№silo delniške družbe Alpina LETNIK 34 ^ • e DELC . ^;Ж^ PLAČAN^ pOSTl 64226 t\ Spremembe na podrbiju plač - m ■ — \ - z novim letom z novim letom začnejo veljati nekatere spremembe na področju plač. Kaj se vsebinsko spreminja? Za 15 % bo-"10 dvignili ume postavke, norme zaostrili ^ povprečju na nivoju podjetja za 13 indeksnih točk; ukinili povprečni preseg norm kot stimulacijo za režijske delavce; osebna ocena po posameznih organizacijskih enotah pa v povprečju ne bo smela preseči vrednosti 0; režijskim delavcem se za ure na ''elu doda 6 % njihove ume postavke; uvajamo stimulacijo za izredne uspehe pri delu ^ višini -10 +15 % osnovne plače delavca, ''atero bo lahko dobil posamezen delavec (režijski ali na normi), skupine delavcev, oddelek, ali več oddelkov, za en mesec ali da^še obdobje. O upravičenosti do stimu-'scije bo odločala uprava na predlog člana uprave. Ker zaostritev norm pomeni tudi nižje doseganje norm (ne pa ob isti intenzivnosti dela nižje plače), se spremeni tudi 'kriterij za doplačilo do najnižje izplačane plače zaposlenim za poln delovni čas, dolo-f^ne z dogovorom o politiki plač, sprejetim na državnem nivoju. Doslej so imeli pravi-codo doplačila delavci, ki ob 100 % dosegu norme niso prejeli minimalne plače, kot jo določa prej omenjeni dogovor. Po novem 'majo pravico do doplačil delavci, ki ob % dosegu norme ne dosežejo minimalne plače. Te spremembe na samo višino plač v histvu ne bodo vplivale. Spremenilo pa se ^ razmerje med plačilom za redno delo in "Simulacijami v korist prvega, kar je temelj ^ nadaljnjo prenovo oz. izboljšanje sistema nagrajevanja, saj z obstoječim nismo več v ^^loti zadovoljni. Plača naj bi bila odvisna od zahtevnosti dela, ki ga nekdo opravlja in od njegovega Osebnega prispevka za dobro oz. čimboljSe opravljeno delo. Z vidika posameznika naj l^i bila plača seveda čim višja, z vidika pod-J^'ja pa sredstva za plače pomenijo strošek, ga ne bomo mogli (vsaj zaenkrat še ne) Povečevati. Zato moramo iskati primernejšo rešitev delitve teh sredstev v okvim ob-"'oječih. V zvezi s tem bomo v letošnjem letu dokončali prenovo obstoječe sistemiza-^■'je (določitev delovnih mest, vsebine dela na teh delovnih mestih, pogojev, ki jih je potrebno izpolnjevati za opravljanje teh del, določitev načina vrednotenja in ovrednotenje teh del). Temu oz. ob tem pa sledi tudi nadaljnja prenova sistema nagrajevanja oziroma plač, kar vse se bo v končni fazi s formalnega vidika pokazalo v obliki novih aktov: pravilnika o sistemizaciji in organizaciji, ki se že pripravlja in pravilnika o plačah. Spremembe oz. ureditev omenjenih področij bodo za posameznika lahko imeli ne le pozitiven ampak tudi negativen vpliv (finančno ali statusno), vendar moramo to ob siceršnjem pozitivnem učinku, ki ga od sprememb pričakujemo, sprejeti kot pomemben dejavnik uspeha dela. Mojca GANTAR Vzpon Nataše Bokal V tekmah za svetovni pokal v alpskem smučanju so smučarji, ki tekmujejo z Alpininimi čevlji, dosegli nekaj lepih rezultatov. V veleslalomu za zlato lisico v Mariboru je bila NataAa Bokal 12., Korenova pa 20. Nataša je bila 12. tudi v slalomu (na istem tekmovanju), še posebej pa velja poudariti, da je imela najboljši čas druge vožnje. V Hachau je bil Andrej Miklavc 14., Matjaž Vrhovnik pa 19. Da bi beseda meso postala Src pomislili koliko stane mintila dela Alpino, oz. koliko je škode, če npr. prihaja do zastojev? Ker je na to moč gledati na sila različne načine, ne hi f;ovo-ril o številkah. Je pa vsaj desetkrat večja kot lahko prihranimo s še tako doslednim varčevanjem. Da hi se temu izognili, mora vodstvo najprej vedeti, kaj hoče v več naslednjih letih, to leto. v.sak trenutek. Pri tem .seveda odloča veliko dejavnikov, od povsem ekonomskih in organizacijskih motnosti - do (delno) .socialnih dejavnikov. Zato .so poleg vodstva strokovni ljudje tisti, ki morajo imeli besedo, ugled in motiv, da bodo odkri(va)li prednosti in slabosti podjetja, programov, ukrepov. O .seveda, na ljudi ne smemo pozabiti; ne zaradi kakšne ideologije, temveč kot močnega, zainteresiranega faktorja produkcije in dobrega poslovanja. Posebno še, ker .smo praktično vsi tudi delničarji. Pa tudi zato, ker v podjetju, kjer je socialna ogroženost prevelika, ni ustreznega miru in časa za temeljit premislek in kvalitetno poslovanje. In sedaj tisto, kar hočem povedati. Vsaj nekaj ljudi ie danes \r, kakšne moinosti imamo, celo kakšna usoda nas čaka. Zberimo torej misli, naredimo .selekcijo zamisli in začnimo izvajati načrte. Postopno od dne do dne, leto za letom. Tako kol sedaj stvari stoje, ne bo šh večno (kar je zelo mila ocena). Bolečina neizbežnega bo zato blažja, rešitve bolj človeške, pričakovanja ma-nagerjev in delničarjev bolj realna. Za v.se to pa mora biti poleg jasnih misli, dobrega namena in korajže, še trdna volja in ustrezna sposobnost - tako po naravi kot po izobrazbi - in to na vseh delovnih mestih - od uprave do delavca, ki mora prav tako obvladati svoje delo. In na koncu še moja novoletna želja v zvezi s tem. Da bi vsaj nekaj odgovornih ljudi pomislilo, kaj pomenijo besede v tem priložnostnem razmišljanju! Nejko Podobnik kronika DOGODKOV ШЕ шш Leto 1996 v naših planih še pred iztekom poslovnega leta In pred ugotovitvijo dokončnih rezultatov poslovanja v letu '95, ki se končuje, je čas, ko si dokončno postavimo cilje poslovanja za leto pred nami. Same priprave, izdelava planov po posameznih področjih ter usklajevanje med posameznimi oddelki, službami, je potekalo že vso jesen. Kljub temu, da do neke mere izdelava letnega plana poteka že po utečeni poti, pa praktično vsako leto nastopijo novi momenti, ki tako ali drugače zavlečejo dokončno začrtanje nalog. Vsakemu posamezniku je že iz tekočega dela jasno, kaj bo delal v