio-tednik.sl, za večje objave predhodno pokličite.
V
REVIVIS
REGIJSKO VIŠJEŠOLSKO !N VISOKOŠOLSKO SREDIŠČE PTUJ
Na podlagi 20. člena Statuta javnega zavoda Regijsko višješolsko in visokošolsko središče Ptuj, svet zavoda razpisuje prosto delovno mesto:
direktorja/direktorice zavoda.
Kandidat mora poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
•	najmanj univerzitetni študijski program/prva stopnja,
•	najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih na področju izobraževanja ali raziskavali razvoja,
•	izkazuje mednarodno primerljive raziskovalne razvojne rezultate v zadnjih petih letih,
•	sposobnostvodenja inorganiziranja,
•	aktivno znanje najmanj enega svetovnega jezika. Delovne naloge direktorja so naslednje:
•	organizira in vodi delo ter poslovanje,
•	predstavlja in zastopa zavod ter je odgovoren za zakonitost dela zavoda,
•	vodi strokovno delo zavoda in je odgovoren za strokovnost dela zavoda.
Mandat direktorja/direktorice traja 5 let.
Kandidati morajo predložiti pisna dokazila o izpolnjevanju pogojev glede: zahtevane izobrazbe, iz katere mora biti razvidna stopnja in smer izobrazbe ter leto in ustanova, na kateri je bila izobrazba pridobljena; formalnih delovnih izkušenj s predložitvijo fotokopije delovne knjižice; neformalnih delovnih izkušenj, pri čemer se za neformalne delovne izkušnje štejejo: izobraževanja na taborih, tečajih, seminarjih, pogodbeno in projektno delovanje, strokovni članki, druge reference in aktivnosti s področja posamezne stroke. Kandidati morajo k prijavi priložiti program dela in razvoja zavoda, iz katerega je razvidna inovativnost programa s povečanjem obsega dejavnosti in finančni učinek ob izvedbi programa.
Prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev je potrebno poslati v 8 dneh po objavi razpisa po pošti na naslov: REVIVIS Ptuj, Krempljeva ulica 1, 2250 Ptuj, s pripisom »ZA RAZPISNO KOMISIJO«.
O izbiri bodo kandidati/ke obveščeni najpozneje v 30 dneh od objave razpisa.Informacije o izvedbi razpisa na tel št. 02/771-10-92.
Petek, 21. oktober
9.00 Mala Nedelja, pri gasilskem domu: žganje ročno izdelane opeke; mošt, kostanji in ostale dobrote in zabava, gost - Pepek z brega; v organizaciji TD Mala Nedelja-Radoslavci 11.00 Skorba, dom krajanov: srečanje občanov starejših od 70 let, občine Hajdi-na
15.30 Hajdina, izpred občine: 7. nočni pohod na Donačko goro PD Hajdina 16.00 Hajdina, občina: sprejem zlatih maturantov pri županu mag. Stanislavu Glažarju
17.00 Maribor, dvorec Betnava: odprtje razstave Sprehod skozi čas s kulturnim programom v okviru projekta Mednarodni kiparsko-slikarski simpozij ob 10. letnici KUD-a Forma viva Makole 18.00 Ptuj, kegljišče Deta center: 13. občinski praznik Hajdina; občinsko prvenstvo v kegljanju
18.00 Pragersko, dom kulture: 6. obletnica TD Breza Pragersko Gaj
19.30 Ptuj, Mestno gledališče: premiera predstave Proti severnemu vetru Daniela
Glattauerja, MGP in Prešernovo gledališče Kranj 20.00 Majšperk-Breg, dvorana AP: komedija Scapinove zvijače društva Smoteater 20.00 Ptuj, romanski palacij gradu: odprtje festivala Vino ni voda v organizaciji Kluba ptujskih študentov; kvartet Smo, vinska kraljica, predstavitev Ptujske kleti
Sobota, 22. oktober
9.00
9.00
10.00
10.30
20.00 17.00
17.00
18.00
19.00
20.00 10.30
20.00
Hajdina, telovadnica OŠ: 13. občinski praznik Hajdina; 9. občinsko prvenstvo v namiznem tenisu - posamezno v organizaciji Športne zveze Hajdina Mala Nedelja, pri gasilskem domu: žganje ročno izdelane opeke; mošt, kostanji in ostale dobrote in zabava, gost - Pepek z brega; v organizaciji TD Mala Nedelja-Radoslavci
Maribor, Vodni stolp na Lentu: druga sobotna matineja EPK; predstavitev dokumentarnega igranega filma Marpurgi; režiser Boris Jurjaševič, scenarist Zdenko Kodrič
Cirkulane, športna dvorana: 15. srečanje gasilskih veteranov območne GZ Ptuj
