mW*«M ^^"^ra.n^ drsališčihlončala. Drugače pa je na umet- i^^^^^^^h *"* . .. . ,m,,yn „andna V nižini pa je že nekaj časa odjuga. Tako se y< bezunu j V gorenjskih smučarskih središčih je snega dovolj in smuka ugodna, v nizini p j nem drsališču na Bledu, kjer je zelo živahno.-A. Ž.-Foto: F. Perdan Kranj, torek, 1. 2. 1977 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. Leto XXX. - Številka 8 TRIDESET LET 1947-1977 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Vesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka »n Tržič - Izdaja ĆP Glas Kranj. Glavni u»"ednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GO R ENJSKO Pred novim sprejemom v vrtce Splošno je znano, da že nekaj let primanjkuje prostora v vzgojno varstvenih ustanovah v kranjski občini: vendar pa so pretesni le mestni vrtci, medtem ko v izvenmestnih vrtcih lahko v glavnem sprejmejo vsako leto skoraj vse prijavljene otroke. Največ otrok čaka na sprejem v jasli in v vrtec v krajevni skupnosti Planina, kjer sta sicer dva vrtca, nekaj oddelkov pa gostuje v telovadnici vrtca Janina in pa v vrtcu v Naklem, vendar pa večina otrok še vedno čaka na obljubljeni in že zastavljeni vrtec za 240 otrok na Planini. Z omenjenim vrtcem bi bilo zagotovljeno varstvo za pretežno večino varstva potrebnih otrok v tej krajevni skupnosti. Ta mesec in pa še naslednji starši prijavljajo svoje otroke za varstvo v naslednjem šolskem letu 1977/78. Rok prijav sicer poteče 15. aprila, nato pa bo morala komisija odločati o sprejemu približno 300 otrok, kolikor jih bo vrtec zapustilo in sedlo v šolske klopi. Število bo seveda lahko veliko večje, če bo novi vrtec na Planini že zgrajen. Letos so se pri VVZ Kranj odločili za nekaj sprememb: starši lahko vpisujejo svoje otroke le v vrtcu Janina in ne v posameznih vrtcih in sicer vsako prvo sredo od 7. do 17. ure, sicer pa ob sredah od 7. do 15. ure. O sprejemu v vrtce bo odločala letos le ena komisija in ne več posamezne komisije po vrtcih. Pokazalo se je namreč, da so starši v želji, da bi bil otrok vendarle sprejet, vpisali otroka kar v več vrtcev hkrati, kar je seveda onemogočalo jasen pregled tako nad prijavljenimi in odklonjenimi otroci. »Že sedaj v začetku februarja je prijavljenih že več kot 730 otrok od tega okoli 230 za jasli,« pravi Vera Štrukelj, vodja vrtca Janina. »Samo s Planine je prijavljenih več kot 300 otrok, to je za cel vrtec, naš zavod pa lahko sprejme v 13 svojih vrtcev letos le 300 novih otrok. Starši pa vsak dan prijavljajo vedno nove, tako da bo število prijavljenih letos prav gotovo doseglo številko tisoč.« Med čakajočimi na prostor v vrtcih, še prej pa v jaslih, je tudi 40 otrok, ki se bodo rodili šele v letošnjem letu. Starši, ki si ne morejo zagotoviti nobenega varstva, so namreč svojega še nerojenega otroka vpisali že pred rojstvom, da bi bile vendarle možnosti za varstvo, potem ko poteče materi porodniški dopust, večje. Komisija, ki se bo v aprilu lotila vseh teh prijav, ne bo tako kot že vsa leta nazaj imela lahkega dela, saj se bo zavedala, da bo morala odkloniti vsakega drugega otroka. Za sprejem ne bodo odločilni že znani kriteriji, pač pa bodo upoštevali, kot tudi že sedaj, mnenje socialne in patronažne službe ter tudi mnenje krajevne skupnosti, v kateri družina biva. Novost je tudi pravilnik o sprejemu v vrtce in jasli. L. M. Vsestranska podpora ustanovitvi Muzeja revolucije na Gorenjskem Planini v Kranju so v petek razdelili ključe 26 solidarnostnih stanovanj - Foto: F. Perdan Družba pomagala do stanovanj ^ petek dopoldne so na Planini v Kranju razdelili ključe 26 novih solidarnostnih stanovanj Kranj - Odkar so v kranjski °bČini oblikovali solidarnostni sta-novanjski sklad, je dobilo stanova že več kot 300 mladih družin, farejših občanov in delavcev osebnimi dohodki. Samo 2 1 Je solidarnostni sklad poskrbel lj ,toPel dom skoraj 100 delovnim j flem in občanom, kar je brez lit^a lep dosežek stanovanjske po- ^e v kranjski občini, ^la ■ petek' 28- JanuarJa, so na st«V1*ni v Kranju, v stanovanjski Kranj (prej Projekt) na lIliri Gorenjskega odreda 18, razdelili ključe 26 solidarnostnih stanovanj, večinoma trisobnih, enosobnih in garsonjer. Prejeli so jih starejši občani in mlade družine, ki so bili na prednostni listi iz leta 1976. Letos bo prednostna lista pričakovalcev stanovanj, sprejeta lani, uresničena. Na Planini bodo razdeljena stanovanja še 86 ljudem. Razen njih pa bo dobilo streho nad glavo še 16 družin z nizkimi osebnimi dohodki. Slednji bili uvrščeni na letošnjo pred- ll.Nl o -jk so 11 oh i 11 Podobno kot drugod na Gorenjskem so tudi družbenopolitične organizacije v radovljiški občini podprle že avgusta lani predlagano zamisel Pokrajinskega odbora OF za Gorenjsko o ustanovitvi Muzeja revolucije na Gorenjskem v Begunjah. Predlog Pokrajinskega odbora je . podprl tudi medobčinski svet SZDL za Gorenjsko. Namen ustanovitve muzeja je, da se celovito prikaže revolucionarna preteklost Gorenjske s predvojnim naprednim delavskim gibanjem, narodnoosvobodilnim bojem in povojnim obdobjem. V muzeju bi strokovno in oblikovno dognano združili vso dokumentacijo in gradivo s področja zgodovinopisja in prikazovanja naše revolucije v knjižni in razstavni obliki. Predvojni komunisti, partizani in aktivisti OF na Gorenjskem ugotavljajo, da Gorenjski muzej v Kranju (pa tudi drugi oddelki NOB pri dru- Slovesnost v Svečah Občinska odbora ZZB NOV Jesenice in Radovljica sta tudi letos pripravila v Svečah v Rožu spominsko slovesnost, posvečeno koroškemu narodnemu heroju Matiji Verdniku-Tomažu. Svečanosti so se udeležili številni občani obeh občin in drugi Slovenci, v kulturnem programu pa sta nastopila pevski zbor in železarska godba z Jesenic. Med udeleženci slovesnosti sta bila tudi predsednik Zveze koroških partizanov Karel Prušnik-Ga-šper in jugoslovanski generalni konzul v Celovcu Bojan Lubej. Tajnik Zveze slovenskih organizacij Feliks Wieser je govoril, o boju slovenske manjšine in o ne-/lomljivosti Slovencev v nenehni borbi za njihove narodnostne pravice. D. S. Referendum je uspel Trebija — V krajevni skupnosti Trebija v Poljanski dolini so se v nedeljo na referendumu odločali o uvedbi krajevnega samoprispevka. Referendum je odlično uspel, saj je »za« glasovalo kar 69 odstotkov volilnih upravičencev. Z zbranim denarjem in ob pomoči širše družbene skupnosti nameravajo v krajevni skupnosti Trebija urediti izredno razvejano cestno omrežje v Trebiji, Podgori, Stari Oselici, Kladju, Ho-bovšah in Fužinah. Prebivalci krajev in zaselkov v krajevni skupnosti Trebija so prišli na volišča že v zgodnjih dopoldanskih urah. Tako je bila volilna udeležba že malo pred dvanajsto uro približno 70-odstotna. Na volišču v Stari Oselici pa so bile volitve zaključene kmalu po 14. uri. Udeležba na tem volišču je bila 100-odstotna. Prebivalci v trehijski krajevni HjtliptioMd IkkIo sunn>prinp*?vuk plačevali št iri leta. -jg gih muzejih na Gorenjskem) še niso v celoti pravilno ovrednotili vloge partije, revolucionarnosti delavskega razreda in oboroženega boja na Gorenjskem. Osnovna pomanjkljivost sedanjih muzejskih zbirk je, da vsa revolucionarna obdobja niso predstavljena dovolj sistematično, celovito in privlačno. Poleg vsebinskih jim manjka tudi klasičnih muzejskih predstav. Zato so sedanji prikazi preveč enostranski, enolični in tudi premalo dostopni. Častna izjema je le lepo urejen Muzej talcev v Begunjah; pa tudi nekatere zbirke v kranjskem muzeju bi lahko uvrstili v to. Sedanji prikaz NOB in delavskega gibanja spominja bolj na stalno razstavo fotografij in dokumentov, kot na muzejski prikaz, ki bi bil enakovreden zbirkam iz drugih zgodovinskih obdobij. Vsi muzeji oziroma oddelki NOB poslujejo s skromnimi sredstvi in so kadrovsko slabo zasedeni. Na Gorenjskem sta naprimer zaposlena le dva poklicna delavca-izvedenca za področje NOB. Območje bodočega muzeja bi zajemalo celotno območje, ki je med NOB spadalo pod okupirano Gorenjsko. Zato bi bilo treba usposobiti ustrezno tehnično službo, zagotoviti razstavne zbirke z evidenco, kartoteko in fototeko. Sistematično bo treba raziskati nekatere dogodke, r Zgledno dogovarjanje Kranj — V sredo, 26. januarja, so v kemični tovarni Exo-term sklicali vse zainteresirane krajevne skupnosti ter šolo Trboje in športne klube, nad katerimi ima tovarna pokroviteljstvo, na skupni sestanek, da se dogovorijo o potrebah le-teh in možnostih tovarne za pomoč pri izvrševanju njihovih programov. Samoupravni organi tovarne Exoterm so sklenili, da za skupne potrebe krajanov in športnikov namenijo 12 starih milijonov dinarjev. Zato so se morali »interesenti« za ta sredstva le še dogovoriti o razdelitvi. Tako je dobila KS Naklo okoli 8 milijonov, KS Str uže vo 1 milijon, loko strelci, ki bodo letos s pomočjo tovarne organizirali državno prvenstvo v streljanju z loki, 1,5 milijona, osnovna šola Trboje sredstva za nakup razmnoževalnega aparata, Judo klub pa ostalo. V imenu vseh se je samoupravnim organom in