prihodnje, vendar je nujno potrebno, da se postavijo skupni cilji delovanja, saj se premnogokrat dogodi, da ti niso usklajeni in prihaja zaradi tega do nesporazumov in konfliktnih situacij. Ravno na tem področju je velika vloga letnega planiranja, da se vnaprej postavijo, dogovorijo ali tudi odpravijo različni pogledi na določene rešitve in s tem zagotovi sledenje istih ciljev s stališča celotnega kolektiva. Ne smemo podcenjevali dejstva, da ima isti skupni problem različno težo in s tem pozornost s stališča posameznikov in posameznih služb, saj vsak obravnava proMem s svojega zornega kota. Vsaka služba postavlja probleme svojega oddelka na prvo mesto, podjetja na drugo, medtem ko težav drugega oddelka sploh ne pozna ali ne vzame v obzir. Za razliko od srednjeročnih in dolgoročnih planov, katerih vsebina temelji na viziji in poslanstvu podjetja, z letnim planom že konkretno opredelimo cilje dela in si začrtamo konkretno kaj, koliko in na kakšen način bomo stvari izvršili. Pred tem pa je obvezno treba izvršiti analizo in oceno položaja, skratka ugotoviti, kje smo in kakšne so možnosti za vnaprej. Tako smo se ob pripravi plana za leto '96 srečali z vrsto omejitev in pogojev, ki pomembno krojijo vsebino letnega plana: - količina zalog gotove obutve je veliko previsoka, - obračanje vseh vrst zalog (zalog materialov. nedokončane proizvodnje, gotovih proizvodov v centralnem skladišču in celotnih zalog v maloprodajni mreži) je prepočasno, - število zaposlenih v neposredni proizvodnji počasi pada, v režiji pa ostaja nespremenjeno, - delež stroška plač v skupni realizaciji zadnja leta vidno narašča, - pojavlja se odliv kvalificiranih kadrov zaradi prenizkih plač ali neustreznega kadriranja, - zmanjšana konkurenčnost na svetovnem trgu, kot posledica tečajne politike iz leta '94 in deloma '95, ostaja, - cenovno se moramo na svetovnem trgu prilagajati konkurenci, to pomeni, da je prostor za doseganje boljših rezultatov izključno na strani zniževanja neposrednih kot tudi posrednih stroškov, - prodajne cene na domačem trgu se iz leta v leto približujejo svetovnim cenam, tako, da ne moremo računati z velikimi dobički pri prodaji na domačem trgu samo iz ugodnejših prodajnih cen. mag. Franci Mlinar, direktor financ in računovodstva - še vedno smo odvisni od šivanja zgornjih delov v kooperaciji ob tem, da se tovrstna pro-izv(xlnja seli izven Evrope, zaradi ugodnejših stroškov delovne sile, - določeni naši proizvodni oddelki so predragi, - tehnološko ne smemo zaostali za konkurenco, - organizacijsko določene rešitve niso najboljše, - cena denarja je Se vedno precej višja v primerjavi z obrestnimi merami v svetu, iz česar izhaja. da uporabljamo previsoko višino kreditov za financiranje poslovanja, - Se vedno smo soočeni z visokim rizikom iz medvalutnih nihanj na svetovnem trgu. Predvideni rezultat ob koncu naslednjega leta je res pozitiven, vendar z višino ne moremo biti zadovoljni ne eni ne drugi. Kljub vključitvi izboljšav in prihrankov v plane, je pred vsemi nami še celo leto, da stvari premaknemo v pozitivno smer, še v večji meri kot smo si to začrtali. Vsak izmed nas vidi številne napake, možnosti boljše izvedbe, rezerve pri sebi in drugih. V nobenem primeru ne smemo računati, da nas bo reševala država. Tudi dani obljubi s strani države, da bomo neto izvozniki lahko uveljavljali tudi v letu '96 za doseženi neto izvoz v drugi polovici lanskega leta, povračilo dela prispevkov za socialno varnost, vse kaže, da s tem ne bo nič. V predlogu proračuna je ta znesek subvencij izpadel. Obljublja se znižanje dela prispevkov, ki jih plačuje podjetje, vendar tudi v to ni verjeti v celoti. Med letom se prispevne stopnje zelo rade popravljajo navzgor. Skratka vse je odvisno (xl nas samih. Franci MLINAR Z optimizmom fia teiimc Smučark in smučarjev, ki tekmujejo z našimi čevlji, je na našem seznamu že blizu sto. Medtem, ko večina dobi le naše čevlje, imamo z nekaterimi najboljšimi tudi pogodbe, s katerimi vzpostavljamo načine sodelovanja. To pa so v glavnem (s strani smučarjev) vključevanje pri razvoju smučarske oz. tekaške obutve in promocija Alpine in naših proizvodov; na naši strani pa posrbimo za opremo (obutev); pri čemer le to tudi prilagodimo posameznim tekmovalcem. Najboljše spodbujamo tudi z denarnimi nagradami. Trenutno je med moškimi v A-reprezen-ta^ci I smučar z našimi čevlji (Miklavc), AI-reprezentanci prav tako 1 in v C-repre-zentanci 6 tekmovalcev, kolikor jih imamo tudi v mladinski reprezentanci. Med ženskami imamo v A-reprezentanci 2 (Korenovo, Dovžanovo), v AI-reprezentanci prav tako 2, v B-reprezentanci 6 in v C-reprezentanci 4 smučarke. Kot že rečeno, imamo poleg teh še veliko podmladka, kijih opremljamo z našimi čevlji. Vsi vozijo z A2 (Alpha 2) smučarskimi čevlji, ki jih seveda prirejamo glede na potrebe tekmovalcev. To velja zlasti za notranjost čevljev, ki so nekateri napolnjeni s poliuretansko, drugi s silikonsko maso, najmlajši pa imajo še vedno sešite notranje čevlje. Po prvih tekmovanjih vlada v naših ekipah in tudi med smučarkami in smučarji, ki vozijo z Alpininimi čevlji, kar optimistično razpoloženje, zlasti med fanti: Andrej Miklavc je tako čisto v vrhu in je razumljivo, da je upanje na dobro sezono še toliko bolj realno. Matjaž Vrhovnik se je profesionalno lotil smučanja in vztrajno napreduje. Podobno je z Mlekužem; ostali pa se prebijajo več ali manj uspešno. Med najbolj obetajočimi naj omenimo Mitjo Dragšiča iz Maribora, ki je sedaj v C-reprezentanci (letnik 1979) in Bernarda Vajdiča iz Velenja, ki je član mladinske reprezentance (letnik 1980). Med dekleti je optimizma Se vedno precej, čeprav mnoge najboljše tarejo poškodbe in bolezni (Bračunova, Korenova, Bokalova. Dovžanova). Kar zadeva čevlje, je večina