VseTnaelovnim Ijudem in občanom ČESTITAMO ob občinskem prazniku Družbenopolitične organizacije, Skupščina občine Grosuplje in uredništvo Naše skupnosti 1988—1989 MED DVEMA OBČINSKIMA PRAZNIKOMA GOSPODARSTVO Gospodarstvo občine Grosuplje se je bilo prisiljeno v času od občinskega praznika v preteklem eltu pa do danes spopa-dati s številnimi sistemskimi spremembami, ki so v veliki me-ri vlivale na pogoje gospodarjenja v občini. Vse te spremem-be so naravnane na povečevanje samostojnosli gospodarskih subjektov v poslovnih odločitvah in postavljajo temelje trž-nemu gospodarstvu, ki počasi odpravlja zavirajoči normati-vizem oz. pristojnosti družbenopolitičnih skupnosti na pod-ročju gospodarjenja. Te kvalitetne spremembe omogočajo sprejeti zakoni o podjetjih, o računovodstvu, o finančnem po-slovanju. o bankah. o sistemu družbenega planiranja. o ce-nah. o narodni banki ter tujih vlaganjih. Predvsem zakon o podjetjih prižiga zeleno lučsamostojno-sti gospodarskih subjektov pri poslovnih odločitvah in omo-goča uvajanje tržnih zakonitosli v njihovo poslovanje. Kljub vsem tem svetlim točkam in obetom za izboljšanje pogpjev gospodarjenja, pa za minulo obdobje med obema občinskima praznikoma še vedno ugolavljamo, da je bil gos-podarski razvoj pod vplivom gospodarske krize, ki se odraža v vse višji stopnji inflacije, v padanju standarda, nelikvidno-sti, neusklajeni delitveni bilanci, zmanjšanju investicij ter v razvojnem zastoju. Nekoliko boljša situacija je na področju izvoza, ki se je v tem obdobju povečal in hkrati tudi zagotavlja oz. presega po-kritje uvoznih potreb. Manj sptememb je na področju družbenih dejavnosti, ki so v I. polletju še poslovale v okviru omejitvenih interventnih ukrepov, zanje pa še vedno velja tudi zakon o združenem de-lu. Na splošno se je položaj družbenih dejavnosti pod vpli-vom inflacije še dodatno poslabšal. 1. FINANČNIIZID POSLOVANJA (30. 6. 1989) Tabela: Finančni rezultati gospodarstva občine Grosuplje vOOOdin Elemem I—VI 1988 1—VI 1989 IND PRIHODK.I SKUPAJ 0 1.170.321.780 0 poslovni prihodki 0 976.074.049 0 prihodki od financiranja 0 182.740.322 0 ODHODKISKUPAJ 0 1.077.201.049 0 poslovni odhodki 0 855.159.339 0 odhodki financiranja 0 198.665.382 0 BRUTO DOBIČEK 0 93.164.487 0 IZGUBA 0 43.761 0 delež prihodkov od prodaje na tujem trgu v celotnih prihodkih 10,9 9,4 85,2 delež sredslev za akumulacijo vdohodku 0 17,3 0 poprečni mesečni obračunani čisti OD na delavca (v din) 466.154 2.566.467 551,0 Vir: Periodični obračuni Na podlagi doseženih flnančnih rezultatov gospodarstva občine je težko ugotoviti ali gospodarstvo napreduje ali na-zaduje, ker so se rezultati ugotavljali po novem zakonu o ra-čunovodstvu, ki je uvedel popolnoma nov obračunski sistem, pa tudi na področju terminologije posameznih postavk je uvedel precej sprememb. Zatoje mogoče primerjati dosežene rezultate z rezultati enakega obdobja v preteklem letu. Poleg tegaje na letošnje finančne rezultatebolj kot kdajko-li poprej vplivala visoka inflacija in tudi iz tega razloga one-mogočila primerjavo dosežkov. Tako lahko samo ugotavljamo, da je gospodarstvo del ustvarjenega dohodka razporedilo za akumulacijo, ne mo-remo pa ugotoviti, ali je delež večji ali manjši kot v lanskem obdobju, ker je vsebina oz. struktura ustvarjenega dohodka in akumulacije spremenjena. Na podlagi razpoložljivih rezulta-tov ugotavljamo,daje bila najbolj akumulativnadcjavnost v 1. polletju