družbenopolitičnim organizacijam tovarne zahvalil Franci Sifkovič in poudaril, da je v kranjski občini morda to prvi primer, ko je neka delovna organizacija pozvala na skupno dogovarjanje tako KS, kjer ima podjetje svoj sedeš in KS, kjer stanuje večina delavcev zaposlenih v podjetju, šolo, nad katero ima svoj patronat, in tudi športne klube, katerih dejavnost podpira že tin\j <* sinji. I. S. vlogo posameznih organizacij in kadrov. Tako bo izpolnjen dolg žrtvam in odgovornost sedanjim in kasnejšim rodovom; saj bo muzej trajna podoba in prikaz ljudi in obdobja, ki je enkraten v naši zgodovini. Pomembno je tudi, da bo muzej v Begunjah. Obiskovali ga bodo domačini in tujci. Imel bo tudi velik kulturno politični in turistični pomen. Predvidevajo, da bi bil v muzeju tudi oddelek za Koroško, v katerem *ne bi bilo prikazano le delovanje gorenjskih aktivistov in borcev NOV na Koroškem, ampak tudi boj koroških partizanov in celotnega koroškega prebivalstva. Zamisel o ustanovitvi Muzeja revolucije na Gorenjskem je že naletela na vsestransko podporo. Skrb za nadaljnji potek priprav je prevzela socialistična zveza, ki je že imenovala poseben odbor. V akcijo pa bodo vključili tudi vse poklicne muzejske delavce, predvojne revolucionarje, borce in aktiviste NOB. JR Naročnik: Proti narkomaniji Čeprav nimamo podatkov o uživalcih mamil v naši državi, je vendarle znano, da je med registriranimi največ mladih ljudi med 15. in 25. letom starosti. Zagreb in Beograd sta postala že tradicionalni pribežališči uživalcev mamil, v zadnjem času pa se narkomanija širi tudi drugod. Delegati zveznega zbora skupščine Jugoslavije za delo, zdravstvo in socialno politiko so se zavzeli za najširšo akcijo proti širjenju narkomanije ter za ustanovitev zdravstvenih organizacij, ki bi se ukvarjale z zdravljenjem in preprečevanjem tega zla. Plečnikova nagrada Plečnikovo nagrado za leto 1976 je žirija prisodila prof. Dušanu Ogrinu za njegovo pionirsko pedagoško delo in metodološki prispevek na področju urejanja in oblikovanja kulturne pokrajine. Žirija je še posebej opozorila na tri na-grajenčeva temeljna dela: Tehtanje vplivov urbanizacije na Sorsko polje, Metodologija krajinskega planiranja na primeru Goriških Brd in Varstvo okolja v jadranski regiji- Prvi robot za strojem V beograjski tovarni Tele-optik končujejo naš robot, ki bo delal za stroji namesto delavcev. Projekt so začeli uresničevati pred dvema letoma in je prvi poskus naših strokovnjakov, da bi izdelali robota, ki zna posnemati gibe človeških rok. Robot bo nadomeščal delavca pri spajkanju, štancanju, polnenju manometrov in termostatov. Ključ za solidarnost Slovenske občine so se dogovorile, kako bodo zbrale sredstva, ki so v letu 1976 ■zmanjkala za solidarnost na področju splošne porabe. Občine, ki prispevajo za solidarnost iz tekočih proračunskih dohodkov letošnjega leta, bodo zagotovile sredstva za valorizirano proračunsko porabo leta 1976 v dopolnjevanih občinah, to je tistih občinah, ki nimajo dovolj lastnih proračunskih dohodkov. Dopolnjevane občine pa bodo sredstva za povečanje proračunov zagotovile same iz proračunske rezerve. Novi kovanci Narodna banka Jugoslavije bo v okviru akcije organizacije Združenih narodov za boj proti lakoti v svetu dala v obtok 1. februarja po 500.000 kovancev priložnostne izdaje po en dinar in po 10 din. Oba kovanca bosta povsem enaka rednima kovancema, le na hrbtni strani bosta imela oznaki FAO in Fiat panis (kruh za vse — lat.) ter letnico 1976. Več traktorjev Zadnja leta se je število traktorjev pri nas podvojilo. Družbena posestva in kmetovalci so imeli pred štirimi leti okoli 120.000 traktorjev, zdaj pa jih je že 280.000. Družbena posestva in kmetovalci pa naj bi letos nabavili še 57.000 traktorjev ali za 6 odstotkov več kot leto poprej. Večino traktorjev, to je okoli 35.000, bodo lahko kupili doma, ostalo pa iz uvoza. Konec tega desetletja naj bi jugoslovansko poljedelstvo imelo okoli 4(K).(H)0 traktorjev z ustreznimi priključki. ŠKOFJA LOKA, 31. JANUARJA - Škofjeloško občino so danes obiskali predsednik zadružne zveze Jugoslavije Stojan Milenkovie, tajnik jugoslovanske zadružne zveze Slavko Glinšek ter predsednik zadružne zveze Slovenije Andrej Petelin. V prostorih kmetijske zadruge Škofja Loka jih je sprejel direktor zadruge Vinko Kržišnik, nato pa so on in njegovi sodelavci odgovarjali na vprašanja, ki so zanimala goste. Dlje časa so se pomudili ob vprašanjih kmečkega turizma, ustanavljanju aktivov žena na tem področju ter o razvoju kmetijstva v zadnjih letih. Po končanih razgovorih so si gostje skupno z gostitelji najprej ogledali moderno urejeno mlekarno v Škof j i Loki, nato pa so obiskali še Log v Poljanski dolini in zimsko športno središče ter središče kmečkega turizma v škofjeloški občini Stari vrh. (jg) — Foto: F. Perdan Jesenice V sredo, 2. februarja, bo redna seja izvršnega sveta skupščine občine, na kateri bodo razpravljali o združevanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko gradnjo v občini za obdobje od leta 1977 do 1980, o prošnjah za finančno pomoč, o delovnem programu SDK za leto 1977, o idejnem projektu rekonstrukcije ceste od Jesenic do Rateč ter o odloku o čiščenju in pregledovanju kurilnih naprav na trda goriva, dimovodov in dimnikov v zasebnih gospodinjstvih na območju občine Jesenice. D. S. Kranj Na 28. redni seji se je včeraj, 31. januarja, popoldne sestal komite občinske konference zveze komunistov Kranj. Obravnavali so gradivo o uresničevanju pete seje CK ZKS v organizaciji ZK Kranj, predlog družbenega dogovora o družbenem izobraževanju v občini in tako imenovani B program politične šole občinske konference zveze komunistov. Na dnevnem redu so bila še kadrovska vprašanja in sicer imenovanje organizacijskega sekretarja in imenovanje odbora za proslavo 40-letnice ustanovnega kongresa KPS. Danes, 1. februarja, opoldne se bo na peti redni seji sestala skupščina raziskovalne skupnosti kranjske občine. Med drugim bodo obravnavali predlog družbenega dogovora o obveznostih pri pospeševanju inventivne in inovacijske dejavnosti v občini in samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnih strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v kranjski občini. Pri občinski konferenci socialistične zveze se bo jutri, 2. februarja, opoldne sestal svet za družbeno ekonomska in politična vprašanja žensk. Razpravljali bodo o problematiki kmečke žene in o praznovanju 8. marca. A. 2. Radovljica Jutri popoldne se bodo v Radovljici na 24. skupni seji sestali zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor radovljiške občinske skupščine. Delegati bodo razpravljali o predlogu programa dela občinske skupščine za letos, o delu delegatov iz SR Slovenije v zveznem zboru skupščine SFRJ od septembra 1975 do julija 1970, nadalje Q osnutku odloka o obveznem prispevku za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v občini, o obveznem združevanju dela sredstev za kreditiranje stanovanjske graditve v občini in o osnutku odloka o določitvi najnižjega odstotka sredstev za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v občini. A. Ž. Škofja Loka V torek, 1. februarja, bo redna seja sveta za družbenoekonomske odnose v kmetijstvu pri občinski konferenci SZDL Škofja Loka, na kateri bodo razpravljali o akcijskem programu razvoja kmetijstva za leto 1977, o osnutku statuta občinske kmetijsko zemljiške skupnosti, o predlogu delavske univerze za ustanovitev kmetijske šole v občini; se dogovorili za sklic problemske konference o kmetijstvu ter obravnavali stališča in sklepe problemske konference o družbeno ekonomskem položaju kmetic. D. S. Tržič V petek, 28. januarja, bi morala biti v Tržiču konferenca ZKS, za katero je sekretar komiteja ZK Janez Piškur predlagal informacijo o aktualnih zunanjepolitičnih dogodkih, razpravo o oceni uresničevanja sklepov 5. seje CK ZKS, sprejem poročila o finančnem poslovanju komiteja lani in razpravo o predlogu letošnjega finančnega načrta in nadomestne volitve v občinsko konferenco ZKS. Ker je bila sklicana seja nesklepčna, se bo konferenca ponovno sestala ta teden. Včeraj, 31. januarja, je bila seja komisije za letovanja pri občinski skupnosti otroškega varstva. Člani komisije so razpravljali in sprejeli poročilo o letovanju tržiških otrok v letu 1976 in sprejeli program letovanj za letos. V četrtek, 3. februarja, bo seja iniciativnega odbora za ustanovitev skupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti tržiške občine. Na seji bodo razpravljali o organizaciji skupnih služb, ki naj bi delovale v obnovljeni osnovni šoli heroja Bračiča. -jk Pevska in glasbena srečanja mladincev Radovljica — Jubilejnim praznovanjem 40-letnice prihoda tovariša Tita na čelo KPJ oziroma ZKJ, ustanovnega kongresa KPS in 85. obletnici Titovega rojstnega dne se bodo pridružili tudi učenci osnovnih šol radovljiške občine. Na predlog aktiva komunistov kulturnih delavcev so se namreč odločili za srečanja pevskih zborov, glasbenih skupin in solistov. 