tekmovalcev z njimi zadovoljna, vendar (zlasti fantje) opozarjajo, da jih bo treba Se razvijati. Spodbudno in hkrati obvezujoče je, da se oglašajo s pripombami in predlogi. No, saj jih prav zato imamo, kajne! Moram pa reči, da novih izvedb naših smučarskih čevljev Se niso preizkusili, zato je Se čas za izpopolnjevanje. Skratka, upamo, da bomo lahko v kratkem pisali o novih uspehih naših tekmovalcev in s tem o ustreznosti tekmovalnih čevljev. Peter JEREB iivljenjt kronika DOGODKOV strokovnih sluxb in proizvodnih oddelkov, predstavitev novih dosežkov, inovacij, ukrepov, razpisi nagrad. v Živahno delo organov delniške družbe v preteklem mesecu se je kar nekajkrat sestal nadzorni svet. pa tudi "prava. Tuje razumljivo, saj se vzpostavljajo novi odnosi. Pogovor in duKovor, kako bomo organizirani vnaprej (na vrhu delniške družbe). Se ni končan, zato bomo o tem vef napisali drugič. Svet delavcev (o njegovi vlogi smo pisali v prejšnji številki Delo-J.ivlje-"ja) seje 21. decembra 1995 sestal že petič. Tokrat je razpravljal o soglasju k spremembi podjetniške kolektivne Pogodbe glede dogovorjenih pravil o PliiCah in kriterijih za letni dopust in pro-počitniških zmogljivosti. UvcKloma pa je na nekatera vprašanja ^ /Vezi s poslovanjem, ki so se pojavila, odgovarjal predsednik uprave Bojan Starman. Ugotovil je. da smo sc kar pravočasno Prilagajali razmeram, čeprav smo sicer uresničili le del ciljev, ki smo si jih za-■"'živili, in nadaljeval: "Kljub temu smo v pogledu racionalizacije poslovanja naredili kar precej. To ^clja tudi za selekcijo programov oz. *'''st obutve, ki jo proizvajamo, da sedaj "ulimčno vemo. kaj se nam izplača oz., lahko v ceno vračunamo le stroške, ki jih trg prizna. Se vedno pa je naša produktivnost ve-liko prenizka. %a primerjavo naj povem, ''a na Portugalskem naredijo 21 parov wvljev na delavca dnevno, pri nas parov. Seveda ne gre toliko za ti-'ifno storilnost delavcev, temveč za 'Ifugačno. učinkovitejšo organiziranost, Mnogi trdijo, da pri nas proizvixlnja ^'"ji kar 20 % delovnega časa. Že tu je ^'/erva, da ne govorimo o ostalem. Pri ^'Valiteti bomo morali še napredovati. Tudi kar zadeva trge smo naredili '^"'■ak naprej, čeprav nam je ostalo le •^0% nekdanjih trgov. Kar uspešno prodiramo v Franciji in Nemčiji. Na splošno pa velja, da bi morali ^l"seči,dabi na Zahodu dosegli 10 % za- služek, na Vzhodu 20%, na domačem Irgu pa 30%. Tečaj tolarja, ki zelo vpliva na naS poslovni re/ultal, je sedaj tudi ugodnej-!5i; za nazaj pa smo dobili od države delno nadomestilo. Kljub vsem težavam upamo, da bomo poslovno leto zaključili brez izgube, zadolženost pa bomo tudi 5e nekoliko /manjšali. Doseči bo treba, da bo vsak na svojem delovnem mestu delal še bolj odgovorno, To bomo med drugim skušali doseči I udi s sistemom nagrajevanja, ki bo res upošteval prispevek posameznega delavca. Skratka, kljub temu, da delamo v zahtevni panogi, nismo brez perspektive, če bomo dobro gospodarili, kvalitetno delali in zmanjševali stroške.« V nadaljevanju je svet delavcev dal soglasje k prodaji počitniških zmogljivosti v Maredi in tri počitniške prikolice. Kar bomo za to iztržili, naj se nameni za izboljšanje preostalih počitniških zmogljivosti. Kar zadeva plače je svet delavcev dal soglasje k predlogu, da se z veljavnostjo od I. I. 1996 dalje: - urne postavke dvignejo za 15%, norme se v povprečju zaostrijo za 13 indeksnih točk: pravico do doplačila do najnižje izplačane plače za zaposlenega za polni delovni čas, določene z veljavnim dogovorom o politiki plač, imajo delavci, ki dosežejo 87 % norme. - poprečni preseg norm, kot stimulacija za režijske delavce, se ukine; osebna ocena po posameznih organizacijskih enotah v povprečju ne sme preseči 0; za ure na delu se tem režijskim delavcem doda 6 % njihove ume postavke. - uvede se stimulacija, ki jo dodeljuje uprava na predlog posameznega člana uprave, v višini -10 do +15% osnovne plače delavca. Stimulacija se lahko dodeli posameznim delavcem, skupini delavcev, oddelku, več oddelkom: tako režijskim delavcem kot delavcem na normi; za obdobje enega ali več mesecev. Prav tako je svet delavcev dal soglasje k spremembam kriterijev v pravilniku o delovnih razmerjih v zvezi z letnimi dopusti (predhodno usklajenimi s sindikati). in sicer: - delovni pogoji (čl. 107): po tem kriteriju bodo po novem imeli pravico do 2 dni dopusta delavci, ki delajo v treh oz. štirih izmenah oz. opravljajo nočno delo, in sicer, če v teh pogojih delajo najmanj 4 mesece nepretrgoma v preteklem letu. - matere z otroki (čl. 108): delavkam, materam z enim otrokom, v starosti od I do 14 let bo po novem pripadalo 2 dni dopusta, za vsakega naslednjega otroka I dan, vendar skupaj ne več kot 5 delovnih dni. - dopust na doseženo stopnjo strokovne izobrazbe (čl. 109) se črta, N. P. ~c ^tt.C '»xt \CAJ-(. * l/оХЉ^ 'ccL. /-t-t /. ^ITV. ^d/и-^-клЈл. aO,£tJ*Jt^ . ХсЉ^л^ /-<^i»<.', OĆCL. ^ ItCL^fADOLCĆi^tcr '^»С-'Ј£Д-С«_ј£!Ч^ & .<-C4. с£^ _ ^^Ј£>-<Ј^ 'Ј(^ЛЉ>- ^АМп^С^ '^О- ^Лјо6Љ<..