gostinstvo in turizem z deležem akumulacije v do-hodku v višini 63,5%, sledijo dejavnost prometa in zveze s 30,4%, trgovina z 28,3?, obrt s 23,3%, kmetijstvo z 21,1%, industrija s 16,0%, stanovanjsko komunalna dejavnost z 12,4% ter gradbeništvo z 12,1%. Gospodarstvo občine Grosuplje je v sedmih mesecih 1989 izvozilo za 13,6% več kot v enakem obdobju lani, uvozilo pa samo 8% več, zato je tudi pokritost uvoza z izvozom (136) večja od pokritosti v Ianskem enakem obdobju (117,4), kar pomeni, da izvoz prehiteva rast uvoza. Med organizacijami z največjim pozitivnim saldom na konvertibilnem trgu je IMP Livar V. Koleša TOZD LSNL, Iskra TOZD Stikalni elementi Dobrepolje, Lesnina TOZD Splošno mizarstvo Grosuplje in SOZ Trend v ustanavljanju. Večino izvoza ustvarijo orgaizacije s področja industrije, manjši del pa še organizacije s področja gostinstva, turizma in obrti. Kljub večji rasti izvoza v I. polletju 1989, pa je po podatkih iz periodičnih obračunov delež prihodkov, ustvarjenih z iz-vozom blaga in storitev v celotnih prihodkih manjši kot v pre-teklem letu in znaša 9,4% (lani 10,9%), karje posledica hitrej-še rasti domače prodaje. 3. FIZIČNI OBSEG POSLOVANJA V letošnjem letu je obseg industrijske proizvodnje v po- 2. IZVOZ — UVOZ Tabela: Zunanjetrgovinska menjava občine l—Vll/89 , , _ , * 51?? *" I & — j.zIU, /o din I—VII I—VII slruktura pokrit. -»» uvoza 1988 1989 IND 1988 1989 1988 1989 Izvozskupaj 60.144.816 68.324.277 113,6 100 100 — konvert. 42.135.793 54.731.817 129,9 70,0 80,0 — kliring 18.009.023 13.592.460 75,5 30,0 20,0 Uvozskupaj 38.268.518 41.245.108 108,0 100 100 — konvert. 35.898.627 40.246.637 112,1 93,8 97,6 117,4 136,0 — kliring 2.369.891 998.471 42,1 6,2 2,4 Vir: Center za AOP NBS, Carinske deklaracije sameznih mesecih precej nihal, čeprav je v osmih mesecih za 1% večji kot v enakem obdobju preteklega leta. Večjih težav v prodaji proizvodnje v industriji ni bilo, razen v panogi tekstil-iie trikotaže, kar vpliva na poslovanje obeh TOZD-ov Rašice. Na področju gradbeništva se že močno odraža pomanjka-nje sredstev gospodarstva in družbenih dejavnosti za investi-cije. V prvih osmih mesecih letošnjega leta je prišlo do precej-Snjega padca števila opravljenih efektivnih ur v primerjavi z enakim obdobjem lani in sicer kar za 20%. Mesečni indeks rasti števila opravljenih efektivnih ur v gradbeništvu je bil ze-lo spremenljiv in se je gibal od najnižjega v mesecu januarju (47,9) do najviSjega v mesecu maju (113,8). V kmetijstvu smo do 30. 8. 1989 dosegli naslednjo tržno proizvodnjo: Tabela: Tržna proizvodnja v kmetijstvu 1—VIII/1989 v primerjavi s proizvodnjo v obdobju I—VHI/1988 i—vm i—vm proizvod 1988 1989 IND mleko 1 7.990.427 7.648.258 95.7 mlado pitano govedo kg 897.232 562.498 63,2 drugo klavno govedo kg 128.975 115.739 89,7 nepitana teleta kg 49.756 30.568 43,6 teleta za pitanje kg 70.186 75.868 108,1 govedo za pleme kg 29.254 38.967 133,2 mastni in polmastni prašiči kg 40.695 31.475 77,3 mesnati praJiči kg 1.172.270 1.060.705 94,8 konjizazakol . kg 90.963 84.499 92,9 pšenica t 1.571 510 32,5 krompir kg 887.249 520.881 58,7 vrtnine kg 21.338 6.260 29,3 Vir: Mesečno poročilo TRG-31 in TRG-33 Tržna proizvodnja v kmetijstvu zaostaja za lanskimi rezultati v enakem obdobju razen v proizvodnji telet za pitanje in goved za pleme, kjer je celo nekaj večja kot v lan-skih osmih mesecih. Verjetno tudi v letošnjem letu lahko