27. januarja so se že sestali pe-vovodje pevskih zborov s predstavniki izobraževalne in kulturne skupnosti ter glasbene šole. Dogovorili so se, da bodo takoj začeli pripravljati In!1'!"-"" rjit, i-i i... ■>•> .,'->rfln ko se bodo začele tudi slovesnosti za praznik OF. Takrat bo v osnovni šoli F. S. Finžgarja v Lescah srečanje vseh glasbenih skupin in instrumentalnih solistov pod naslovom Mladinsko glasbeno srečati je. Srečanje šestih mladinskih in pionirskih šolskih zborov skupaj z zbori podružničnih šol pod naslovom Mladina poje pa bo v okviru prireditev meseca mladosti in sicer 13. maja v osnovni šoli v Bohinjski Bistrili. Imenoval) so posebno delovno .skupino, ki bo skupaj /. ZKPO Radovljica pripravila program in izbor pesmi in skladb. Warasch svoboden, boj se nadaljuje Zadnji dogodki v Avstriji potrjujejo, da si oblast očitno prizadeva za revizijo državne pogodbe — Srečanje predstavnikov manjšin v Brucku na Muri CELOVEC — Generalnega sekretarja Narodnega sveta koroških Slovencev Filipa Warase.hu so na osnovi zasebne prijave policiji pod obtožbo da je nekega Guttlerja nagovarjal k razstrelitvi ene od celovških transformatorskih postaj, zaprli 21. januarja. Pred tem so temeljito premetali njegovo stanovanje v Celovcu in njegovo rojstno hišo na Djeksah. To so počenjali ob glasnem odobravanju nazadnjaškega koroškega in deloma tudi avstrijskega tiska v trenutkih, ko republika Avstrija uveljavlja nove protimanjsinske zakone in skuša tudi psihično zlomiti manjšino ter osramotiti njene voditelje. V četrtek, 27. januarja, so na osnovi sklepa posebnega celovškega sodnega senata Filipa Warascha izpustili. Sedem dni je prebil Warasch v preiskovalnem zaporu v Celovcu. Vedno bolj je postajalo jasno, da ni zaprt zaradi kršenja avstrijskega javnega reda, temveč zaradi ustrahovanja slovenske narodnostne skupnosti pred uveljavitvijo nove zakonodaje, sprejete 7. julija lani v parlamentu Avstrije. »Nisem kriv,« je dejal Warasch po prihodu iz zapora. »Nič takega nisem storil. To je le pritisk na nafto manjšino in želja po sramotenju vodstva koroških Slovencev.« Filip Warasch je nadalje zahteval, naj (Jut tler pove, kdo ga je napeljal h tem lažem in kdo je bil pobudnik te afere. »Vesel sem,« je dejal VVarasch, »da je poskus reakcionarnih sil na Koroškem spodletel. Pričakujem od avstrijskih oblasti, da bodo ustavile predhodni postopek proti meni in me rehabilitirale, kazenski postopek pa uvedle proti tistim, ki so se postopka proti meni spomnili!« Boj narodnostnih manjših v Avstriji se nadaljuje. V soboto je bil v Brucku na Muri posvetovalni sestanek, prvi po preštevanju 14. novembra lani, voditeljev koroških Slovencev in Gradiščanskih Hrvatov. Predstavniki obeh skupnosti so se dogovorili za nezmanjšan boj za uveljavitev pravic, za spoštovanje državne pogodbe in za usklajevanje akcij med obema manjšinama. Sicer pa je zadnje čase vedno več dokazov, da Avstrija očitno skuša kršiti državno pogodbo ali pa pregovoriti podpisnike za njeno spremembo. Avstrijsko javnost pretresajo vesti, da je obrambni minister Ludendorf javo zahteval raketno oborožitev avstrijske armade, kar je v nasprotju z državno pogodbo in njeno nevtralnostjo. Kancler Kreiskv je »neposlušnega« ministra le pokaral. Se bolj pa je odjeknila vest, da je Avstrija kot nevtralna država prodajala orožje Siriji in nekaterim drugim arabskim državam in s tem podpihovala spodpad na Bližnjem Vzhodu! J. Košnjek Skrb za nove člane Jesenice — Občinska konferenca ZKS Jesenice je sprejela na osnovi gradiva in razprave več ugotovitev in zaključkov, o katerih bodo razpravljale vse osnovne organizacije ZK v občini. Med drugim so člani konference menili, da se mora odgovornost komunistov še povečati, obenem pa naj bi v vseh osnovnih organizacijah stalno spremljali aktivnost članov ZK. Osnovne organizacije naj bi bolj prisluhnile vsem negativnim pojavom v sredinah, kjer so, ter ocenjevale družbenopolitične razmere v okolju. Še posebno pomembno pa je informiranje, lastno informiranje o vseh bistvenih vprašanjih gospodarjenja in razvoja delovnih organizacij in drugih. Nove člane naj bi osnovne organizacije sprejemale na osnovi dogovorjenih kriterijev in potem poskrbele za njihovo vključevanje, aktivnost in idejnopolitično usposabljanje. Idej-nopolitično usposabljanje in izobraževanje naj bi še bolj prispevalo k boljšemu delu članstva in organizacij ZK, odločno več in bolj kvalitetno pa bodo morale delovati osnovne organizacije ZK na področju uveljavljanja socialistične samoupravne kadrovske politike in ta vprašanja razreševati načrtno in ne od primera do primera. Kadrovska politika, ki jo uveljavlja Zveza komunistov sega na vsa družbena področja, zato osnovne organizacije ne morejo dopustiti, da se kadrovska politika v posamezni sredini in širše v družbi rešuje mimo nje. Vse te slabosti bodo morale osnovne organizacije ZK odpravljati in si prizadevati, da bodo člajii delali aktivno in v skladu s sklepi 5. seje C K ZKS. D. S. Krepitev varnosti in naše moči Beograd — V Beogradu je bila v sredo, 26. januarja, seja zvezne konference SZDL. Člani konference so na njej spregovorili v prvi vrsti o uresničevanju nalog na področju družbene samozaščite ter pripravah na vsesplošni ljudski odpor, nato pa tudi o nalogah socialistične zveze v prihodnjem obdobju. Uvodno besedo je podal predsednik zvezne konference SZDL Dušan Petrovič-Šane. »Naše ljudstvo je trdno odločeno«, je dejal Dušan Petrovič-Šane,« da za vsako ceno brani svojo neodvisnost, samostojnost in pravico do svoje poti razvoja. V tem je tudi pomen našega sistema vseljudske obrambe, ki ga uspešno uresničujemo. To je v resnici revolucionarna in osvobodilna ideja, ki se je pod vodstvom tovariša Tita in partije izkazala za pravilno, v povojnem obdobju pa so njeno pravilnost v osvobodilnih bojih potrdili še mnogi drugi narodi. Pravica vsakega človeka pri nas je danes namreč, seveda pa ni treba posebej poudarjati, da tudi obveznost, braniti in varovati vse, kar ustvarja in s čimer upravlja.« »Vsa naša dejavnost na področju družbene samozaščite in vseljudske obrambe v zadnjih letih kaže,« je dejal v nadaljevanju Dušan Petrovič-Šane, »kako se ljudje v zadnjem času zanimajo za vsa ta vprašanja. Lahko rečemo, da smo napravili pomemben korak pri podružbljanju vseljudske obrambe in družbene samozaščite. To pa je tisto najdragocenejše, kar smo dosegli. Z raznimi oblikami izobraževanja se je za vse to usposobilo izredno veliko število ljudi. Več kot 500.000 mladih je obiskovalo posebne seminarje, na katerih je bilo govora o prej omenjenih vprašanjih.« Pri izgradnji sistema vseljudske obrambe in družbene samozaščite pa bo v prihodnje po mnenju vseh prisotnih potrebno še posebno pozornost posvetiti nadaljnji krepitvi dejavnosti v krajevnih skupnostih. Predvsem bodo morali biti prav vsi občani seznanjeni z najpomembnejšimi vprašanji področja družbene samozaščite in s programom SLO. »Naša udarna sila je močna in sodobno opremljena JLA, sposobna, da vsak trenutek odgovori na kakršenkoli poskus agresije,« je nato poudaril predsednik zvezne konference SZDL. »Temelj tega sistema pa je ljudstvo samo, pripravljeno, da se agresorju upre povsod, v vsaki tovarni, ulici ali naselju. Dejansko se pripravljamo tako, kot je dejal tovariš Tito, da bo vsak občan vojak in vsak vojak občan.« V razpravi, ki se je nadaljevala po uvodnih besedah, je izredno ugodno ocenil dosežene rezultate pri krepitvi družbene samozaščite in vseljudske obrambe v SR Sloveniji tudi Franc Poglajen. »V prihodnje bo v naši republiki potrebno izpolniti še predvsem dve nalogi na tem področju. To sta: ustvarjanje podlage za krepitev koncepcije SLO v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih ter samoupravnih interesnih skupnostih, le-ti bi namreč morali biti poglavitni nosilci celotnega zastavljenega koncepta, in usposobitev konferenc in odborov socialistične zveze predvsem v večjih središčih za delovanje v morebitnih vojnih razmerah. Pri tem bo potrebno posvetiti veliko pozornost tudi izobraževanju kadrov.« O vseljudski obrambi in družbeni samozaščiti je na seji zvezne konference SZDL Jugoslavije spregovoril tudi zvezni sekretar za ljudsko obrambo general armade Nikola Ljubičič. V razpravi pa je bilo prav tako mogoče slišati Se več zanimivih mnenj 6 teh vprašanjih. J. Govekar Torek, 1. februarja 1977 Glas — 3. stran Upravljajo zavarovanci Pred vrati vrtcev ^ Wr 9r st.i. t A. i r„ oh takšnih investicijah nuino . Po vseh gorenjskih krajevnih in^drugih skupnostih, v temelj-organizacijah združenega nih dela vsi tisti, ki združujejo sredstva v zavarovalni skupnosti, razpravljajo o ustavni preobrazbi zavarovalstva, ki se je na Gorenjskem, po združitvi zavarovalnic Save in Maribor v Zavarovalno skupnost Triglav, zelo hitro začela. Po načelih ustave in zakona o združenem delu tudi v zavarovalstvu veljajo novi družbenoekonomski odnosi, ustrezna samoupravna organiziranost, ki sledi zahtevam medsebojne povezanosti in dohodkovne soodvisnosti. Če kje, po- tem so bila do zdaj prav izdatna sredstva zavarovalstva povsem odtujena, z njimi so gospodarili le delavci v zavarovalstvu, medtem ko zavarovanci nanj niso imeli nikakršnega vpliva. Samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih zavarovancev zavarovalne skupnosti Triglav velja od 1. januarja letos, vsebuje pa nove temeljne določbe in načela družbenoekonomskih odnosov, samoupravne organiziranosti, uresničevanja samoupravljanja, organizacije poslovanja. Še posebno pomembno je novo, samoupravno organiziranje zavarovancev, ki se zdru- S SODIŠČA ZDRUŽENEGA DELA Delavec pridobi jubilejno nagrado za določeno delovno dobo v trenutku, ko to doseže, ne glede na čas izplačila Odločba sodišča združenega dela v Kranju, S 55/76. Dve delavki sta 31. 