£6<^ /tn a^fC\.i.x.C3C\jLt^ <-L4, '-м-ЛЛ^ *^i*-Zl(r»<_c ^^J^jtMT.LiiCcLt^L /z-tfT/ L #^6AVe.o . ^2ЛАс6*всЛ-о./г лм,есуг&Ј^tU>življenK kadrovske NOVICE Prišli, odšli, umrli, diplomirali, predstavitve diplom, kadrovski načrti, tekoča problematika, stimulacije. KADROVSKE NOVICE december 95 Leto 1995 se je že poslovilo, pa poglejmo še kadrovske novice za december 1995. Alpina d.d. Žiri je leto 1995 zaključila s 1429 zaposlenimi delavci, kar je za 70 delavcev manj kot leto poprej. V tem mesecu je z delovnim razmerjem prenehalo 8 delavcev, na novo pa ni sklenil delovnega razmerja noben delavec. Z delom so v decembru 1995 prenehali iz skupnih služb pripravnik Matjaž Mazzini, iz proizvodnih oddelkov v Žireh pa Peter Kavčič, Janez Seljak in Bogomir Filipič, iz obrata Gorenja vas je z delom prenehala Tanja Ferfolja in iz obrata Col Ljudmila Logar. Iz prodajalne Alpina Šentvid je z delovnim razmerjem prenehala Dragica Arko in iz prodajalne Metlika Branko Miiller. Irmo DOLENEC OB UPOKOJITVI Dolgoletnima sodelavcema Janezu Seljaku iz spremljajočih dejavnosti in Dragici Arko iz prodajalne Alpina Šentvid želimo oh odhodu v pokoj mnogo zdravja, zadovoljstva in razumevanja v domačem krogu: ter veliko veselja oh uricah sprostitve, za katere jim je dosedaj zmanjkovalo časa. Dedek Mraz je še radodaren Mala pevka iz Škofje Loke Tjaša Grah je navdušila razigrane sovrstnike Letovanje v Termah Čatež še naprej v zadnjem času je bilo večkrat zastavljeno vprašanje, kaj bo z našimi počitniškimi kapacitetami. Zadnjo besedo o tem je izrekel svet delavcev na svoji prednovoletni seji. Svet delavcev se je odločil za srednjo varianto, in sicer, da obdržimo počitniške zmogljivosti v Termah Čatež in Strunjanu, kjer sla letovišči, po katerih je največje povpraševanje naših delavcev. Prikolice, ki so že precej dotrajane, naj bi prodali; Mareda pa ostaja zaenkrat še nerešena. Hkrati obveščamo zainteresirane letovalce, da se lahko prijavijo za letovanje v Čatežu. Zaenkrat bo možen vpis tja do 15. junija, to je obdobje zimske sezone in predse-zone. O cenah še ni dosti znanega, bodo pa nekoliko višje, ker nam Terme Čatež vsako leto podražijo najem storitev. Ko bodo cene znane, bomo to objavili v Informatorju. Za poletne mesece, ko je za letovanje največje povpraševanje, bomo pripravili razpis, kjer bodo imeli prednost delavci Alpine, sicer pa bomo za Se proste termine vpisovali tako delavce kot upokojence in zunanje interesente. Vse, ki ste v Čatež radi zahajali in vse ti.ste, ki bi Terme še radi spoznali, vabim, da se prijavite za letovanje. Mihaela OBLAK ^ času pred Novim letom je dedek Mraz obdaril 358 otrok naših delavcev. Zelo velika udeležba, tako otrok kot staršev, zgovorni in zado-^•»Ijni otroci so dokaz, da velja to obliko obdarovanja obdržati še naprej. ^^^pvljenje Rudolfu Demšarju v slovo v začetku januarja 1996 smo se poslovili od našega dolgoletnega upokojenca Rudolfa Demšarja iz Žirovnice. Rudolf Demšar je v Alpini pričel delati septembra leta 1960 v vratarski službi kot nočni čuvaj. Delo nočnega čuvaja je vseskozi vestno opravljal, junija 1966 je bil za nekaj časa premeščen na delo v mizarsko delavnico, kasneje pa je zopet vztrajno opravljal delo nočnega čuvaja. Upokojil se je maja leta 1974. Tudi po upokojitvi je nekajkrat nadomeščal delavce v vratarski službi. Sedaj je za vedno odšel iz vrst upokojencev Alpine. Vsi, ki smo Rudolfa Demšarju poznali, ga bomo ohranili v lepem in dobrem spominu. Od TU in TAM Dogodki s področja širših interesov, šolstvo, zdravstvo, akcije krajanov, kultura, šport, potopisi, pisma... ■H—- / Na otvoritvi razstave ob 70-letnici Ivana Gluhodedova se je /bralo veliko ljudi Na razstavi Ivana Gluhodedova se je prvič predstavil kvartet kljunastih flavt AIR, ki ga sestavljajo: Nina Kokalj, Borut Bogataj, Andrej ZakelJ in Dušan Mlakar Škoda, da judo životari Pregledna razstava ob 70-letnici v prenovljeni galeriji Svobode v zadružnem domu so 8. decembra odprli pregledno razstavo likovnih del žirovskega slikarja samouka Ivana Gluhodedova. Že sama galerija, ki je sedaj razširjena v del nekdanje knjižnice, je s prenovitvijo postala res sodoben razstavni prostor. 35 razstavljenih del, ki jih je za razstavo izbral kar avtor sam, je razvrščenih po času nastanka, kar še bolj omogoča spremljanje razvoja mojstra tihožitij, ki jih je med razstavljenimi deli največ. Slikarjeva dela je predstavil akademski slikar Stane Kosmač, ki je zlasti opozoril na razvojno pot tega žirovskega umetnika, in značilnosti njegovega slikarskega izražanja. Po splošnem mnenju slikanje Ivana Gluhodedova spominja tako na renesanso kot na znane holandske mojstre. Na odprtju razstave se je zbralo več kot sto ljudi, ki so si z zanimanjem ogledali razstavo in čestitali slikarju. Ob tej priliki se je na prvem nastopu predstavil tudi kvartet kljunastih flavt AIR, ki ga sestavljajo: Nina Kokalj, Borut Bogataj, Dušan Mlakar in Andrej Žakelj, ki ga je predstavil soorganizator razstave Miha Naglič. Upam, da tudi novemu ansamblu ne bo zmanjkalo ne diha ne navdiha, da bi nas še naprej razveseljeval. Kot sosed in prijatelj se je na razstavi oglasil upokojeni učitelj matematike Pavel Zaje, kije v prijateljski in šegavi besedi približal osebnost Ivana Gluhodedova: njegovo ljubezen do narave, poznavanje le-te, natančnost in skromnost... Ivanu Gluhodedovu želimo, da bi nam s pomočjo čopiča še dolgo odkrival čudovite detajle narave... N. P. Ta vzdih ni kar tako, ko izvem, da v Žireh vendarle vadi nekaj izredno talentiranih mladih judoistov. Čeprav ne tekmujejo več v ligi, so posamezni uspehi res zavidljivi. Že uspehi v letu 1994 so bili vzpodbudni. rezultati lani pa kažejo, da bi odgovorni res morali poskrbeti za organizacijsko osnovo delovanja. Emil Padovac, Sašo Jereb, Milan Herega in drugi so športniki, ki bi jim veljala večja pozornost. Poglejmo zakaj? Na mednarodnih tekmovanjih, kot je pokal Pohorskega bataljona, sta tako Sašo Jereb kot Emil Padovac dosegla tretje mesto v svoji kategoriji. Na pokalu Šiška je bil Sašo Jereb 3. Na državnem prvenstvu po pasovih je Milan Jereb zmagal med oranžnimi pasovi in osvojil zeleni pas, medtem ko je bil Robi Pečelin 2. Petnajst let je minilo od tedaj, ko je 23. oktobra 1980 izšla prva številka Žirovskega občasnika. Urednik Miha Naglič ob tem razmišlja; »To ni kakšna posebna obletnica; je pa priložnost, da opozorimo na nekatere probleme, ki se postavljajo nadaljnjemu izhajanju. Glavni je, kot vedno, denar. Stvar je taka, da smo vsa ta leta z dotacijami, oglasi