Kidričevo, restavracija Pan: 37. obrtniški ples z ansamblom Modrijani Cvetkovci, gasilska dvorana: 6. srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž - »Prav luštno je pri nas, kjer se sliši ljudske pesmi glas«, v organizaciji Podgorskih vaških pevcev DU Podgorci Ptuj, Slovenski trg: klubsko odprtje festivala Vino ni voda; postavljanje klopotca, kostanjev piknik, glasbena zasedba Smile, v organizaciji Kluba Ptujskih študentov
Ormož, rdeča dvorana gradu Ormož: prireditev ženskega odbora SDS Ormož ob 20. letnici samostojne Slovenije z gostjo dr. Rosvito Pesek; kulturni program - Miklavževski oktet
Ptuj, refektorij minoritskega samostana: koncert vokalne skupine Cantilena KD Podlehnik
Majšperk-Breg, dvorana AP: komedija Scapinove zvijače društva Smoteater Cirkulane, športna dvorana: 15. srečanje gasilskih veteranov območne GZ Ptuj
Kidričevo, restavracija Pan: 37. obrtniški ples z ansamblom Modrijani
Nedelja, 23. oktober
9.00 Mala Nedelja, pri gasilskem domu: žganje ročno izdelane opeke; mošt,
kostanji in ostale dobrote in zabava, v organizaciji TD Mala Nedelja-Rado-slavci
13.00 Goričak, kulturni dom: 2. pohod po poti Maksa Furjana, v organizaciji TD Zavrč
15.00 Laporje, Šilihova dvorana OŠ: lutkovna predstava - avtorski projekt Janje in Mirele Jurič, Lutkovne sekcije CIK-CAK DPD Svoboda Slovenska Bistrica
15.00 Jurovski dol, kulturni dom: koncert Jurovskega okteta in ljudskih pevk
Gartrož DU Sveti Jurij v Slovenskih goricah, v organizaciji KD Ivan Cankar Jurovski dol
18.00 Laporje, Šilihova dvorana OŠ: koncert zimzelenih in popularnih melodij, Vojko Rizmal - električni klavir, marko Oto Lednik - klarinet in saksofon ter Jože Grobler - tenor
19.30 Trnovska vas, športna dvorana: 13. občinski praznik Trnovska vas; prijateljska tekma med ŠDK in Destrnikom v organizaciji ŠD Kenguru
Ponedeljek, 24. oktober
16.00
16.00
Skorba, igrišče ŠD Skorba: 13. občinski praznik Hajdina; 11. občinsko prvenstvo v malem nogometu na travi za člane v organizaciji Športne zveze Hajdina
Ptuj, društveni prostori DU Ivan Rudolf Breg, Zadružni trg 12 a: odprtje razstave »Od vrtca do poklica« s kulturnim programom, v organizaciji Du Ivan rudolf Breg Vrtca Zvonček, šole Breg in Biotehniške šole ŠC Ptuj
Torek, 25. oktober
9.00-17.00 Ptuj, društveni prostori DU Ivan Rudolf Breg, Zadružni trg 12 a: razstava »Od vrtca do poklica« v organizaciji Du Ivan Rudolf Breg, Vrtca Zvonček, OŠ Breg in Biotehniške šole ŠC Ptuj
Ptuj, Zdravstveni dom: predavanje dr. Marte Tetičkovič - Ranfl »Zdrava prehrana - manj maščob, več sadja in zelenjave«, predstavitev zdravljenja z vodo in posledic dehidracije, meritve količine vode in maščobe v telesu, v organizaciji Koronarnega društva Ptuj
Ormož, Bela dvorana Grajske pristave: Na muzejski sceni; Maruša Zorec in Maša Živec - arhitektki in projektantki prenovljene Grajske pristave Ormož, v organizaciji PM Ptuj Ormož Slovenska Bistrica, knjižnica: pravljični večer za odrasle
17.00
17.00
18.00
Kino Ptuj - CID
petek, sobota in nedelja: 17.00 Smrkci; 19.00 Oddelek groze; 21.00 Art: Mammuth
Program TV Ptuj
sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Ocena triletnega mandata poslanca SD Dejana Leva-niča; Predstavitev projekta Združenja zgodovinskih mest Slovenije; 25. zborovanje arhivarjev Slovenije; Delegacija iz Senegala obiskala podjetje albin Promotion; Priprave na Kurentovanje 201 2; Turistična prizma podeljena direktorju Term Andreju Klasincu; Obiskali smo rojstno hišo pisatelja Ivana Potrča; Peter Pribožič, novi predsednik Turističnega društva Ptuj, Razstava 20 let vojne za Slovenijo, Župnijski vinograd bogato obrodil; Mednarodna karting dirka v Hajdošah; Minoritski samostan gostil mlade pevce; Z glasbo v veselo jesen
Foto: DK
SC Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 21. oktobra 2011
I LI RI KA
Zaupanje, ki bogati
www.ilirika.si
Nedeljska kosila
v Gostilni PP
Ni nedelje brez dobre goveje juhe, pohanega piščanca, praženega krompirja in domačega "štrudla". Skušnjavo okusov pa bomo prepletli s kozarcem vina Pullus.