3. 1975 pridobili pravico do starostne Pokojnine. Ena delavka je imela nad 30 let delovne dobe, dcuga pa nad 20 let. Obema je delovna organizacija zavrnila prošnjo za dodelitev nagrade za delovni jubilej. Odbor za medsebojna razmerja v delovni organizaciji jima nagrade ni odobril, ker naj bi pravice do nje imeli le tisti delavci, ki so na dan izplačila nagrad v delovnem razmerju v delovni organizaciji. Delavski svet delovne organizacije je na svoji seji sprejel začasni sklep o nagradah ob delovnih jubilejih. Nagrade delavcem pripadajo za 10-letno delovno dobo, za 20-let no delovno dobo in za 30-letno delovno dobo v višini, določeni v sindikalni listi. Odbor za medsebojna razmerja delovne organizacije pa je kasneje še sklenil, da se jubilejne nagrade izplačajo le enkrat na leto in to za praznik dela — 1. maja. Do jubilejnih nagrad pa so opravičeni le tisti delavci, ki so na dan izplačila v delovnem razmerju. Ker delavki tako na dan izplačila jubilejnih nagrad za 1. maj nista bili več v delovnem razmerju, jima nagrad niso izplačali. Zato sta pri sodišču združenega dela zahtevali, da naj jima sodišče pravico do nagrade prizna, ker odločitev v delovni organizaciji ni v skladu z veljavno sindikalno listo za leto 1970. Obe sta tudi menili, da jubilejna nagrada pomeni priznanje za zvestobo v delovni organizaciji, razen tega pa sta prispevali in ustvarjali dohodek v delovni organizaciji, » Sodišče združenega dela je zahtevama ugodilo in odločilo, da je delovna organizacij obema dolžna plačati jubilejni nagradi v znesku 3450 din, drugi pa v višini 4.600 din, tako kot je bilo to določeno v sklepu o nagradah o delovnih jubilejih. Sodišče je menilo, da sta obe delavki pravico do jubilejne nagrade pridobili v tistem trenutku, ko sta dopolnili določeno delovno dobo. Drugačna razlaga ni sprejemljiva in tudi ne ustreza smislu in pomenu jubilejnih nagrad. Sklep odbora za medsebojna razmerja z 'določitvijo izplačila jubilejnih nagrad ob prazniku dela da le večji pomen. Odbor sam pa ne more spreminjati Pogojev za jubilejne nagrade, ki jih je določil delavski svet delovne organizacije. Delovna organizacija s tako odločitvijo ni soglašala in se je zoper njo pritožila. V pritožbi je navedla, da sodišče ni pravilno uporabilo njihove samoupravne akte. Ze ob sprejemu začasnega sklepa so člani delavskega sveta o tem razpravljali, vendar je ta pogoj izpadel. Sklep odbora za medsebojna razmerja s tem le pojasnjuje dejansko voljo delavskega sveta. Zato delavki do jubilejnih nagrad nista opravičeni. Pritožbi sodišče združenega dela SR Slovenije ni ugodilo, Pritožl*?-no sodišče je v svojih razlogih napisalo, da je prvo sodišče pravilno ugotovilo, da sklep odbora za medsebojna razmerja ni v skladu s sklepom delavskega sveta in da omejitev ni predvidena v samoupravnem sporazumu o merilih za delitev dohodka in osebnega dohodka. Iz tega pa izhaja, da je odbor za medsebojna razmerja sprejel Povsem novo odločitev. Zato je pritožbeno sodišče v smislu 26. točke M- člena zveznega zakona o sodiščih združenega dela to odločbo odbora /a Medsebojna razmerja tudi razveljavilo. Pritožbeno sodišče je nadalje še ugotovilo, da začasni sklep delavskega sveta o delitvi sredstev za osebne dohodke, ki je samoupravni splošni akt, ni bil sprejet po zakoniti pot i, določeni v ('lenu republiškega zakona in V -4. členu zveznega zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v'združenem delu. Tak samoupravni splošni akt lahko sprejmejo neposredno samo delavci temeljne ali delovne )rganizacije. Zato ga praviloma niti delovna organizacija niti sodišče ne bi smela uporabljati. V. takem delavcev v zdru dejansko po tem začasnem sklepu izplačali tudi drugim delavcem, jt ( aJ pravično, da se delavkama prizna pravica do jubilejne nagrade. primeru medsebojna razmerja ženem delu niso urejena. Ker pa so jubilejne nagrade M. P DOGOVORIMO SE K SEJA VSEH ZBOROV KRANJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE Na ločenih sejah se bodo v ponedeljek, 7. februarja, ob 15. uri v osn*0-^ sesta'' vs' ''bori občinske skupščine. Razpravljali bodo o elit* sprememb in dopolnitev statuta občine in o osnutku resolu-197ri0| ')0''t'k' izvajanja družbenega načrta občine Kranj za obdobje prOirr /A 'et() '^7. ^a dnevnem redu je še razprava o akcijskem sveta re!*vanJa nedovoljenih gradenj, o poročilu o delu izvršnega komi 'anskem drugem polletju, o pritožbenih zadevah in o delu '976 i*'Je ZH v'°tfe m pritožbe, o podelitvi Prešernovih nagrad za leto n nekaterih drugih vprašanjih. PREŠERNOVA NAGRADA ZDENKU MOTLU rfcnjske (>^!°^u ° podeljevanju Prešernovih nagrad je vsako leto na Go-1'rešerr,71 .anko podeljenih največ pet nagrad. Žirija za podeljevanje sicer jy (>l,'^ nagrad je na podlagi razpisa prejela sedem predlogov in enega Z* -In 'Pšenice, Radovljica in Tržič po dva, iz občine Kranj pa skupSči^'Ja. je obravnavala vse predloge in predlaga kranjski občinski narjev^ri V ene" standarda in socialne politike. Za vsako temo bo pripravila delavska univerza v sodelovanju z ideološko komisijo inštruktažo, na kateri bodo prisotni vsi tisti, ki skrbe za ideološko izobraŽevanje v osnovnih organizacijah. Vse osnovne organizacije bodo na svojih sestankih obravnavale družbeno aktualne dogodke v tem času, še posebno tisti komunisti, ki so zadolženi za idejnopolitično usposabljanje pa bodo morali aktivno sodelovati in izbirati takšne metode, ki bodo omogočile aktivno sodelovanje vseh komunistov v osnovnih organizacijah ZK pri obravnavi programa idejnopoli-t i<" nega usposabl jan ja. !■» S se ob takšnih investicijah nujno povišajo, ne glede na to, ali jih plačuje družba ali posamezniki. D. S. Dr. Janko Benedik Prebivalce Bleda je pred dnevi presunila vest, da je nenadoma umrl dr. Janko Benedik. Rodil se je 1. februarja 1906. leta v Trebinju v bratski republiki Bosni in Hercegovini. Že pred začetkom osnovne šole pa je prišel na Bled. Šolal se je na Bledu, v Ljubljani in Ptuju in kasneje, ko se je odločil za očetovo pot, za študij medicine, je študiral v Ljubljani, Zagrebu in Innsbrucku. Služboval je v Ljubljani, v Brežicah, v Mariboru, 1935. leta pa je prišel na Bled in prevzel mesto zdravnika splošne medicine. Okupacijo je pričakal kot strokovno priznan in spoštovan ljudski zdravnik in blejski župan. Že 1941. leta seje organizirano in aktivno vključil v narodno osvobodilni boj kot človek in zdravnik. Spominjajo se ga številni preživeli borci, ki jih je zdravil in operiral prikrite v domovih, gozdovih ali v zasebni ordinaciji. Pa ne le borci, tudi prebivalci Bleda se ga spominjajo, ko je zdravil po vaseh, v gozdovih bolne in ranjene partizane. Po vojni seje aktivno vključil v razvoj zdravstvene službe, 1955. leta pa je postal direktor Zdravstvenega doma na Bledu. Njegovo delo nikdar ni bilo zaprto samo v ordinacijo, bil je aktiven družbenopolitični delavec. Bil je odbornik nekdanjega kranjskega okraja in občine Bled, član sveta za zdravstvo okraja Kranj, dolgoletni član upravnega odbora jeseniške bolnice, predsedjnik upravnega odbora Psihiatrične bolnice v Begunjah, dolgoletni predsednik rdečega križa v Radovljici in na Bledu. Nazadnje je bil izvoljen tudi za častnega predsednika organizacije rdečega križa. Za aktivno vse-vsestransko delo je bil pokojni dr. Benedik večkrat odlikovan. Tako je lani dobil tudi odličje rdečega križa Jugoslavije. Dr. Janko Benedik je bil tudi eden od ustanoviteljev podružnice Slovenskega zdravniškega društva Gorenjske. Izvoljen je bil tudi za častnega člana Slovenskega zdravniškega društva. V pro cesu združevanja zdravstve nih delovnih organizacij je leta 1962 prevzel, kot direktor odgovornost za zdravstveno varstvo in zdravstvene delov ne organizacije na področju sedanje radovljiške občine; od 1968. leta pa za območje občin Jesenice in Radovljica kot direktor Združenega zdrav stvenega doma Jesenice. Na tem delovnem mestu je bil do konca lanskega leta, ko je bil upokojen. Bil je splošni zdravnik, kakršnega naši delovni ljudje potrebujejo in kakršnega si predstavljajo. Čeprav zadnja leta ni bil več najboljšega zdravja, se je še vedno vračal k svojim bolnikom. Lani je na primer dokončal sistematični pregled nekdanjih borcev in aktivistov. Pred dnevi je omahnil sredi dela. Njegov pacient je tisto popoldne zaman čakal, da bi mu pomagal kot že tolikokrat. A - 2 Razumno na tehtnico r Industrializacija prodira, priselju-je in naseljuje se novo prebivalstvo, ki v skladu z naraščajočim standardom terja ustrezno, pripadajočo infrastrukturo. Vsesplošni napredek zajeda prostor, ga izkorišča in ko ga izkoristi, zahteva nove in nove površine, obdelovalna zemljišča, zahteva pod nujno, pod samoumevno. Človek pa, prej pogumno načrtujoč nove objekte, se nenadoma zave, zgrozi nad statistiko, da je obdelovalnih površin vedno manj, industrializacija pa v silovitem zagonu in ob njem s svojimi razumljivimi zahtevami po prostoru. Dnevi mladine v Kranju Mladinska revija rfMladina« in OK ZSMS Kranj, točneje COP (center za obveščanje in propagando) organizirata od 1. 