in prodajo vsaj za silo pokrivali visoke tiskarske stroške. Urednika je plačevala Krajevna skupnost Žiri, avtorji pa za svoje prispevke honorarjev praviloma niso prejemali; če seje zgodila redka izjema, je zgolj potrjevala to pravilo. V letih, ko smo začenjali, je bil še marsikdo pripravljen napisati dober članek brez plačila. Zdaj je drugače; dobrih avtorskih prispevkov, ki bi bili zastonj, preprosto ni! Slabih pa (tudi če so podarjeni) ni vredno objavljati. Na Zahodu, h kateremu težimo, je običajno razmerje med vrednostjo vloženega dela (avtorskega in drugega) in materialnih stroškov za kako publikacijo 2;1. Mi Na tekmovanju za memorial Nagaoke je bil Sašo Jereb v svoji kategoriji 2., na novoletnem turnirju pa sta zmagala v svojih skupinah tako Sašo Jereb kot Milan Herega. Klub šibki organizaciji in pomanjkanju vadbe, so taki uspehi res premisleka vredni. Še posebno če vemo, da zanimanje za ta šport v Žireh ni usahnilo in da imajo žirovski judoisti prijatelje, ki jim občasno pomagajo. Nekateri se enkrat tedensko vozijo na trening v Ljubljano, poleti pa so skupaj z ljubljanskimi judoisti vadili v Goropekah pod vodstvom največjega strokovnjaka za judo pri nas -Jožeta Škrabeta (7. mojstrski pas). Sklenili smo, da bomo tudi v na.šem časopisu spremljali dogajanja in vsakih nekaj mesecev poročali, kako napredujejo razmere na področju judo športa v Žireh. težimo k temu, da bi bilo vsaj 1:1-Občini Žiri, za katero upamo, da od pokojne KS prevzame soustanovitelj-stvo, soi/.dajateljstvo in pokroviteljstvo nad ŽO, tako predlagamo ustrezno povišanje dotacije - če je seveda njen interes, da zbornik za vsa vprašanja na Žirov-skem izhaja še naprej.« Tako imamo pred seboj 21/22 številko tega zbornika za vsa vprašanja na Žirovskem, v katerem lahko preberemo: Vojna v ljudeh še traja; Iz nemškega v slovenski Dachau (pogovor s Plečnikovim učencem in sodelavcem arh. Via-stom Kopačem); Žirovec v Parizu (pogovor z Ivanom Cankarjem); Pogovor z umetnikom, z likovno prilogo TomaŽa Kržišnika; v Sredici pa boste tokrat obujali spomine »Kako smo jedli«, izpod peresa dr. Marije Stanonik; Rimljani na Žirovskem (mag. Branko Mlinar); potem pa so tu še Odmevi, odmevi... In razume se - občasnik še lahko kupite v žirovskih trafikah in špecerijah-Lepo darilo in zanimivo branje! Nejko PODOBNIK Akademski slikar Stane Kosmač je ocenil razstavljena dela Ivana Gluhodedova Žirovski občasnik je spet izšel 8 М)ОЛЦу1јепј/ Od TU in TAM Dogodki s področja širših interesov, šolstvo, zdravstvo, akcije krajanov, kultura, šport, potopisi, pismo. 237 milijonov tolarjev za občinske potrebe 1'otem, ko je lanskoletni občinski proračun zna&al 200 milijonov tolarjev, bo občinska »blagajna« letos težka 237 milijonov slovenskih tolarjev. Poglejmo najprej, kako bomo priSli do denarja. Največ sredstev se bo nateklo iz 30 % dohodnine - 106 milijonov SIT. Ker ima Vsaka občina pravico vsaj do 90% povprečnih sredstev občin za delovanje, bomo od republike prejeli še tako imenovano finančno izravnavo v višini 71,5 milijonov SIT. So pa še drugI prihodki, kot na primer: nadomestilo za stavbno zemljišče, prispevki občanov, prihodki od la.stnlh dejavnosti, najemnine Itd., kar znaša skupaj 57 milijonov SIT. Nekaj bo tudi Dnevnik, ki opozarja Da, res - pa čeprav s časovne razdalje osemdesetih let je Dnevnik 1914-1918, Albina Mlakarja, mnogo več kot dokument; je pričevanje razmišljajočega fanta, ki zori v strahotah prve svetovne vojne in s preprosto, a pronicilji-vo mislijo ocenjuje ta svet. Kdo sploh je Albin Mlakar? To je človek, rojen v Divači, 1893 leta, naiSirn rojakom, (saj je bil oče doma v Goropekah, mati pa v Koritah); Umrl pa je 1986 v Ljubljani. Njegova starša sta se po poroki odselila v Divačo, kjer je imel oče mizarsko delavnico. Skupaj sta •niela osem otrok, od katerih nihče ne živi več.,. Albin Mlakar je opravil umetno obrtno šolo in bil na koncu nadzornik pri železnici. Pravzaprav se je srečanje s sodelavci kobariSkega muzeja začelo že pred meseci, ko je skupina članov •urističnega društva Žiri obiskala ta svetovno znani muzej. Na pobudo Emesta Mlakarja so se stiki poglobili, zlasti potem, ko smo izvedeli, daje Albin Mlakar objavil Vojaški dnevnik iz prve svetovne Vojne - čeprav le v enem izvodu. Očitno je marljivim in ambicioznim kobariškim muzejskim delavcem dnevnik pomenil novo priložnost, da podčrtajo svoja prizadevanja v poslanstvu, da ohranjajo bogato izročilo v dogodkih na SoSki fronti in s tem pripomorejo k pravemu razumevanju vojne - pa tudi miru in sodelovanja. Kljub v.semu je organizatorje spet presenetil odziv poslušalcev. Ne samo zato, ker se je zbralo toliko Mlakarjev kot še nikoli, temveč ker je prišlo na predstavitev knjige v Galerijo v Žireh toliko ljudi, da je zmanjkalo stolov... Knjigo sta predstavila urednik Željko Cimprič in Alenka Razpet, medtem ko je izbrane odlomke prebral Ivan Rutar. Posebno vzdušje in poživitev sta s starimi ljudskimi pesmimi pričarala Majda Luznik in Metod Bajt. Pa seveda tudi to, da sta bili prisotni hčerki Albina Mlakarja, Veronika in Ana, ki je že dolgo znana žirovskim radijskim delavcem, saj jih je pred leti kot vrhunska strokovnjakinja za govorjeno slovensko besedo uvajala v skrivnosti jezika radijskega medija. Kot kaže se bo tovrstno kulturno življenje v Galeriji v Žireh še nadaljevalo. N. P. sredstev od davkov in taks, ki pripadajo občini - 2,3 milijona. Vsi prihodki skupaj znašajo že omenjenih 237 milijonov. Za kaj vse pa burno ta denar porabili? Odhodki za delo organov se delijo na več področij. Za delo občinske uprave in sveta bo namenjenih 21 milijonov, od tega za plače blizu 12 milijonov. Tu naj kot zanimivost navedemo, da za občinsko praznovanje (zaenkrat) nI predvideno nič sredstev. Za dela