GOSTILNA PP, NOVI TRG 2, PTUJ Pričetek v nedeljo, 2. 10. 2011 in naprej vse nedelje Odpiralni čas: od 10. do 16. ure
Vljudno vabljeni!
^ O
WILLIAMS D.O.O.
ASFALTIRANJE CEST, DVORIŠČ
Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina
GSM 051 626075, e-mail: vilko.gerecnik@siol.net
\m
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777
ODSTOP d.0.0. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 10 Mostiček, proteze in bela zalivka Možnost plačila cenejia kot pri koncesionaiju. do 12 obrokov ZOBNOPROTETIčNI NADOMESTKI V ENEM TEDNU.
Kulinarika & Ketering d.o.o., Novi trg 2, 2250 Ptuj
tel: 02 749 06 22, fax: 02 749 06 28, e-mail: gostilnapp.novitrg@perutnina.eu, Član Skupine Perutnina Ptuj
íPoituíajtz nai. na íuztounzm ifilztu!
RADIOPTUJ
m*. ¿filetee
www.radio-ptui.si
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
PETKOV VEČER
ROLETE, SENČILA
ABA
IPTU J|
PVC OKNA, VRATA
Bodite nocoj V družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-1ednilui
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
CCCRADIOPTUJ
VŽ^ 89,8 ° 98,2° 104^3 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., RaiCeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
PTUJSKA TELEVIZIJA
peao
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Petek 21.10. 10:00 (tujska krmite - pan. 10:45 Spoznavamo občine - pon. 12:00 Ptujska kronika - pon. I2:5S Gospel-kopcerl - pon. IT:00 Povabilo na kavo-pon. 17:30 Moto scena - 4. oddaja pan. 18 00 Ptujska kronika -pon. 18:20 Kultura na dlani - oddaja o projektu EPK pon. 21:lSSpojnavamo občino -pon. 21:30 Moto štora - 3. oddaja pop. 2110 Pretfstavitvina oddaja o kartingu 22:00 Ptujska kropika-pon. 23:20 Info kanal Sobota 22.10.
11:00 Spoznavamo občine - pon. 12:00 Ptujska kronika 12:20 Povabilo na kavo-pon. 13:00 Pregled tedna 17:30 Meto scena-4. oddaja pon. 17:50 Evropsko tekmovanje ekip
prve pomoii - reportaža pon. 18 00 Ptujska kronika-pon. 18:20 Povabilo na kavo-pen. IS:SD Pregled tedna - pop. 19:45 Spoznavamo občine-pon.
Nedelja 23.10.
11:00 Spoznavamo občine- pon. 11:50 Evropsko tekmovanje ekip
prve pomoti - reportaža pon. 12:00 Ptujska kronika - pon. 12:20 Povabilo na kavo - pon. 12:50 Predstavitvena oddajo o kartingu - pon. 13:00 Pregled tedna - pon. 17:30 Moto scena -3. oddaja pon. 19:00 Ptujska kronika - pon. 15:20 Povabilo na kavo-pon. 15:50 Pregled tedna - pon. 19:10 Predstavitvena oddaja o kartingu - pon. 19:45 Spoznavamo občioo - pon. 20:00 Kultura na dlani - oddaja o projektu EPK pon. 22:00 Ptujska kronika - pon. 23:00 Info kanal Ponsdsljsk 24.10. 10:00 Ptujska kronika — pori. 10:45 Prs^edtodna- pon. 12:00 Ptujska kronika-pop. 17:00 Povabilo nakan-pon. 17:30 Prehod tedna - pon. 17:50 Predstavitve oddaja o kartingu - pon. 18:00 Ptujska kronika - pon. 16:20 Kultura na dlani - oddaja o projektu EPK pon.
20:00 Kultura na dlani - oddaja o projektu EPK pon. 21:15 Spoznavamo občino - pon. 21:30 Predstavitvena oddaja o kartingu - pon. 21:30 Moto seora - 4. oddaja pon. 22:00 Ptujska kropika - pon.	21:50 Evropsko tekmovanje ekip
22:20 lirfo kanal	prve pomoči - reportaža pon.
22:00 Ptujska kronika pon. 22:20 Info kanal
TV
PETEK 21.10.
Televizija Skupnih nternih Programov
I
SOBOTA 22.10.
TV
www.siptv.si
8:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 Lenart - Trgatev na Zavrhu 11:30 Oddaja ŠKL 12:20 Polka in Majolka 13:20 Video strani 17:00 Ptujska kronika 17:15 ŠKL
18:00 Lenart -13. srečanje zborov i.dei
19:10 Glasbeni utrinki
20:00 Gorišnica - Iz naših krajev
21:00 Utrip iz Ormoža
22:00 Glasbena oddaja
23:30 Video strani
NEDELJA 23. 10.