2. do 18. 2. akcijo »Dnevi mladine«. Akcija bo potekala v obliki pogovorov ob okrogli mizi in javnih tribun. Obiskali bodo mlade v tovarnah Iskra in Sava in v krajevni skupnosti Vodovodni stolp, predstavili eksperimentalno skupino Geg. Razpravljali bodo o sodelovanju Kranja z ostalimi občinami in pobratenimi mesti, o dnevu samoupravlj-anja na osnovni šoli Josipa Broza-Tita, o delovanju marksističnih krožkov in klubov OZN itd. Poleg aktiva mladih ritVvi-narjev in članov COP-a bodo akcijo stalno spremljali tudi novinarji revije M. Med akcijo bodo tudi izdajali časopis, ki bo v člankih spremljal dogajanje. Uradni zaključek akcije bo 18. 2. s podelitvijo priznanj najaktivnejšim mladim novinarjem in ustnim časopisom. T. Dolžan Naloge mladih kmetijcev Ljubljana — Pretekli teden je bila v Ljubljani seja konference mladih v kmetijstvu pri republiški konferenci Zveze socialistične mladine Slovenije. Na konferenci so ugotovili, da čaka mlade kmetijce obilo nalog, saj načrtuje organizacija ZSMS politično šolo za mlade kmetijce, razna tekmovanja in druge oblike vključevanja mladih iz vasi v družbenopolitično in kulturno življenje. Izredno pomembno pa bo sodelovanje mladih v kmetijstvu pri javnih razpravah o kmetijstvu, ki se začenjajo februarja. Pri odstranjevanju pomanjkljivosti v kmetijstvu in kmetijski politiki, ki so se nagrmadile v preteklosti, bo sodelovanje mladih zelo potrebno. Konferenca mladih v kmetijstvu je pretekli teden razglasila najboljšo 00 ZSMS v kmetijstvu v letu 1976. Prvo mesto je prisodila osnovni organizaciji oziroma aktivu mladih zadružnikov iz Stične. Drugi so bili mladi kmetijci iz Slovenskih Konjic, tretji pa zadružniki iz Goriških Brd. -jk Primer Rudenskega polja, kajpada in spet zato, ker žolčne razprave ne pojenjajo, s svojimi napetimi in utišanimi padci so tu, do odločitve pa še dolga pot. Sestanki, prepričevanja, dokazovanja, zlonamerna natolcevanja, očitni lastniški interesi, srdite polemike in spet zatišje, iz katerega vsak t remi tek lahko vzplamti nova žolčna polemika brez trdnih sklepov. Utrujajoča je ta srditost, ta stihija, ta očitna in pre-očitna nemoč. Problem pozidave kmetijskih površin ni le škofjeloški, pojavlja se povsod, od primera do primera prav zato, ker z našo zakonodajo v prostorskem urejanju še nismo dosledni. In tudi zato, ker so občinski plani premalo konkretni, celo kmetijsko zemljiške skupnosti so brez konkretnih stališč v svojih, sicer obširnih programih razvoja. Će za povrh zataje še strokovne službe z neustreznimi urbanističnimi programi in načrti, je zmeda popolna, glasovi spet povzdignjeni. Vsak zase ve, kaj je in kaj mu pomeni Rudensko polje, vsak zase se oprijemlje lastnih stališč. Kar najširše odmevajo v slovenskem prostoru pač tista, ki izhajajo izključno le iz prizadevanj za ohranjevanje zemljišč, tista, ki jih interpretira najglasnejši. In le kdo bi se še spraševal, kaj pa, če je bilo kaj zamolčano, namenoma prezrto, kaj pa, če je protiutež, na tej sporni tehtnici lahko vendarle močnejša? Kaj pa če ni greh neplanskega načrtovanja minulosti vendarle tudi njegov greh, ki ga bi bilo dobro zdaj vsaj deloma oprati s tem, da se strpno posluša in ne omalovažuje vseh tistih stališč, ki so drugačna? Za začetek bi bilo dobro vedeti in izhajati iz tega, da si prav nihče ne želi nesmotrnega izkoriščanja dobrih plodnih zemljišč; da so posledice minulosti neizbežno pred durmi; da industrializacija hočeš nočeš terja svoje in je brez milosti in življenjsko maščevalna, če se ji ne izpolnijo vsi pogoji, ki jih zahteva; da se ne gospodari le za danes, temveč tudi za jutri. Nezrelo je pritikati etikete kratkovidnosti na vsako stališče, ki si upa biti drugačno; nezrelo je šteti glasove; nezrelo je rovariti. Preživeto je trkanje po prsih, preživeto se je postavljati za edinole pravičnega sodnika in razsodnika. Rudensko polje in »uransko« cesto je treba razumno, samoupravno in delegatsko pretehtati na osnovi zares strokovnih analiz. Do zdaj, žal, ni bilo ne ustrezne strokovne ocene in ne samoupravne poti, tiste prave, široko zasnovane, s tehtnimi utemeljitvami, tiste, po kateri bo hočeš nočeš treba kreniti. Takoj in odločno, kajti ni hujšega očitka od tistega, da smo nesposobni, da zatajimo pred problemi. D. Sedej Kje sodelujejo mladi Tržič — Udeležba mladih na akcijah, ki jih organizira občinska konferenca ZSMS, lani ni bila zadovoljiva, ugotavlja analiza, ki jo je pripravila občinska konferenca ZSMS. Ugotovitev velja še posebno za izobraževalne akcije. Prva večja akcija je bil pohod po poteh Kokrškega odreda. Od 73 prijavljenih se ga je udeležilo 68 mladih do 27 let. Od 36 osnovnih organizacij, ZSMS v tržiški občini je člane poslalo na pohod le 16 osnovnih organizacij, kar ni zadovoljivo. Neudeležba mladih iz osnovnih šol in 00 na karavlah je opravičljiva, medtem ko to ne velja za osnovne organizacije Lom.Jelendol, Senično, Ljubljanska banka, Metalka TOZD Triglav, Rog, Tiko, Oblačila-Novost in Kompas Ljubelj. Tudi družbene organizacije in društva so se slabše odrezala. Na pohodu je bilo srečati le člane Filmskega kluba Tomo Križnar in alpiniste. Gasilcev, planincev, tabornikov itd. pa ni bilo, čeprav je njihova vloga in vloga pohoda samega izredno pomembna za SLO in družbeno samozaščito. Tudi z udeležbo mladih na izobraževalnih akcijah v Tržiču niso zadovoljni. Prepogosto je na najrazličnejših izobraževalnih oblikah srečati ene in iste obraze. Zato se ni čuditi, če ima mladinska organizacija kadrovske težave, saj kadrov brez načrtnega izobraževanja ni mogoče dobiti. Zato bo glavna naloga vodstva občinske mladinske konference analiza sedanjega položaja in iskanje načinov, da bodo osnovne organizacije zainteresirane tudi za akcije, ki jih pripravlja občinska konferenca. Preveč je osnovnih organizacij, ki se dogovorjenega na občinski konferenci ali na predsedstvu OK ZSMS ne drže! J. Kepic JESENICE - Delavci Zavoda za geološke raziskave Ljubljana preiskujejo teren na prostoru med poslopjem Carinarnice in hotelom Pošta, kjer bodo do konca leta 1980 postavili pet stolpnic s po 84 stanovanji. Predvidevajo, da bodo prvo začeli graditi že v drugi polovici letošnjega ali najkasneje v začetku prihodnjega leta. — Foto: B. B. Ugodnejši pogoji za proizvodnjo mleka Povečanje odkupne cene za mleko na 1,06 dinarja za tolščobno enoto nudi ugodnejše pogoje za proizvodnjo mleka. Pri proizvodnji mleka je treba poznati nekatere zakonitosti, da ne pride do negospodarskega krmljenja. Osnova gospodarskega krmljenja je kvalitetna domača krma. Za zimsko sezono je krma pripravljena, zato so nasveti o pridelovanju kvalitetne krme prepozni. Ugodna cena mleka bo marsikaterega rejca vzpodbudila, da bo začel krmiti močna krmila in s tem povečal proizvodnjo mleka. Dejstvo, da se z 1 kg močnih krmil dobi 2 kg mleka, govori v prid povečevanja porabe močnih krmil. Brez poznavanja osnovnih pravil krmljenja krav molznic je pokladanje močnih krmil velikokrat zelo negospodarno. Podnebne razmere na Gorenjskem omogočajo dva načina osnovnega krmljenja v zimskem času. V ravninskem predelu, kjer je veliko njivskih površin, je glavni del osnovnega obroka koruzna silaža. V hri-bovitejših predelih je to seno in travna silaža. Neobhodno potrebne snovi za življenje in produkcijo so: beljakovine, ogljikovi hidrati, rudnine, maščobe, vitamini in voda. Od pravilnega razmerja med posameznimi skupinami snovi v obroku je odvisno, kakšen je gospodarski učinek proizvodnje. Najpogostejša napaka pri krmljenju je nepravilna prehrana z beljakovinami in ogljikovimi hidrati. Načelo vsakega krmljenja je, da se vsem živalim poklada enak obrok osnovne krme, živalim, ki več proizvajajo, se dodatno poklada še močna krmila, tako da lahko izkoristijo svoje sposobnosti za proizvodnjo. Sama prehrana živali tako narekuje dvojno uporabo močne krme: 1. za izravnavo osnovnega obroka; 2. za krmljenje živalim po proizvodnosti Za izravnavo osnovnega obroka je potrebno poznavanje kvalitete doma pridelanih krmil. Splošno pravilo je, da ima osnovni obrok, sestavljen iz sena in travne silaže, takšno beljakovinsko