izvajalskih organizacij je predvidenih 66,5 milijonov; največ za ptxlročje izobraževanja (27 milijonov) in osnovno šolo Žiri (25,8 milijonov) in materialne stroške skoraj 18,5 milijonov SIT. Iz teh sredstev bo šlo nekaj denarja za OŠ Jela Janežiča v Škofji Loki (Posebna šola, ki jo obiskujejo tudi ŽirovcI) - 700.000 SIT; za ljudsko univerzo 650.000 SIT in Glasbeno šolo 120.000 SIT. Močna postavka je tudi otroško varstvo (23,5 mlljonov SIT), zlasti zato, ker so v njej tudi plače (za razliko od osnovne šole, kjer le te krije država); samo plače 17 milijonov. Za socialno skrbstvo je namenjenih 650.000 SIT, za Center za socialno delo pa tudi ravno toliko. Za kulturo je namenjenih 4,9 milijonov SIT, od tega največ za dejavnost kulturnih društev (2,7 milijonov SIT), nekaj pa tudi za knjižnico Ivan Tavčar (1,5 milijonov SIT). Za šport bo denarja preko 7 milijonov SIT, večina za delovanje športnih društev. Nekaj malega bo namenjeno tudi za vzdrževanje športnih objektov. Tudi na požarno varstvo občinski proračun nI pozabil. Za to bo namenjenih blizu 3 milijone SIT, večinoma za delo gasilskih društev, nekaj pa tudi za gasilsko zvezo v Škofji Loki. Za dotacije in subvencije bo »žakelj« obsegal kar tretjino vseh sredstev (78 milijonov SIT). Denarne pomoči in nadomestila - II milijonov SIT. V (a sklop sodijo tudi sred- stva na področju izobraževanja, nagrade, regresi za prehrano (325,000), učbeniki (240.000), šola v naravi, stroški dislociranih šol (700.000), Jubstov sklad (21.000). Za področje zdravstva bo namenjenih 1,5 milijona SIT, za področje otroškega varstva še 4,7 milijona SIT, subvencije oskrbnin npr. 2,7 milijonov SIT. Za dotacije družbenim dejavnostim bo namenjenih skoraj 3 milijone SIT. Za muzejsko društvo npr. 950.000, za Žirovski občasnik 550.000 SIT. Poraja se vprašanje - zakaj je za področje raziskovanj namenjenih le 50.000 SIT.'(op. uredn.) Za plačilo storitev na področju družbenih dejavnosti jc namenjenih nekaj čez 9 milijonov SIT, na področju Izobraževanja skoraj 8 milijonov, za prevoze otrok 7,5 milijona SIT. Za dotacije in storitve na področju gradbene gospodarske Infrastrukture blizu 55 milijonov SIT (stanovanjsko gospodarstvo nekaj čez I milijon, komunalno dejavnost 50 milijonov; požarno varstvo 700.(X)0 SIT in na drugih področjih skoraj 3 milijone, za urbanistično dokumentacijo I milijon SIT. Sredstva za druge javne potrebe bodo znašala blizu 8 milijonov SIT, za financiranje političnih organizacij dober milijon SIT, pripravo nove deponije blizu 1,4 milijona SIT. Sredstva za intervencije v gospodarstvo znašajo skoraj 6 milijonov, od tega za pospeševanje razvoja malega gospodarstva - 1,4 milijona, pospeševanje razvoja turizma - 600.000 SIT, za intervencije v kmetijstvo dobre 3 milijone SIT. Za Investicije v Infrastrukturo je namenjenih 24 milijonov SIT, za investicije v družbenih dejavnostih pa 250,000 SIT in za Investicijsko vzdrževanje 32 milijonov (v družbenih dejavnostih 6 milijonov, od tega v izobraževanju 4 milijone). (nadaljevanje na 10. strani^ predstavitvi dnevnika Albina Mlakarja se je poleg številnih Mla-I'^rjevih sorodnikov udeležilo še veliko ljudi. V prednji vrsti: arhitekt Гопе Mlakar, hčerki Albina Mlakarja Veronika in Ana, Martina Mlakar Knjigo so predstavili sodelavci Kobariškega muzeja, urednik Željko Cimprič in Alenka Razpet, odlomke iz dnevnika je prebiral Ivan Rutar, za vzdušje in prijetno zvočno kuliso pa sta poskrbela glasbenika in pevca Majda Luznik in Metod Bajt ^^tiJOživljenje ~s Od TU in TAM Dogodki s področja širših interesov, šolstvo, zdravstvo, akcije krajanov, kultura, šport, potopisi, pisma.. »Možnar« za naše zdravje Prejšnji mesec so pri Lipetu (nasproti farne cerkve) odprli prodajalno Možnar, podjetnika s Sovodnja Edvarda Rupnika. To je prodajalna, kije bolj lekarna kot Specerija... Podobno razmišlja tudi lastnik. »Naš program je res kar širok; tu imamo hrano brez konservansov in drugih dodatkov, zdravilne snovi za okrepitev in ohranjanje zdravja; tu je otroški program prehrane; prav tako za odraslega človeka in starostnika. Vse polnovitaminsko in brez škodljivih maščob.« Tu imajo tako plenice za otroke kot program za stare ljudi, kijih je treba negovati. Razne kreme so tudi tu. Če ne veste kako je z vami, boste tu lahko kupili aparat za merjenje pritiska... Če pa imate kakšne težave, na primer s hrbtenico pa tudi akustimulator. »Moram reči, da mi kar prav pride, da sem bil petnajst let lekarnar«, pravi prijazni Edvard Rupnik, ki obljublja tako nasvete kot demonstracije sredstev, ki bi jih želeli kupiti. Pihalna godba Alpine je pod vodstvom dirigenta Milana Matičiča bravurozno izvedla svoj program Za sofinanciranje koncerta častno članstvo tudi za Cveta (irudna ml. Janez Kavčič, Gorenjec meseca 237 milijonov SIT (nadaljevanje : 9. strani) Največ od teh sredstev pa bo namenjenih za gospodarsko infrastrukturo -26 milijonov SIT (npr. za vzdrževanje cest 12 milijonov in vzdrževanje komunalnih objektov blizu 13 milijonov). Toliko smo iz proračuna izbrali o nekaterih zanimivejših postavkah. Kaj naj rečemo na koncu? Tajnik občine Andrej PoljanSek je prijazno pojasnjeval nekatere največje postavke. Toda zlasti odhodkov je toliko vrst, da težko govorimo o tem, da ljudje poznajo, kam vse gredo sredstva. Zato bi bilo dobro, da bi javni razpravi dodali možnost pogovora npr. po vaseh, kjer bi ljudje v pogovorih s sestavljalci proračuna in svetniki določene stvari izvedeli natančneje. Pa 5e nekaj bi s tem dosegli; da bi bil proračun res naš, »da kontroliram« kam gre moj denar, da zraven še kaj naredimo. Pa mogoče drugič - tako? Po predlogu proračuna Polna garaža starih predmetov in 5e vse stene povrhu; veža v hiši stare mame pri Snopku v Račevi -to je muzejska zbirka Janeza Kavčiča, učenca osmega razreda osnovne šole v Žireh. »Štiri leta že zbiram stare predmete, od mašnih bukvic - do cevi stare puške. Zbirati sem začel po naključju, ko me je eden od sorodnikov spomnil na to z zanimivim predmetom, ki gaje našel v okolici. Od tedaj sem prosti čas posvetil zbiranju, čiščenju, barvanju in urejanju predmetov. Samo sandolinsa je šlo 15 litrov. Tudi vse počitnice sem porabil za to. Tako sem do danes zbral okrog 5(X) predmetov. Precej tega sem dobil doma, nosili so mi sosedje. Naslednje leto se nameravam vpisati na elektro šolo - jaki tok, vendar se zbiranju starih predmetov ne mislim odreči.