8:00 Oddaja ŠKL 9:00 Skorba trga in preša 10:30 Glasbeni utrinki 11:00 Ljudski pevci Pobrežje -1 .del 12:15 Od kleti do kleti s prijatelji - 3. del 13:00 Oddaja iz arhiva Občine Dornava 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 Oddaja iz Občine Destmik 18:30 Lenart - 13. srečanje zborov l.del 20:00 Glasbena oddaja 21:25 Video strani
8:00 Breunerjev srednjeveški tabor 9:10 Oddaja ŠKL
10:00 Lenart - 13. srečanje zborov 1 .del
11:10 Ptujska kronika
12:00 Polka in Majolka
13:00 Video strani
18:00 Glasbena oddaja
20:00 Oddaja iz Občine Markovci
21:30 Utrip Iz Ormoža
22:30 Ptujska kronika
22:45 Oddaja o kulturi
23:30 Video strani
PONEDELJEK 24.1(j
8:00 Odkritje spominske plošče v šturmovcu 9:20 Utrip Iz Ormoža 10:25 Ptujska kronika 10:40 ŠKL
11:35 Od kleti do kleti s prijatelji - 3. del
12:20 Video strani
17:00 Iz domače skrinje
18:00 Ljudski pevci Pobrežje - l.del
20:00 Oddaja iz Občine Markovci
21:30 Glasbena oddaja
23:00 Video strani
Z vami že 15 let!
UredniStvo:(02) 754 OO 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340 Domava 116 D, 2252 Domava
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
Mestni trg 2 2250 Ptuj
8 02 749 21 50 H luptuj@siol.net


PRIČENJAMO Z NOVO SKUPINO
usposabljanja za
RAČUNOVODJE.
Na voljo je še nekaj prostih mest!
Informacije in vpisi na telefonski številki: 02 749 21 50 ali elektronskem naslovu: luptuj@siol.net
VLJUDNO VABLJENI!
O OMiklavž
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL, UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA<	OPR.	BARVA
AUDI A6 2.0 IDI KARAVAN	2007	16.880,00	ALU PLAT.	KOV. ČRN
BMW 530 D AUT LIMUZINA	2003	10.580,00	XSENON	KOV. ČRNA
FIAT CROMA 1.9 MJT DYNAMIC	2008	9.800.00	AVT. KLIMA	KOV. RJAVA
FORD CMAX TREND SOCIETE 1,8 TDCI	2008	8.980,00	AVT. KLIMA	BELA
FORD FOCUS 1.8 TDCI KARAVAN GHIA	2003	3.280,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
FORD FUSION 1.6 TDCI	2008	6.980,00	KLIMA	BELA
HYUNDAI i 30	2008	7.700,00	USNJE	KOV. MODRA
MAZDA 31.6 D	2005	6.250,00	AVT. KLIMA	SREBRN
PEUGEOT 407 SW 1.6 HDI PREMIUM	2009	10.880,00	USNJE	BELA
RENAULT CU01.5 DCI ELAN	2008	5.680.00	KLIMA	BELA
RENAULT ESPACE 1,9 DCI	2006	9.580,00	AVT. KLIMA	SREBRN
RENAULT KANGO01,216V	2007	5.770,00	KLIMA	SREBRN
RENAULT LAGUNA 1.9 DCI LIM. DYNAMIC LUX	2006	6.300.00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
RENAULT MEGANE 1,5 DCI ELAN	2008	5.980,00	KLIMA	BELA
RENAULT SCENIC 1.5 DCI LATITUDE	2008	8.580,00	PANORAMA	KOV. S. MODER
VW PASSAT 2.0 TDI KARAVAN CONFORTUNE	2009	13.990,00	ALU. PLAT	KOV. SREBNN
VW PASSAT 2.0 TDI BLUEMOTION KAR. COMF.	2009	14.990.00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
NA ZALOGI TUDI DOSTAVNA VOZILA
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 OO 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
I Znamka Letnik		Cenf>	Oprema	Barva
VOLKSWAGEN TOUAREG 2.5 TDI AVT.	2004	14.500,00 €	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
JEEP GRAND CHER0KEE 2.7TD AVT. 4WD	2002	7.900,001	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
MERCEDES-BENZ SLK 230 ROADSTER K0M.	1996	6.300,006	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
CITROEN PICASS01.616V ELEGANCE	2006	5.990,00 i	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
R QUICKSHIFTTWING01.216V DYNA.	2007	5.950,00 €	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
RENAULT ESPACE 2.2 DCI EXPR. AVT.	2005	7.500,001	SERV. KNJIGA	BELA
CHEVROLET LACETT11.416V STAR	2006	4.250,00 i	PRVI LAST.	KOV. PEŠČENA
R GRAND ESPACE 2.0 DCI INITIALE PARIS	2008	14.900,00 €	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
HYUNDAI ACCENT1.6GLS	2004	3.700,00 €	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
HONDAJAZZ 1.216V LS	2005	4.900,00 €	PRVI LAST.	KOV. SV. MODRA
DAEWOO KALOS 1.4 COM. PLUS	2003	2.890,00 i	PRVI LAST.	K0V.B0RD0
RENAULTKANG001.5 DCI EXPRESS	2003	3.590,00 €	KLIMA	RUMENA
PEUGEOT 607 2.2 HDI IVOIRE PACK	2004	7.900,00 €	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
PEUGEOT 2061.4IXS	2002	3.400,00 €	SERV. KNJIGA	KOV. MODRA