razmerje, da osnovnega obroka ni potrebno izravnavati. V obrokih, kjer je veliko sena iz pozno košene trave, je potrebno dodajati beljakovinski koncentrat. V primerih, ko je glavni del obroka koruzna silaža, je nujno, da se osnovni obrok izravna z beljakovinskim dodatkom. Pri dnevnem obroku 20 kg koruzne silaže in 5—6 kg sena košenega v začetku cvetenja je potrebno osnovni obrok dopolniti z najmanj 0,5 kg sojnih ali sončičnih tropin. Za vsaka nadaljna dva kilograma mleka je potrebno dodajati 1 kg močnih krmil z najmanj 18 odstotki surovih prebavljivih beljakovin. Kvaliteta doma pridelane krme v naših razmerah je razmeroma slaba, zato se večinoma precenjuje vrednost osnovnega obroka. Obrok 6 kg dobrega travniškega sena in 20 kg travne silaže ali 5 — 6 kg dobrega sena, 24 kg koruzne silaže in 0,5 kg sojnih ali sončičnih tropin, zadošča za proizvodnjo 8 kg mleka. Kontrola proizvodnje mleka, koliko mleka krava daje, je osnova vsakega krmljenja. Poleg začetne mlečnosti je pomembno za količino mleka v laktaciji tudi perzistenco, t.j., kako krava mleko drži. Na perzistenco vpliva krmljenje v času pred telitvijo — to je ovimljanje in krmljenje prva dva meseca po telitvi. Mlečnost po telitvi 6 — 7 tednov po porodu narašča. Kravo je treba krmiti tako, da dobi 1 kg močne krme več kot jo potrebuje za količino mleka, ki ga daje. Po šestih ali sedmih tednih, ko količina mleka preneha naraščati, se začne krmiti po proizvodnosti — kolikor mleka da krava. Prevelika izguba na teži, živali močno shujšajo po porodu, je znak, da je bila krava sposobna dajati več mleka, kakor je bila krmljena. Poznavanje načel krmljenja je osnova vsake proizvodnje. Će rejec ne pozna sam zadovoljivo osnov krmljenja, je potrebno, da se o tem posvetuje s strokovnjaki v zadrugi. Veliko rejcev je bilo že razočaranih zaradi slabega učinka pokladanja močnih krmil. Vzroka za to sta lahko dva: neustrezna izbira močnega krmila ali pokladanje krmil živalim, ki niso sposobne dajati veliko mleka. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske Vodja selekcijske službe Peter Kunstelj, dipl. inž. Garažna hiša v Medvodah Na trikotnem zemljišču pod S vetjem v Medvodah je ostal prostor le še za garažno hišo s 60 garažnimi boksi. Gradbeno podjetje Tehnik, ki je gradilo celotno naselje, je načrtovalo graditev garažne hiše že lani, vendar je le 10 krajanov v anketi izrazilo pripravljenost za odkup garažnih boksov. Anketo bodo spomladi ponovili in če bo dovolj kupcev, garažno hišo zgradili še letos. -fr Skupnost za zaposlovanje Kranj Pomen ugotavljanja sposobnosti učencev 8. razreda V osmem razredu se učenci že odločajo za izbiro poklica in s tem tudi za šole, ki za tak poklic usposabljajo. Odločitev je rana, a žal neizbežna. Učenci se po strukturi svojih umskih sposobnosti zelo razlikujejo med seboj. O tem se lahko prepričamo v vsakdanji .šolski praksi. Tako so nekateri predvsem dobri v matematiki in fiziki, drugim pa veliko bolj ležijo jeziki. So pa tudi učenci, ki so najbolj uspešni pri izdelovanju raznih izdelkov in jih to tudi precej bolj veseli kot učenje iz zvezkov in knjig. Naše sposobnosti torej vplivajo tudi na naša zanimanja, kar je razumljivo, saj radi opravljamo zlasti tisto, kar nam daje možnost doživljanja uspeha. Da bi učencem lahko čim uspešneje pomagali pri odločanju za poklic, tokrat preskušamo samo nekatere njihove umske sposobnosti. Tako nas zanima, kako dobro sklepajo na besednem in nebesednem materialu in kakšna je njihova prostorska predstavljivost. O vsakem pa seveda hranimo tudi rezultate testiranja iz petega razreda. Na osnovi teh dosežkov se potem odločamo o ustreznosti izbrane šole. Na splošno se pri svetovalnem delu ravnamo tako, da usmerjamo v gimnazije kot šole, ki pripravljajo za univerzitetni študij, le tiste učence, ki so dosegli dobre, nadpoprečne rezultate, saj bodo nekoč opravljali tudi najzahtevnejše poklice. Tisti s poprečno razvitimi sposobnostmi imajo neredko že precej slab uspeh ob zaključku osnovne šole; tako da niti nimajo možnosti gojiti višjih ciljev, kot jih dopuščajo njihove sposobnosti. Različna uspešnost na posameznih testih sposobnosti pa pripomore tudi k lažji odločitvi za vrsto šole oziroma poklica, ki ga bo posameznik izbral. Testni dosežki pa služijo tudi kot eden izmed kriterijev za sprejeme v razne srednje šole, žal pa še ne v tolikšnem obsegu kot bi želeli. Seveda se sposobnosti odražajo v učnem uspehu, ki je dostikrat edino merilo za sprejem v srednje šole. Treba pa je poudariti, da imajo učni uspehi učencev različnih šol kaj različno težo. Znane so nam slabosti šolskega ocenjevanja, zato bi bilo učne uspehe koristno dopolniti tudi z dosežki na testih inteligentnosti, ki so v praksi pokazali določeno vrednost! Cvek Cvetka MOŠKE, ŽENSKE IN OTROŠKE KONFEKCIJE od 15. januarja do 15.februarja V NAŠIH TEKSTILNIH POSLOVALNICAH V LESCAH, NA JESENICAH, BLEDU IN V RADOVLJICI I rnurlia ... Glas — 5. stran Lončarji se upirajo propadu V Komendi in okolici že stoletja žive lončarji Že stoletja je lončarstvo edinstvena obrt v Komendi, Podborštu, na Mlaki, Gmajnici in Gori, ki se je osiromašena obdržala do danes — Danes le Še Lončarsko obrtno podjetje in trije zasebni lon-farji, pred vojno pa jih je bilo razen zadruge na desetine — Pešanje lončarjenja kljub zanimanju za izdelke te obrti Njegova lončarska delavnica je še povsem izvirna. Le kolovrat, ki so ga donedavna lončarji poganjali z nogo, sedaj vrti elektrika. Os in »šaj-ba«, na katero da lončar kepo gline in jo ob vrtenju kolovrata, osi in šajbe z izrednim občutkom roke oblikuje v vrče, posode in najrazličnejše modele, pa se nista spremenili. »Sposobnost in občutek roke za oblikovanje lončene posode je prirojen in povezan z veseljem do tega dela. Tega se ne da naučiti. Če ne bi imel veselja do lončarstva, ne bi ostal doma in se odločil za lončarjenje ter s tem pomagal materi-vdovi in bratu, ki je bil že mojster lončarske obrti,* pravi Franc Ravnikar z Mlake pri Komendi. Enajst lončarjev je ustanovilo zadrugo Leta 1932 so se lončarji iz Komende odločili za organizirano delo in prodajo. Ustanovili so Lončarsko za- Okrog dva milijona lončarskih izdelkov so oblikovali lani v Lončarsko obrtnem podjetju v Komendi. Čeprav so delovni pogoji težki, je večina zaposlenih v podjetju najmanj 15 let. KOMENDA - Da je lončarstvo ena najstarejših obrti v Komendi priča najdba okrog 500 let starega lonca! Vendar je ta obrt, v okolici Komende, Podboršta, Mlake, Gmaj-nice in Gore zanesljivo starejša. Prav toliko je stara kot v Prekmurju ali v Ribnici, kjer so razen Komende delali najstarejši lončarji. Izdelki so bili iskani. S konji in vprežnimi vozovi so jih vozili celo do Trsta, Gorice in do drugih krajev. Lončarstvo je tiste čase tudi edino ponujalo zaslužek. Tako kot z marsikatero obrtjo se je tudi z lončarstvom usodno poigral čas in napovedal njegov propad. V Komendi, Podborštu, na Mlaki, Gmajnici in Gori danes lončarijo le še Janez in Ciril Stebe iz Podboršta in Franc Ravnikar z Mlake. Obdržala se je tudi Lončarska zadruga Komenda, ki se je lani preimenovala v Lončarsko obrtno podjetje Komenda. Enaka ali še bolj kruta usoda je doletela lončarje tudi v drugih »lončarskih« pokrajinah Slovenije. »To je umazano delo« »Naporno in umazano delo je lončarstvo,« modruje eden redkih komendskih lončarjev Franc Ravnikar z Mlake pri Komendi, upokojenec, star 68 let, ki lončari že od leta 1912 dalje. »Razen mene sta se tej obrti zapisala še Janez in Ciril Štebe. Vztrajamo, dokler bomo še zmogli. Moči nam pešajo. Stroji sicer nadomeščajo ročno delo, vendar lončarstvu kljub temu ne napovedujem lepe prihodnosti. Tri sinove imam, pa so se vsi ubranili lončarjenja. Izdelke, med katerimi so zelo zanimivi modeli za kolače, ki jih je zadnje čase težko najti, vrči, posode za rože itd., sicer prodam, vendar je zaslužek pičel, čeprav še sam prodajam na kamniški tržnici,« pripoveduje Franc Ravnikar. Čeprav star 68 let Frane Ravnikar z Mlake pri Komendi dan za dnem lončari v delavnici in oblikuje glino. To je umazano delo in trdo prigaran zaslužek, pravi. Pisma bralcev MORJE PRED DOMAČIM PRAGOM Konec lanskega leta 1976 je precej mladih, srednjih in starih družin dobilo nova stanovanja na Planini in sicer v ulici Gorenjskega odreda. Nove bloke je zgradilo ljubljansko gradbeno Podjetje Gradiš. .\Lepa so ta nova stanovanja. vtsla, skrbno izdelana, ploščice W lepo položene, centralna kurjava brezhibno deluje, tople vode J? dovolj, elektrike ne manjka, balkoni so kot majhne terase, vse stene so ravne in bele, na stropih ni mokrih madežev, kleti so prostorne, hodniki svetli in domači. Vsi stanovalci so srečni. Konč-n° So našli svoj mir in blagostanje. Samo nekaj jih vse bolj in bolj Vznemirja. Priti iz bloka ali v blok, za to je Potreben v deževnih časih pravi manever. Celih dvajset centime *w ali še več je namreč globoko rnorje« tik pred edinim sedaj Uth>rUbnim vhodom (drugi je arat/t še slabšega stanja trenut-" neprehoden). Brez pretira stJa' toda 2(1 majnne otroke in p*are. ljudi, a tudi za druge, je f(^vi problem priti iz bloka, še n v v°do stcer lahko splezaš nx( n° kamnito ograjo, pri tem pa ni^g°če res ne bi bilo tako Uud' da bi graditelji izročili kljuV1 Poleg stanovanja in Pre(hV še navodila za varno ieo .Qn/e vode, ki se nabere v de b a dneh pred vhodom ... Olp MARETIČ 'orenjskega odreda 4 drugo, za katero je takratna Dravska banovina zgradila poslopje. 