« Tako je prav; veselje prinese pridnost, pridnost -znanje, vse skupaj pa urejeno muzejsko zbirko. Kar čutim, da bi bila stara Snopkova hiša kmečki muzej. Domači Janeza podpirajo, zlasti stara mama je navdušena, Zakaj si zbirke ne bi ogledali strokovnjaki in Janezu svetovali, kako naj jo uredi in kako naj zbira naprej. Ni čudno, daje Janez, kije mimogrede tudi uspešen zbiralec znamk, v konkurenci uglednega g. Dežmana iz Radovljice novembra postal Gorenjec meseca. Dobra popotnica za hraber korak v življenje, kajne. Nejko PODOBNIK 10 življenje kronika KRAJA Dogodki s področja širših interesov, šolstvo, zdravstvo, akcije krajanov, kultura, šport, potopisi, pisma. # # Predsednik pihalne godbe Alpina Roman S|anonik je izročil priznanje-častni predsed-"'k pihalne godbe - do^oletnemu godbeniku 'П predsedniku Vikiju Žaklju Vzhičenost in toplina koncertu pihalne godbe Prav zares, tokratni Boiično-novoletni kon-'■'ert Pihalne godhe Alpina je hil res nekaj po-^fhnega; morda zaradi čara časa; znahiti zara-nabito polne dvorane: hrzčas pa tudi zaradi ''"^'du/Senja nastopajočih samih, kijih je v iskren novoletni šopek dobrih misli povezovala Saša Pivk. dirigent Milan Matičič je tokrat svojo godbo '"w dobro pripravil. V prvem delu so nastopili 2 Za ta čas značilnimi skladbami, ki so dvignile '''^zpoloženje poslušalcev, kot so: Suita Johanna ^^''iegerja, preko skladbe Hanswasta Webra -■^^sus Krist super star, do Slovenskega venčka ^^^'ida Učakarja itd. ^ drugem delu so se godbenikom pridružili: "ofti pevski zbor Alpina, Kresnice, Cerkveni '"fšani pevski zbor Anton Jobst in Mešani pevski društva upokojencev. Slišali smo Žirovsko ifnno, zbor sužnjev iz Nabucca in druge. minute v minuto je bilo vzdušje v dvorani °(/ spontano in prijetno. Dirigent je začutil to ^'dušje in vzpostavil z občinstvom vzajemno ^"'^dnovoletno poslanico miru. Piko na i so organizatorji postavili s podelitvi-'Poziva častnega predsednika Pihalne godbe Pina Vikiju Žaklju za 46-letno sodelovanje Hodhi in večdesetletno vodenje godbe. Zares ^^^luženo! Zaslužena zahvala gre tudi Cvetu ''"dnu mlajšemu, ki je tvegal pri nabavi instru-'"fntov in sofinanciral samo prireditev. To velja '"Л Za ostale sponzorje. „^orda je novoletna evforija botrovala odlo-godbenikov, da podarjajo častno članstvo ykatefim občanom, ki so kaj koristnega naredili J® Rodbo nekako »po službeni dolžnosti«. Zato je ^ Resta izpadla bolj kot nedolžno podkupovanje, ''^^no priznanje. Saj je vsem jasno, da bi '"Vrstni »inflaciji« priznanj veliko prej morali ''^titi na .seznam za lak časni naziv žirovskega ^^^orja, .sindikat - pa še koga. oda to zbledi - ob žarečih obrazih na "'"in v dvorani. Nejko PODOBNIK Kje dom ostarelih Rezultati ankete občinskega odbora za socialno kažejo, da se ljudje najbolj ogrevajo za nekdanjo Strojarno Odbor za socialo občine Žiri je letos pripravil anketo r zvezi z idejo za gradnjo doma za starejše občane, za kar je bilo kar več razlogov. Ker je bilo precej govora okrog gradnje doma za starejše občane, .smo želeli ugotoviti dejansko zanimanje Žirovcev za ta dom. Člani odbora za .socialo menimo, da je taka gradnja res zelo potrebna. Pa ne .samo dom za starejše občane, tudi obstoječi vrtec i' okviru osnovne šole nima dovolj prostora za .sprejem v.seh otrok, katerih starši nimajo zagotovljenega varstva zanje. Od 2000 razdeljenih anket .smo prejeli 445 izpolnjenih. Od lega .se 442 anketirancev .strinja z gradnjo doma za starejše občane >' Žireh. Od navedenih oziroma predlaganih lokacij je 59 anketirancev obkrožilo Štalarjevo hišo, 226 Strojarno, 160 pa se jih je odločilo za lokacijo v okolici Bedriha oziroma Rakulka: (31 anketirancev je predlagalo gradnjo doma v sklopu zdrav.stvenega doma, čeprav te možnosti vprašalnik še ni predvidel, op. ured.). kar 393 anketirancev bi .se odločilo za bivanje v domu oziroma bi ga priporočilo starejšim .sorodnikom, če bi ta bil v Žireh. Poleg doma za starejše občane rezultati ankete kažejo, da potrebujemo nov vrtec. 225 anketirancev .se strinja z idejo, da hi ga zgradili v .sklopu doma .starejših občanov. Večina anketirancev je bila mnenja, naj hi dom začeli graditi čimprej, .saj bi to bila za kraj velika pridobitev. Bojijo pa .se, da dom ne hi postal »podaljšana roka bolnice«. Bistvo doma naj hi bilo. da bi .se v njem vsi dobro počutili in da bi hil odprti tudi za javnost. To pomeni, da hi od tu lahko dobivali hrano na dom. občasno bivanje v njem po težji operaciji... Prav tako so menili, da naj bi gradili novo poslopje, .saj se .stare stavbe ne da preurediti v tolikšni meri, da hi .služila svojemu namenu: povrh vsega hi se za nenehna obnavljanja porabilo veliko denarja. Na podlagi rezultatov ankete ugotavljamo, da .sta v Žireh potrebna tako dom za starejše občane kot nov vrtec. Kje naj bi dom zgradili in ali bi v sklopu le-tega gradili tudi vrtec ter kako bi tak projekt zastavili in izpeljali, bodo morale ugotoviti za to pristojne strokovne službe. Odbor za .socialo je predlagal ustanovitev komisije (katero so na .seji .sveta občine Žiri že potrdili), ki bo spremljala delovanje pristojne strokovne službe ter dajala pripombe, predloge in mnenja in ki bo .sodelovala pri pripravi načrtov. Naj zaključim z mislijo enega od anketirancev: »...da le ne bi v.se ostalo pri anketi...