RENAULT LIM. LAGUNA1.816V PRIVILEGE	2001	3.250,00 i	AVT. DELI. KLIMA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 807 2.016V SR	2003	4.990,00 €	AVT. KLIMA	BELE
RENAULT SCENIC 1.616V AUTH.	2002	2.990,00 €	KLIMA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2061.4XT	2003	3.350,00 €	SERV. KNJIGA	KOV. ZELENA
PEUGEOT 3071.616V KT	2001	3.550,006	PRVI LAST.	KOV. SIVA
RENAULT MEGANE1.616VGRAND.	2004	5.400,00 €	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
0PELASTRA1.616V CLASSIC	1999	2.350,00 €	SERV0VOLAN	KOV. ZELENA
PEUGEOT 2061.41 BREAK	2002	3.460,00 €	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
PEUGE0T2061.il	2000	1.690,00€	SERV0 VOLAN	KOV. SV. MODRA
PEUGEOT 2061.11	2002	2.850,00 €	KLIMA	KOV. SIVA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.				
Mali oglasi
STORITVE
IZVAJAMO vsa gradbena dela: adaptacije, novogradnje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp, fasad -klasičnih ali demit, s stiroporjem ali stekleno volno, suhomontažna dela po sistemu KNAUF, slikopleskarske storitve ter urejanje okolice. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, GSM 051 415 490.
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933._
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica.Tel. 041 457 037.
STROJNI OMETI KOKOT - izvajamo notranje strojne omete. Informacije:
040	460 691, 041 726 398. Kokot Danijel, s. p.
KAKO zaslužiti in ne plačati davka?
041	789 902, Robert Ciglarič, s. p.
POLAGANJE TLAKOVCA - izklopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom, izvedba priključkov kanalizacije. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM 041 612 929.
PLESKARSTVO Vuzem, fasader-ska dela, Knauf sistemi, talne obloge. Inovativne rešitve, ugodne cene in svetovanje. GSM: 051 205 373.
IZOLACIJO VLAŽNIH HIS, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela izvajamo. Hack Janos, s. p. Telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3,tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
v •/
muume
d
^^HHH
232223
ODPRAVA CELULITA in oblikovanje telesa brez diete in telovadbe z najnovejšo ELOS tehnologijo. MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www.Milumed.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi - pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medrib-nik 27, 2282 Cirkulane, GSM 031 811 297, tel. 0599 20 600.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, tel. 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
HITRO, IZVRSTNO IN UGODNO NA VAŠEM DOMU! Izvajamo vse vrste elektroinštalacij in razsvetljave, montažo domofonov, video nadzora, alarmnih sistemov in servis ogrevalnih naprav. Marijan Kelc s.p., PE Trstenjakova 9, Ptuj: 031 599 195.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Stuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
PRODAMO lepo moderno opremljeno pritlično 2-sobno stanovanje na Ptuju, letnik 2004, skupna kvadratura	__ .. ... ,
70 m2. Cena Jf R^MBK 112.000€. Kon- ^^ takt: 051 455 010 www.re-max.si/Poetovio
PRODAM trosobno stanovanje (78 m2+20 m2 kleti), neopremljeno, v Kidričevem. Tel. 070 752 020.
V NAJEM oddam več parkirišč v parkirni hiši pri pošti in pri rdečem bloku na Ptuju. Tel. 041 325 925.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Tel. 041 897 675.
PO UGODNI ceni prodam pečico s kuhinjsko ploščo. Telefon 031 502 418, dopoldan.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, telefon 041 279 187.
KMETIJSTVO
PRODAM čisti gemaj. Telefon 041 591 205.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva, razžagana, metrska ali v hlodih, možna dostava. Tel. 031 532 785.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
DRVA iz sušilnice in bukovi briketi, 1 t nadomesti 7,5 m3 običajnih bukovih drv, ugodna dostava, tel. 051 828 683
PRODAM drva, cepljena na 1 m, bukev in druge vrste lesa, po želji jih za doplačilo razrežem. Tel. 041 375 282.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 1 70.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Ba-binci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01.