11 lončarjev se je združilo v zadrugi. Lani se je zadruga preimenovala v Lončarsko obrtno podjetje Komenda. »V zadrugi je bilo največ 33 zaposlenih. Danes nas je 22. Do leta 1966 je prevladovalo ročno delo, od tega leta naprej pa je vedno več strojnega,« pripoveduje direktor Lončarskega obrtnega podjetja Komenda Jože Kepic z Mlake, ki se je pridružil lončarjem leta 1942. »Nožno poganjanje koles je nadomestila elektrika, pogosteje pa uporabljamo tudi preše in kalupe. Izdelujemo lončke, sklede, vaze, staro kmečko posodo in sklede, cvetlična korita itd. Lani smo izdelali okrog 2 milijona teh izdelkov. Pred leti so nekateri mislili, da bo plastika izpodrinila lončeno cvetličarsko posodo. Pa temu ni tako. Ljudje vedno bolj cenijo lončarske izdelke, med katerimi je ljubiteljev cvetja vedno več.« »Naši izdelki so iskani,« pojasnjuje Jože Kepic. »Trg obsega praktično vso Jugoslavijo. Precejšen kupec je podjetje Dom iz Ljubljane in nekatere druge trgovske organizacije. Zahtevam večkrat nismo kos. Letošnja proizvodnja ima tudi že kupce.« Lončarji iz Komende oblikujejo izdelke iz kvalitetne gline. V gozdu med Mostami in Vodicami najdejo sivobelo, iz katere izdelujejo zahtevnejše stvari. V bližini Komende in okoliških vasi pa nakopljejo rjavo. Včasih so lončarjem glino dovažali kmetje s konji, sedaj pa konje in vo- Direktor Lončarsko obrtnega podjetja Komenda Jože Kepic že 14 let opravlja odgovorne dolžnosti v podjetju. Leta 1942 je prišel med lončarje in zato dobro ve, kako ta vedno iskana obrt izumira. zove nadomeščajo traktorji. Lončarji za kilogram ilovice odštejejo od 14 do 16 par. Brez dvoma bo Lončarsko obrtno podjetje najdlje nadaljevalo lončarsko tradicijo v Komendi in okolici. V podjetju je 6 izučenih lončarjev, starih od 40 do 60 let. Večina se jih je izučila v obrtni šoli v Komendi, o kateri danes ni več sledu. Vsi drugi, med njimi nekateri mlajši, pa so se naučili lončarske spretnosti v podjetju. Vendar se za lončarsko delo le še redki odločajo. Zato so kljub prizadevnosti lončarjev in njihovi trmi vztrajati v tem poklicu obrti ure štete. Želimo, da ta trenutek še ne bi prehitro prišel. . . Besedilo: J. Košnjek Slike: F. Perdan r Vedno več OZD krši sporazume Kranj — Pregled o izpolnjevanju samoupravnih sporazumov o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke v občini Kranj od leta 1972 do 1976 nam kaže, da posamezne OZD zavestno kršijo sprejete dogovore. Iz gradiva, ki ga je na torkovi seji obravnaval Izvršni svet ObS Kranj, je razvidno, da število »kršiteljev« iz leta v leto raste. Sicer se kot kršitelji panožnih sporazumov organizacije združenega dela med seboj menjavajo, nekaj OZD pa je stalnih, ki že leta in leta ne spoštujejo dogovor: ne ustvarjajo zadostne akumulacije, pa vendar prekoračujejo izplačila OD. In še ena ugotovitev: OD delavcev v družbenih dejavnostih močno zaostajajo za OD delavcev v gospodarstvu, in so nižji tudi od poprečnih OD v naši republiki. Potrebni bodo ukrepi za izravnavo, sicer se lahko zgodi, da bo nastopilo določeno pomanjkanje strokovnih kadrov v tej tudi za gospodarstvo pomembni dejavnosti. Tažko je razumeti, da ima danes lahko delavec z isto visoko izobrazbo (npr. inženir) v šolstvu tudi do 2000 din nižji mesečni OD od delavca enake kvalifikacije v gospodarstvu. »Morda pa je v družbeni dejavnosti le nekaj kadrov tudi preveč?« je bila misel na seji. Občinski sindikalni svet na koncu ugotavlja, da je sistem samoupravnega sporazumevanja dal mnoge dobre rezultate, ki pa bi bili lahko še večji, če ne bi število kršiteljev iz leta v leto naraščalo. Sankcij pa ni bilo! Zakon o združenem delu zahteva nove osnove za samoupravno sporazumevanje o ustvarjanju in delitvi dohodka in OD. Vsekakor bo odslej potrebno o razporejanju dohodka in o delitvi sredstev za osebne dohodke sproti, sistematično, pravočasno in celovito obveščati delavce v kolektivih, kot tudi organe (komisije), ki spremljajo uresničevanje sporazumov. S tem in tudi z ukrepi SDK ter sodišči združenega dela bo vsekakor zagotovljena večja disciplina in zrna šano število kršiteljev. I. S. šči nj- _) Občni zbor kranjske godbe Janez Kepic je bil soustanovitelj komendske Lončarske zadruge in oblikuje lončeno posodo že 45 let. Leta in leta je z nogo poganjal lončarsko kolo. Zadnja leta mu pomaga elektromotor. Prirojenega občutka v rokah za oblikovanje gline pa ne more nadomestiti noben stroj! V soboto, 22. januarja, je imel pihalni orkester kranjske občine redni občni zbor, na katerem so pregledali enoletno delo ter izvolili upravni in nadzorni odbor. Ugotovili so, da je bilo minulo leto za kranjske godbenike eno najuspešnejših v vseh letih obstoja. Orkester je imel številne koncerte, sodeloval je na proslavah, imel vrsto vaj in drugih nastopov. Posebej velja omeniti prvomajsko proslavo na Joštu, tradicionalne koncerte na Bledu, snemanje za ljubljansko radijsko hišo in sklepni koncert v letu 1976. Povsod pa so dobili vrsto priznanj oziroma pohval. Največja težava, s katero se srečujejo člani orkestra, pa je denar. Nabava novih instrumentov in uniform ni poceni. Tolikšnega stroška orkester sam ne more kriti. Zato bi morale ostale skupnosti in organizacije pokazati več razumevanja za to. Škoda bi namreč bilo, da bi zaradi finančnih težav delo kranjskega pihalnega orkestra v prihodnje nazadovalo. Druga težava so kadri. Pred leti je bilo zanimanje med mladimi za igranje v godbi precejšnje. Zato morda zdaj ne bi bilo napak, da bi navezali tesnejše stike z glasbeno šolo. Eden od nastopov, ki so ga lani načrtovali, a ga potem ni bilo, je bilo gostovanje v Železni Kapli. Zdaj menijo, da bi bilo treba to doslej tesno sodelovanje nadaljevati tudi v prihodnje. Srečanja med godbama Železne Kaple in Kranja bi namreč nedvomno še bolj utrdila prijateljske in bratske vezi. Na sobotnem občnem zboru so m tudi zahvalili dirigentu kranjskega pihalnega orkestra Zdenku Motlu za dolgoletno, neumorno in požrtvovalno vodenje. Lani je praznoval 60-letnico in odšel v pokoj. Dokler ne bo orkester dobil novega diri gen ta, bo še opravljal to dolžnost. Zdenko Moti je kranjsko godbo vodil vse od konca vojne naprej s kratko prekinitvijo do danes. Vodil jo je uspešno in jo pripeljal do zavidljive umetniške ravni in kvalitete. Hkrati pa je ves čas skrbel tudi za pedagoško delo na tem področju. V prihodnje pa čakata kranjske godbenike še dve pomembni nalogi. Prva je tekmovanje pihalnih orkestrov Slovenije. Tekmovanje bo najbrž meseca junija v Rogaški Slatini. Druga naloga, če tako rečemo, pa je praznovanje 80-letnice obstoja godbe. Ta jubilej bodo praznovali prihodnje leto. Kranjska godba se je namreč iz skromnih začetkov pred 79 leti izredno razvila. Prebolela je razna krizna obdobja, doživela dve vojni vihri in ustvarjalno dedovala v novi socialistični skupnosti. Danes predstavlja v Kranju osrednje telo na področju orkestralne glasbe. Igor Kadunc Franz Xaver Kroetz: Moška zadeva Gostuje Slovensko ljudsko gledališče iz Celja SV. DUH — Člani kulturno umetniškega društva Sv. Duh so se v nedeljo, 30. januarja, na domačem odru predstavili z delom nemškega dramatika Kurta Krateza »Avtomohilist«. Predstava je odlično uspela. Igralci KUD Sv. Duh bodo v prihodnjih tednih gostovali po mnogih krajih v škofjeloški občini in tudi izven nje. Dvorana je bila polna, (jg) — Foto: F. Perdan Kako je akademski slikar Kamilo Legat videl Haloze in Ptujsko polje Ze ves čas njegovega likovnega ustvarjanja je akademskemu slikarju Kamilu Legatu krajina glavni predmet zanimanja. Vendar smo doslej na njegovih platnih videvali predvsem upodobitve slovenskega alpskega predgorja. Tokrat nas je Legat presenetil s svojimi krajinami iz slovenskega panonskega obrobja, ki so precej drugačne od njegovih prejšnjih stvaritev. Na razstavi, ki bo v februarju odprta v Tržiču v počastitev slovenskega kulturnega praznika, si bomo lahko ogledali, kako je Kamilo Legat videl haloške vinorodne gorice in kmečke domačije na Ptujskem polju. Docela drugačna pokrajina je slikarju narekovala drugačen način upodabljanja. Na videz se je začel vračati k realizmu, vendar to ni le vrnitev k realističnemu gledanju naravne pokrajine, marveč je videti, da je avtor medtem prehodil del poti v svojem razvoju. Med razstavljenimi olji se močno razlikujejo tista, ki so nastala na terenu, od tistih, ki jih je izdelal v ateljeju. Prve slike so sveže, žive; njihova likovna govorica je neposredna. Z drugih odseva premišljena kompozicija, pretehtana kombinacija barvnih ploskev in dokajšnja