«. Za to, da bomo imeli r Žireh dom za .starejše občane, moramo poskrbeti vsi, od pristojnih strokovnih .služb, preko občinskih odborov, do posameznikov, občanov občine Žiri. Odbor za socialo občine Žiri Zakaj le v angleščini Tako se sprašuje znani slavist Janez Gradišnik, ko prav za Alpino >■ letošnji Dru-iinskipratiki kritično ocenjuje, da za nazive obutve uporabljamo tuja, predvsem angleška imena. Kot nam je povedal nekdanji član uredniškega odbora, .so včasih Alpinini .strokovnjaki znali .stakniti glave in poimenovati izdelke s takimi nazivi, da so bili .sprejemljivi tako za domače kot tuje kupce. V tem je pravo .svetovljanstvo. Uredniški odbor iivljenje Proračunu na pot -od ideje - do cilja Veste kaj bomo drago leto delali v Žireh? Za katero dejavnost bomo namenili največ denarja? To sta bili vpraiSanji, ki sem ju zastavil kar nekaj občanom. Presenetljivo, skoraj vsi so se spomnili na nadaljnje asfaltiranje in na dom ostarelih; nekateri tudi na urejevanje kanalizacije v starih Žireh. Tole izveš, ko se pogovarja.5 in malo pomagaiS... Pa še to le od nekaterih, potem pa je tema. »Bolje obveščeni vedo« za predor proti Ljubljani ali rekonstrakcijo ceste proti Poljanski dolini. Koliko ljudem pomenijo razgovori na radiu, ko spremljajo »nadaljevanko o največjem problemu v Žireh, o gradnji pri Matic«, drage informacije so ljudem očitno premalo blizu. Krajevno vodstvo ne sprašuje niti toliko kot so včasih vaški odbori, ko so zainteresirane vsaj enkrat povabili na pogovor o načrtih (in proračunu). Za leto, ki se je začelo. To je bilo spremljano s poročilom, kaj smo naredili v preteklem letu. V izogib morebitnemu mnenju novodobnih demokratov, da se mi kolca po nekdanjih časih, naj potolažim, da nisem bil pristaš enoletnega planiranja, ki bo temeljilo zgolj na formalni demokratični formi - zbora občanov. Za razvoj kraja je preveč pomembno, da bi ga smeli prepustiti le zbiru želja slučajnih udeležencev nekega sestanka ali peščici poklicanih strankarskih voditeljev. Saj vendar ne moremo »danes asfaltirati, jutri pa spet kopati«. Razvoj kraja mora temeljiti na širših interesih Žirovcev - toda v okvira naravnih, gospodarskih, infrastraktumih, kadrovskih, socialnih in dragih možnosti. Vse skupaj domišljeno v srednjeročnem planu in organizirano v učinkovitem sistemu in prijemih, ki bodo zagotovili približati udejanjeno z načrtovanim. In to ne glede na trenutno (kakršnokoli) strankarsko vodstvo. To je nekdaj vedel že Izidor Rejc, ki je vodil komisijo za razvoj kraja - in že pred letom 1970 s sodelavci ugotovil, da tako kot gre, ne more več naprej - in ukrepal. (nadaljevanje na 12. strani) ii kronika KRAJA Dogodki s področja širših interesov, šolstvo, zdravstvo, akcije krajanov, kultura, sport, potopisi, pisma. m { Spremstvo dedka Mraza in veliko veselje sodelujočih Na novoletni prireditvi je nastopila tudi akrobatska skupina, ki jo vodita Borut Malavašič in David Pagon Pri Matic tudi oblina Kaže, da je med glavnim investitorjem velikega gradbenega podviga »IVi Matic« Hiljalijcm in /.irovsko občino vendarle prišlo do sporazuma, kar pomeni, da bo po sklepu občinskega sveta občina pridobila v tej stavbi 50-60 prostora v pritličju in okoli 170 m^ v prvem nadstropju, kijih bo lahko porabila /a svoje namene. Če vemo, da je stavba sedaj v podaljšani tretji fa/i gradnje (saj se vgrajujejo instalacije vseh vrst), lahko rečemo, da je svet kar ugodno vnovčil 120.000 DEM vredno zemljišče. Sicer vsak od nas gradnjo spremlja vsak dan; čeprav sta /goden mraz in dež preprečila, da bi uredili fasado že jeseni, bo po mnenju investitorja možno vse dograditi do avgusta, ko računajo, da bo stavba že služila svojemu namenu. N. P. EkoUfški hotičck Komunalna služba se je izkazala Ponavadi se v tej rubriki lotevamo pomanjkljivosti, tokrat gre za pohvalo. Čeprav v zadnjih letih takih primerov ni bilo, saj ni bilo snega, bi nekako pričakovali, da komunalna služba, ki je pod nadzorstvom občine Žiri, ne ho zadosti pripravljena za to odgovorno nalogo. Toda, zgodilo se je drugače; ceste imamo redno splužene in urejene, prav tako je s parkirišči. Velja pa še posebej pohvaliti, da so povečini očistili celo pločnike, da pešcem (razen v nekaterih primerih) ni bilo treba koristiti vozišča, kar je pripomoglo k prometni varnosti. Torej, lepo darilo /a novo leto. Upamo, da bo še naprej tako. N. P. Po dolgih letih so bili novoletni prazniki res odeti v praznično snežno odejo Pohvaliti velja sodelavce Turističnega društva in vse druge, ki so sodelovali v ureditvi kraja v teh prazničnih dneh Proračunu... iniiiliiljfvintjc zli. \traini Plan razvoja je torej kombinacija interesov in možnosti.strokovne analize, organizacije in konsenza. Seveda ne smemo pozabiti, da domislica ni še nič. ideja - šele začetek, zamisel - nujnost, načrt - pogoj in udejanjanje - cilj. Navsezadnje, ko delamo prvi korak, moramo vsaj približno vedeti, kam bi radi prišli po petih korakih. Pa četudi bomo potem začeli delati predore do sosednjih krajev... Najdebelejši »kitajski zid« lahko zgradimo v sebi - posledica pa so živi primeri iz pretekle žirovske zgodovine, ko bi bili lahko petnajst let pred drugimi - pa smo zaradi samovšečnosti ključnih ljudi - petnajst let zaostali. v spomin in opomin vsem, ki (ni)so sodelovali. Koiofon- »DELO-ŽIVLJENJE« je glasilo Alpine Žiri. Ureja ga uredniški odbor: Jana Erznožnik, Bogo Filipič, Helena Kavčič, Slavko Kristan, Tatjana Pirnat, Silvo Pivk, Nejko Podobnik - glavni in odgovorni urednik. Naklada: 2.400 izvodov. Fotografija: Bri-gita Zemljarič. Tisk: Gorenjski tisk Kranj. 12 DĐJO življenj^