PRODAJAMO JABOLKA za ozimnico sort: jonagold, zlati delišes, idaret, možna dostava. Sadjarstvo Ber , Ko-čice 38, Žetale. Tel. 769 26 91.
PRODAM krompir za ozimnico, možna dostava. Tel. 031 655 695.
PRODAM sedem mesecev brejo telico simentalko ali menjam za jalovo kravo ali telico ter kupim jalovo kravo. Tel. 041 904 119.
KOKOŠI NESNICE, rjave, stare eno leto za zakol ali nadaljno nesnost prodajmo po 1 € za žival na Kmetiji Meglič, Skorba 23.
PRAŠIČE težke od 25 do 110 kg prodamo, po dogovoru jih tudi očistimo. Tel. 041 978 309.
PRODAM krompir za ozimnico, cena je 20 centov za kg, Cvetkovci 102. Tel. 041 363 947.
KUPIM kravo ali telico. Tel. 051 336 879.
PRODAM dve telici in silažno nakla-dalko, 35 m3. Tel. 031 207 156.
PRODAM telico simentalko, brejo sedem mesecev. Tel. 031 656 718.
PRODAM bukova, suha drva, možna dostava. Tel. 031 788 502.
NEPREMIČNINE
PRODAM hišo v Jurčičevi ulici na Ptuju, skupna parcela 998 m2. Telefon 041 215 485.
ODDAMO v najem poslovne prostore v drugem nadstropju, v izmeri 68m2, v centru mesta, Krempljeva ulica na Ptuju. Telefon 041 212 136.
1-SOBNO stanovanje, opremljeno, z velikim balkonom (8m2), dam v najem, v novem bloku, Kidričevo. Tel. 771 73 01 in 031 77 66 56.
Obveščamo vse svoje poslovne stranke in druge zainteresirane osebe, da je podjetje Kuhar Marija s. p. - očesna optika, Vodnikova ulica 2, 2250 Ptuj, DŠ. SI76444295, v oktobru 2011, začelo postopek za preoblikovanje oz. prenos imenovanega podjetja v družbo OPTIKA KUHAR trgovina in storitve d. o. o., Potrčeva cesta 17, 2250 Ptuj, DŠ SI1 3851063, ki se bo zaključil predvidoma do februarja 2012, in sicer s sklepom pristojnega sodišča o prenosu podjetja na citirano družbo.
Na svetu je mnogo poti, le ena vodi tja, kjer si ti, po njej pa pridemo tudi mi.
V SPOMIN
Jutri, 22. oktobra, mineva deset let, odkar smo se poslovili od dobre žene, mame, tašče, babice in prababice
Ivane Petrovič
IZ PODVINCEV 2 4. 5. 1923 - 22. 10. 2001
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu in ji prižigate svečke v spomin.
Vsi njeni
Kje si, preljubi mož in oče ti, da te od nikoder ni? Kaj res odšel si v tisti kraj, od koder te več ne bo nazaj? Ampak nikoli ti zares od nas ne boš odšel, v naših srcih večno boš živel!
V SPOMIN
20. oktobra je minilo pet let žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi mož in oče
Drago Purg
IZ SKRBELJ 4 A
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče v spomin.
Žena Anica z družino
Poslovili smo se od cenjenega sodelavca in prijatelja
Miha Čeha
Težko je dojeti, da je tvoje delovno mesto ostalo prazno.
Ohranili te bomo v lepem spominu.
Sodelavci in vodstvo podjetja Albin Promotion, d. o. o.
Ni res, da je odšel, nikoli ne bo! Ujet v naša srca z najlepšimi spomini bo vsak naš korak spremljal v tišini.
SPOMIN
23. oktobra mineva eno leto, odkar nas je zapustil
Janez Horvat - Kokotov Janez
IZ MARKOVCEV 35 A
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu.
Tvoji najdražji
Vedno si ob meni, vedno mislim nate.
V SPOMIN
21. oktobra mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil
Anton Stajnko
IZ KVEDROVE 3
Iskrena hvala vsem, ki ste nam pomagali prestajati težke dneve, mu prinašate sveče in cvetje ter ga ohranjate v lepem spominu.
Tvoji
Tam, kjer si ti, ni sonca in ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. Nihče ne ve, kako boli, ko se zavemo, da te več ni.
SPOMIN
Danes minevajo štiri leta, odkar nas je zapustila draga žena in mama
Marjeta Kukec
IZ STOJNCEV
Hvala vsem, ki ji prižigate sveče, nosite cvetje in z lepo mislijo postojite ob njenem grobu.
Njeni najdražji
Bolečina se da skriti, tudi solze včasih zatajiti. A ti ne veš, dragi Maks, kako zelo boli, ker tebe v našem domu zdaj več ni.
