BOJAN KOFLER O odkritju nove podvrste Alfonzovega slepega krešiča Moji mami, Ceciliji Kofler, ob njeni 85-letnici Uvod Minilo je že skoraj sto let, kar je v Železnikih ugasnil plavž. Z zamrtjem fužinarstva je zamrlo tudi rudarjenje v bližnji in daljni okolici. Številni rovi, ki so jih izkopali ob iskanju in kopanju bobovca, so bili prepuščeni zobu časa. Ko sem pred več kot štiridesetimi leti kot zvedav pobalin začel zahajati v opu ščene rudarske rove (»stolne«), me je navdajal strah pred neznanim, ki se je mešal z radovednostjo, kaj se v njih nahaja. Temni, vlažni rovi, z vonjem po plesnivem lesu so bili praviloma prazni. Skrbni in varčni rudarji so ob prenehanju izkorišča nja rudnikov vedno odnesli s seboj vse, kar je bilo uporabnega. Ostal je le vgra jeni les in tu ali tam je bilo mogoče nabrati domače, na roko kovane žeblje. Tudi sicer v rovih razen netopirjev, pajkov, metuljev in jamskih kobilic ni bilo niče sar zanimivega. To in pa strah domačih, da se enkrat ne bom vrnil s teh mojih izletov v opuščene, napol zasute rudnike, je končno prevladalo. Za dolga deset letja je bila misel na te temačne, zatohle, po prsti in plesni dišeče rove potisnjena v ozadje. Svet okrog Železnikov je v geološkem pogledu pester, prevladujejo pa kamenine, ki so korozijsko odporne. Skladi so sicer marsikje prelomljeni in ozke razpoke se vlečejo v notranjost hribov, vendar pa se ni izoblikovala nobena človeku dostopna jama. Edino okno v podzemlje so tako opuščeni rudarski rovi, ki pogosto sledijo tektonskim prelomom. Tako sem se leta 1983 znova vrnil k »štolnom moje mladosti« z željo, da raziščem podzemeljsko favno hroščev tega območja. Rudarski rovi in rudniki na Racmanskem Kovaškem vrhu (Špiku) Samo nekaj deset metrov od domače hiše, na drugi strani Sore, se pričenjajo strmi bregovi tega 882 m visokega hriba. Ničkolikokrat sem se potikal po njem in zato sem bolj kot kdorkoli drug poznal strmali, skrite globače, skale, mogočna debla pra starih bukev in črne vhode v podzemlje. Kar nekaj rovov, ki se jih spominjam iz moje mladosti, danes ni več. Ko je segnil podporni les v njih, se je porušil strop. Usadi zemlje, zmrzal in odpadlo listje, ki ga je nanosil veter, so dokončali delo. Danes je na hribu človeku dostopnih le še pet rovov in rudnikov. Rov na Klovžah. Nahaja se v samem naselju, v neposredni bližini gasilskega doma. Vodoraven, nerazvejan rudarski rov sega nedaleč v hrib. Vhod je zaprt z železnimi vrati. 33 LOŠKI RAZGLEDI 45 Rudarski rovi in rudniki na Racmanskem Kovaškem vrhu (1 Rov na Klavžah. 2 Rudnik pti Graparju. 3 Rudnik nad Smolevo, 4 Rov na grebenu. 5 Rudnik Bela njiva) Rudnik pri Graparju. Med Graparjevo domačijo in odcepom za vas Smolevo cesta prečka potok Smolevo. V neposredni bližini mosta je levo v bregu star peskolom. Na njegovem zgornjem delu zijata dva vhoda. Gornji vhod vodi prek 4 m globoke stopnje v večji prostor. Dostop je možen s pomočjo lestve ali vrvi. 34 O ODKRITJI \Q\E POD\-RSTE ALFOi\ZO\EGA SLEPEGA KREŠIČA Bolj zanimiv je spodnji vhod, kjer po obokanem, dobro prehodnem rovu po 34 m pridemo do podora. Med podorom in stropom je ostalo še toliko prostora, da se mukoma lahko prerinemo v notranji del. Rov, ki vodi naprej, je znova prostoren in zlahka prehoden. Že na začetku se v levo odcepi stranski rov, ki vodi navzdol in se po 5 m konča s podorom. Glavni rov se nadaljuje še 24 m in se tudi konča z nepre hodnim podorom. Rudnik je bil izkopan v konglomeratu. Zunanje plasti konglomerata so trdno spri- jete. Globje gremo v rudnik, slabša je vezava, zato so notranji deli krušljivi do take stopnje, da nenehno grozi nevarnost novih podorov. Po pripovedovanju starejših ljudi so v rudniku rudarili še v prejšnjem stoletju in so ga menda opustili po nesreči, v kateri sta izgubila življenje dva rudarja. Rudnik nad Smolevo. Vhod se nahaja na vznožju skalne stene pod levim delom Špikovega grebena. Rudnik so izkopali v trdni kamnini in je zato dobro ohranjen. Glavni rov je dobro prehoden in mestoma zaradi izkopa rude prav prostoren. V zad njem delu, ko se pojavijo plasti skrilavcev, se rov, ko doseže dolžino 69 m, konča s podorom. Približno 19 m pred koncem glavnega rova se v levo odcepi stranski rov. Sprva se po njem lahko le plazimo, ker je zatrpan z odlomljenim kamenjem in rdečo ilovi co. Kasneje postane normalno prehoden in se po 32 m konča v živi skali. Rov na grebenu. Rov se nahaja na levem delu Špikovega grebena, nedaleč od vrha hriba. Dolg je le 12,5 m. Rudarji so ga očitno hitro ocenili za neper spektivnega in prenehali z izkopavanjem. Rudnik Bela njiva. Nahaja se pod desnim grebenom Špika in sledi tekton skim razpokam. Lepo je vidno, da so pri kopanju sedanjega rova z jalovino polnili starejše rove in razpoke. Prehodnih je 34 m rova. Njegovi notranji deli so skoraj do stropa napolnjeni z ilovico in za člo veka neprehodni. Biološke raziskave S prvimi biološkimi raziskavami sem pričel leta 1983, in sicer najprej v Rudniku pri Graparju in Rudniku nad Smolevo. Za vabe sem uporabil gnijoče meso. Po prvih vzpodbudnih najdbah sem v raziskave vključil še Rov na grebenu in Rudnik Bela njiva. Najdbe v tem letu in letih 1984, 1986, 1988, 1995, 1996, 1997 in 1998 so potrdile prisotnost pestre podzemeljske favne hroščev. V vseh rovih sta v veli kem številu prisotna krešič Antisphodrus schreibersi schreibersi in slepi mrhar Anophthalmus alphonsi skofjeloscensis Daffner 1996 - povečano 10x (Foto Bojan Kofler) 35 LOŠKI RAZGLEDI 45 Anophthalmus alphonsi skofjeloscensis subsp.n- (Abb. 2. 68-71) Holotypus 6: Slovenija, Škofjeloško hribovje, Železniki, Rarmanski kovaški vrh. Rudnik pri Graparju 470 ni 4.-9. 1991, leg. B. KOFU«