pričakujemo negativ-ne posledice zaradi poletnega neurja s točo, ki je v naši občini po oceni povzročila za okoli 7.000 mio din škode, kar pred-stavlja cca 2,3% družbenega proizvoda občine iz leta 1988. Prav tako kot lanska suža bo tudi letošnja toča delno vplivala na zmanjšanje živinorejske proizvodnje, ki predstavlja glavno kmetijsko dejavnost v naši občini. Število zaposlenih spremljajo organizacije na podlagi de-lovnihur. Vobdobjujanuar — junij 1989jebilovgospodar-stvu zaposlenih 6.497 delavcev, kar pomeni 1,2% manj kot v preteklem letu. Poprečni čisti OD v gospodarstvu občine je v juliju znašal 6.622.647 in je bil za 5,4 nižji od republiškega povprečja. %. NEGOSPODARSTVO Tudi poslovanje družbenih dejavnosti je bilo podvrženo negativnim vplivom krize gospodarstva, ki se odražajo pred- vsem v pomanjkanju razpoložljivih sredstev, saj je bila tudi v letošnjem prvem polletju skupna poraba omejena z inter-ventnimi zakoni. Problem nezadostnega združevanja sred-stev je nastal tudi zato, ker smo v občini s ciljem razbremenit-ve leto 1989 začeli z nižjimi poprečnimi prispevnimi stopnjami, kot pa so veljale za leto 1988. Zaradi nastalih težav v I. polletju smo bili prisiljeni poveča-ti prispevne stošnje za II. polletje, ki pa ob takem gibanju ma-terialnih stroškov ne zagotavljajo rešitve predvsem v zdrav-stvu, izobraževanju in socialnem skrbstvu, pa tudi ne v SIS materialne preskrbe. Na področju družbenih dejavnosti se predvidevajo koreni-te spremembe v organiziranosti SIS. Po določbah ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev IX do LXXXIX k ustavi SR Slovenije (Ur. 1. SRS št. 32/89) se s 1. januarjem 1990, začasno do uveljavitve z ustavo usklajene zakonske ureditve, prenese opravj/anje nalog obfinskih S/S s področ/a družbenih dejavnosti in gospodarske infrastrukture na izvrš-ne svete občinskih skupščin. De\ovne skupnosii leh SIS pre-idejo do 1.1.1990 v sestavo ustreznih občinskih upravnih or-ganov s tem, da prevzamejo pristojni občinski upravni organi kadre, sredstva za delo in finantiranje teh delovnih skupnosti. 5. FINANČNI REZULTATI OZD DRUŽBENIH DEJAVNOSTI (30. 6. 1989) vOOOdin vOOOdin Element_ I 1988 ....... _________ I—VI 1988_______________I—VI 1989 ------ IND PRIHODKISKUPAJ 0 49.993.076 0 poslovni prihodki 0 46.762.246 0 prihodki od fmanciranja 0 2.758.822 0 ODHODKISKUPAJ 0 45.257.959 0 poslovni odhodki 0 41.853.227 0 odhodki financiranja 0 . 3.211.937 0 BRUTO DOBIČEK. 0 4.735.117 0 IZGUBA 0 0 0 poprečni mesečni obračuni čisti OD na delavca (v din) 533.680 3.086.056 578 Na področju družbenih dejavnosti nobena organizacija ni poslovala z izgubo. Večino vseh prihodkov predstavljajo po-slovni prihodki, oblikovani s prihodki od prispevkov, del pri-hodkov v zdravstvu in socialnem varstvu pa se je oblikoval tudj s prodajo storitev. Šievilo zaposlenih v družbenih dejavnostih se ni povečalo, temveč minimalno zmanjšalo. Skupaj s SlS-i in DPS je zapo slenih v družbenih dejavnostih 932 delavcev (na podlagi de-lovnih ur), kar je gleae na isto obdobje lani za 0,4% manj. Usklajevanje osebnih dohodkov OD v družbenih dejav-nostih je bilo omogočeno mesečno preko ocen, skladno z družbenim dogovorom. Globalno ocenjujemo, da so OD us-klajeni z gospodaretvom, predvsem v izobraževanju, nekoli-ko manj pa v socialnih dejavnostih. Usklajenost se je dosegala predvsem na račun izpada materialnih stroškov, investicij in uivesticijskega vzdrževania.