V SPOMIN
24. oktobra
eno leto, odkar
nas je za vedno zapustil dragi mož, ata, dedek, brat, stric in boter
Maksimiljan Kumer
IZ VIDMA 16 A
Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu ob grobu poklonite lepo misel, podarite cvet ali svečko.
Žalujoči: vsi njegovi
Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva.
V SPOMIN
Jutri, 22. oktobra, mineva sedemnajst let, odkar smo se nenadoma za vedno poslovili od dragega moža, očeta, dedka in brata
Leopolda Goričana
1934 - 1994 S POBREŽJA 124
Hvala vsem, ki mu prižigate sveče, poklanjate cvetje in se z lepo mislijo ustavljate ob njegovem mnogo preranem grobu.
Vedno ga bomo pogrešali!
Vsi njegovi
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, neusmiljena te smrt je vzela, a v naših srcih vedno boš ostal.
ZAHVALA
Ob izgubi sina in brata
Rajka Debeljaka
17. 4. 1971-11. 10.2011 IZ CIRKULAN 22 A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in podjetju Polje dom, ki ste ga pospremili na njegovi prerani zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter izrekli sožalje.
Zahvaljujemo se g. župniku za opravljen obred, pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve, govorniku Miru Lesjaku, godbeniku in cerkvenim pevcem za odpete žalo-stinke. Posebej se zahvaljujemo še botri Angeli, sestrič-nama Tatjani in Zdenki ter teti Zdenki, ki so nam v najtežjih trenutkih stale ob strani. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: ata, mama, brat Boštjan
Podlehnik • Tragična delovna nesreča
Podjetnik padel s strehe in umrl
V Podlehniku se je v sredo nekaj pred poldnevom zgodila huda delovna nesreča, v kateri je en moški umrl, drugi pa je bil poškodovan. V skopem policijskem sporočilu je bilo navedeno le še, da gre za smrt 63-letnega moškega, ki je padel s strehe.
Nesreča se je zgodila na dvorišču priljubljenega pod-lehniškega bara Albert, ki ga vodi Silva Hrnec. Dobri dve uri po nesreči je bila lokacija še vedno zaprta s policijskim trakom, policisti pa so zaključevali preiskavo na terenu. Ne prisotni policisti, ne nekaj navzočih občanov niso želeli in mogli povedati prav nič; šok je bil za vse Podlehničane, ki se med seboj dobro poznajo, očitno prehud.
Neuradno smo uspeli izvedeti, da je se smrtno ponesrečil domačin, 53-letni samostojni podjetnik J. M., ki se že veliko let ukvarja s kro-vskimi deli in med domačini velja za zelo poštenega in pridnega človeka, ki mu ni težko priskočiti na pomoč. Tako je med drugim sodeloval tudi pri dobrodelni akciji izdelave ostrešja na novi hiši
Piškurjevih.
V sredo dopoldne, pred napovedanim obdobjem slabega vremena, se je J. M. skupaj s sodelavcem lotil postavitve žlebov na novo urejenem nadstrešku, prizida-nem k objektu bara Albert. V hudo vetrovnem vremenu je bila potrebna le sekunda nepazljivosti in sunek vetra. Nesrečni podjetnik naj bi ravno v tistem trenutku držal v rokah žleb, ki ga je vetrovni sunek privzdignil in se je dotaknil oziroma udaril ob visokonapetostni daljnovod, ki teče nad hišo. Udar elektrike naj bi možakarja vrgel s strehe na višini dobrih osmih metrov in padel je na asfaltirana tla dvorišča. Zanj ni bilo več pomoči, njegov sodelavec pa se je, po prvih neuradnih informacijah, le lažje poškodoval in naj bi po obisku zdravnika že bil v do-
Črna kronika
Zagorela starejša hiša v Žetalah
12.	oktobra okoli 20.20 je prišlo do požara v starejši stanovanjski hiši v Žetalah. Poškodovanih ni bilo, premoženjska škoda znaša okoli 8000 evrov. Zaradi suma požiga policisti zbirajo obvestila.
Vozil v Nemčiji ukradeno vozilo
13.	ob 16.30 so policisti na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje na vstopu v Slovenijo kontrolirali 23-letnega državljana Poljske. Ob kontroli vozila Volkswagen passat so ugotovili, da je bilo aprila odtujeno v Nemčiji. Vozilo so zasegli. Zoper moškega bodo podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Lokacija nesreče (asfaltirano dvorišče pod prizidkom in novim nadstreškom, s katerega je padel nesrečni krovski mojster) je bila še nekaj ur po tragični nesreči zaprta s policijskim trakom. O nesrečnem padcu je pričala luža krvi na dvorišču.
£t¿ymfca buMlkti
89,8 98,2 104,3 Mh
mači oskrbi.
Kaj natančno se je zgodilo in kaj je bil dejanski vzrok
smrti, bo pokazala obdukcija. Podlehničani pa žalujejo za dobrim prijateljem, do-
brim mojstrom in dobrim človekom.
SM
Ormož • Akcija Ministrstva za okolje in prostor
Letos kakšno svečo manj
Ministrstvo za okolje in prostor začenja akcijo Bi prižgali letos svečo manj?, s katero želi opozoriti, da ustvarjamo preveč odpadkov, včasih tudi po nepotrebnem. Zato pred dnevom spomina na mrtve spodbujajo ljudi k razmisleku in temu, da prižgejo manj sveč, kajti kot pravijo: „Predniki vam ne bodo zamerili, potomci vam bodo za to hvaležni."
http://www.svecamanj.si, kjer je urejen poseben prostor, na katerem lahko vsakdo prižge virtualno svečo in umrlim napiše posvetilo.
Viki Ivanuša
JPosluXajte naá tudi na spletu.: www.mJiio-ptuj.ôi
RADIOPTUJ
89,8-98,2-104,3
Na Ormoškem se je akciji pridružilo tudi Komunalno podjetje Ormož, kjer so mnenja, da lahko vsak izmed nas prispeva k zmanjšanju količin odpadkov in ohranjanju narave. Zato podpirajo strategijo spodbujanja ljudi k ohranjanju narave, da v bodoče v Sloveniji ne bomo več na prvem mestu po porabi nagrobnih sveč, je povedal Ludvik Hri-beršek iz KPO.
Številke so zares velike. Lani je bilo na slovenski trg danih 6.856.464 kilogramov nagrobnih sveč. Za to pooblaščena podjetja so lani
zbrala 2.361.970 kilogramov odpadnih nagrobnih sveč. In vsi ti odpadki morajo nekje končati. Običajno pri nakupu najrazličnejših izdelkov sploh ne razmišljamo o tem, da bodo na koncu delno ali v celoti končali med odpadki. Premalo se zavedamo, da odpadki ne nastajajo sami od sebe, temveč da smo mi tisti, ki jih ustvarimo. Zato bomo za zmanjšanje količin odpadkov morali spremeniti svoje navade. Na ministrstvu so izračunali, da če bi vse odpadne sveče, ki smo jih pokurili lani, zložili v 10x10 metrov velik
stolp, bi bil ta visok 67 metrov. Zanimiv pa je tudi podatek, da je bilo v letu 2010 v dveh slovenskih podjetjih recikliranih skupno le 823.165 kilogramov odpadnih nagrobnih sveč.
Najslabše so plastične sveče za enkratno uporabo, ki jih, potem ko zgorijo, zavržemo v celoti. Te kupuje večina ljudi. Okolju nekoliko prijaznejše so sveče, v katerih se menjuje samo vložek z voskom, ohišje pa se lahko uporablja več let. Stabilnejše sveče so iz stekla in keramike. Na tržišču so tudi sveče, ki za gorenje uporabljajo tekoči vosek, pa tudi solar-
ne z večno lučko, ki za svoje delovanje izkoriščajo svetlobo, ali takšne na baterijo.
Prižiganje sveč je način, kako v naši kulturi izrazimo spoštovanje do umrlih, da spomin na njih še živi. Marsikomu pomeni tolažbo in tega nihče ne namerava spremeniti. Na ministrstvu želijo le potrkati na našo vest, da se v bodoče pri tem nekoliko omejimo, kajti v prihodnjih tednih bomo lahko na grobovih videli na tone sveč. In če smo lani prižgali dve, naj bo letos dovolj ena. Eno pa morda prižgite na spletni strani
Gobe
(juhe, predjedi, glavne jedi)
www.pomaranca.si ^ www.facebook.com/pomaranca.si S 02 788 00 28
XiMsrrwrTsiEPMTiTTwmnaawzisTmia-
[LEI NA
¡ESTO!
080 19 20 www.ZavarovalnicaMaribor.si
Q zavarovalnica.maribor
ZAVAROVALNICA MARIBOR
Napoved vremena za Slovenijo
Kakor Uršule (21.) dan je, ' tudi pozimi stanje.
1/9
4/1.3
-3/6
0/7
-1/5
2/8
2/8
6/11
7/12
1/5
Foto: Viki Ivanuša
7/11
Vsak Slovenec je lani ustvaril dober kilogram odpadnih sveč.
2/8	
M 3/9	
	S 4/8
	rx
1/7^	
Danes bo na zahodu države delno jasno, drugod pretežno oblačno. V jugovzhodni Sloveniji bo sprva še rahlo deževalo ali snežilo. Še bo pihala zmerna do močna burja. Jutranje temperature bodo od -1 do 4, v alpskih dolinah do -3, na Primorskem okoli 7, najvišje dnevne pa od 4 do 9, na Primorskem okoli 12 stopinj C.
V soboto in nedeljo bo na Primorskem deloma jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. Burja na Primorskem bo počasi oslabela. Še bo hladno.
Foto: SM