dodelanost. Akvareli, ki nam prikazujejo kmečke domačije na Ptujskem polju, so intimna doživetja ob izginjajoči, a tako lepi kmečki arhitekturi. Vsekakor nam razstavljena dela pričajo, da je slikar tenkočutno prisluhnil na videz skromni, a nič manj lepi panonski pokrajini, ki je v "Kamilu Legatu dobila svojega novega poeta. Razstavo bodo odprli v petek, 4. februarja, ob 18. uri s koncertom, ki ga bosta izvajala sopranistka Sonja Hočevar in basist Ladko Korošec. Spremljala ju bo pianistka Zdenka Lukec. S. R. Številne prireditve ob našem kulturnem prazniku Po številnih gorenjskih krajih se te dni pripravljajo na praznovanje letošnjega slovenskega kulturnega praznika — 8. februarja — Prešernovega dne. Povsod ga bodo počastili s kulturnimi prireditvami in manifestacijami, ki jih pripravljajo kulturno umetniška društva v sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami. Letošnje praznovanje Prešernovega dne bo še posebno svečano, saj je posvečeno 40-letnici prihoda tovariša Tita na vodstvo komunistične partije Jugoslavije in jugoslovanske zveze komunistov in njegovemu 85. rojstnemu dnevu. Jesenice Na Jesenicah bodo že v soboto, 5. februarja, ob 18. uri. v prostorih delavskega doma odprli razstavo del članov skupine »Dolik«. Kranj V Kranju bo od 3. do 14. februarja v počastitev slovenskega kulturnega praznika v Prešernovem gledališču že tradicionalni »teden slovenske drame«. Kranjčanom se bodo predstavili s svojimi deli člani gledališč Glej iz Ljubljane, prosvetnega gledališča Horjul, stalnega slovenskega gledališča iz Trsta, Pekarne iz Ljubljane, SNG iz Ljubljane, Mestnega gledališča ljubljanskega, slovenskega ljudskega gledališča iz Celja, primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice in Prešernovega gledališča iz Kranja. Ob tej priložnosti pa bo tudi razgovor o dramatiki v sodobnem gledališču, ki ga bo vodil Bojan Štih. V četrtek, 3. februarja, bo v Prešernovem gledališču predstava gledališča Glej iz Ljubljane »Brucka ali obdobje prilagajanja, dan kasneje pa predstava prosvetnega društva Horjul »Kurent«. V petek, 4. februarja, ob 18. uri bodo v prostorih Prešernove hiše v Kranju, poroča Črtomir Zoreč, odprli razstavo »Simon Gregorčič — ob 70-letnici smrti«, ob 18.30 v Mestni hiši razstavo del prekmurskih likovnikov, ob 19. uri pa v stebriščni dvorani Mestne hiše v Kranju razstavo »Ivan Cankar in gledališče«. Pol ure kasneje pa bo v renesančni dvorani Mestne hiše koncert. Na njem bodo sodelovali sopranistka Ileana Bratuž-Kacjan, violinist Rok Klopčič ter pianist Igor Dekleva. Radovljica Uvodna slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku v radovljiški občini bo že v petek, 4. februarja, ob 19. uri v ftivčevi hiši. Odprli bodo razstavo grafik akademskega slikarja I veta Šubiea. Ob tej priložnosti bo udeležencem proslave spregovoril o pomenu praznika sekretar komiteja občinske konference ZK Jože Bohinc, v kulturnem programu pa bodo nastopili recitatorji delavske univerze iz Radovljice. Tržič V petek, 4. februarja, bodo v paviljonu NOB odprli razstavo del umetnika Kamila Legata. Pred razstavo bo v prostorih galerije tudi koncert. Na njem bodo sodelovali: operna pevca Ladko Korošec in Sonja Hočevar ter pianistka Zdenka Lukec. J. Govekar Tokrat so nam Celjani — kakor pravzparav že nekajkrat — pripravili presenetljivo, izredno zanimivo in kompleksno gledališko doživetje. Na žalost je marsikateri gledalec lahko pod vplivom govoric, kakor so bile povedane in izrečene na TV v nedeljo popoldne, ko so se avtorji oddaje osredotočili predvsem na problem moške ali ženske emancipacije, ko je oddaja izzvenela bolj kot propaganda in poceni vzbujanje in opozarjanje nase — seveda na škodo Moške zadeve. (Moška zadeva je naslov prve Kroetzove verzije, druga, in kakor je videti tudi skrajšana, nosi naslov Mož besednjak, moški kot slovar). Moška zadeva torej, kakor jo razumemo, če ne iščemo spodtaklji-vosti že vnaprej, je predvsem polna dramaturških domislekov ter s pomočjo besede in molka govori o eksistenčni stiski moškega in ženske, ki je sicer pogojena iz socialnega okolja itd., a spregovori o njiju dovolj kompleksno, uravnoteženo, in kar je še posebej dobrodošlo: dejanja sama spregovorijo. Ne le besede, ne le interpretacija, toda oboje in združeno ustvarja situacije, ki na — ne toliko šokanten kakor odkrit in neposreden — način dokumentiranega posega v dejanje, v človeka samega preidejo iz reportaže ali kakršnegažekoli traktata v mnogo širše, umetniško sporočilo. Kroetz temelji na doslednem, skorajda racionalnem realizmu; posledica je tudi stilizirani dialekt (v opisujoči predstavi je to gorenjski), konstrukcija stavka, siromašnost jezika, ki je podoba Marte in Ota, sploh ljudi iz predmestij, delavstva, ki ne more in včasih niti noče iz obrobja družbe in takoimenovane nevednosti. Vendar Marta in Ota živita polno življenje, odzivata se mu povsem nagonsko, res je, da se ob tem postavljata v situacije »osveščenih«, običajnih in skupnih človeških problemov, žitja in nehanj. Le spregovoriti ne znata, se izraziti. In če potem pride do brutalnih odzivov, ki so »frapantni« pač zategadelj, ker so dosledno pokazani tudi na odru, še vedno pomenijo le avtorjevo socialno ponazarjanje (njuna duhovna revščina je posledica materialne, kar izhaja iz marksistične filozofije na temo o pri-marnosti materije in sekundarnosti psihike, kar, se mi zdi, je še posebej vredno opozoriti ob mladen avstrijskem dramatiku). Bolj bistveno nadomestilo pogovorne nezmožnosti in njunih odzivov pa je v Moški zadevi vendarle — molk. Umolkneta, toda molk »govori«. Kroetz bi vsekakor lahko molk tudi uobesedil, vendar njegova predstavnika določeno obravnavanega sloja napovedano povsem pomensko »samo« čutita. In gledalci, bi seveda, tudi. Spodbudna ocena kulturne akcije V radovljiški občini že več let uspešno razvijajo program kulturne akcije za delovne kolektive. Po mnenju komisije za kulturo, ki vodi to akcijo pri občinskem svetu zveze sindikatov v sodelovanju s kulturnp skupnostjo in ZKPO Radovljica, so delovni ljudje in občani izredno dobro sprejeli takšno posredovanje kulturnih dobrin z gostovanji gledaliških hiš, amaterskih dramskih skupin, prirejanjem glasbenih koncertov in likovnih razstav. Samo lani je bilo na 55 raznih kulturnih prireditvah prek 20.000 obiskovalcev. Dogovor o financiranju kulturne akcije je podpisalo 71 delovnih organizacij, ki so lani prispevala 09.475 dinarjev, kulturna skupnost je namenila za akcijo 190.000 dinarjev, občinski svet zveze sindikatov 190.000 dinarjev, iztržek od vstopnic pa je navrgel 4730 dinarjev. Še vedno pa niso svoje obveznosti za minulo leto poravnale nekatere delovne organizacije. Dolgujejo 7508 dinarjev. Obračun stroškov za vse prireditve v minulem letu (skupaj z najemninami in drugimi organizacijskimi opravili) je pokazal, da je bilo za 308.477,55 dinarja izdatkov. Močno so narasli nekateri stroški kot so najemnine in gostovanja poklicnih gledališč. Za gostovanja je bilo treba na primer odšteti kar 40 odstotkov več denarja kot leta 1975. Letos predlagajo, da bi se prispevek na zaposlenega po pogodbi povečal in bi znašal za vseh 00 načrtovanih prireditev po 7 dinarjev v kolektivih do 200 zaposlenih in po 5 dinarjev v kolektivih, kjer je nad 200 zaposlenih. Dogovore, program akcije in pogodbe za letos je komisija že poslala vsem 119 osnovnim organizacijam in 8 konferencam osnovnih organizacij sindikata v občini. JR 2al je morda pri uprizoritvi prav molk služil režiserju (Ljubiša Ristič) kot prefinjen kompromis. Molki so predolgi, že umetelni in tako gotovo zmanjšujejo do- in pripovedi j i vost. (Sicer pa se je molk kot izrazno sredstvo najbrž še najbolj »posrečil« Claudu Leluchu v filmu Živeti zaradi življenja. (Če pa tedaj molk ni dopovedljiv, zamenja neko izrazilo pač sam dogodek, socialna pogojenost, tisto, kar sem poimenoval »frapantnost« in »dosledno pokazano na odru«; takšni interpretaciji oz. takemu bolj očitemu, a za razumevanje Moške zadeve ne toliko primarnemu razumevanju so podlegli tudi televizijci, z nekakšno kvazi sociloško malo anketo vred. tono in z občutji revno dogajanje sta izpolnila z lestvico razpoloženj, tudi do najbolj subtilnih in morda celo kontradiktornih. (Recimo v prizoru Ota z otroško lutko, pa Otov prizor z Rolfom, Marta in Oto v začetnem in hkrati ponovljenem prizoru). Scena Brede Jontesove je realistična, toda, za naš razmere, z prena-polnjenostjo raznih strojev itd. se ponazoritev malomeščanstva lahko razume kot kritika le-tega, kar pa nudi predstavi dodatno pomenlji-vost. Sicer pa Kroetz piše: »Trenutki, ko skuša govor zamenjati molk oziroma pavzo, so odveč, so brez vrednosti. Edini izhod je popoln molk. Ker pa moje osebe izhajajo iz zati- Jana Šmidova kot KV mesar in M iro Podjed kot NKV delavec, protagonista Moške zadeve, sta sicer povsem sledila režiserjevemu konceptu, vendar je njun delež prav izjemnega pomena. Na videz mono- ranega delavskega okolja, je taka rešitev samo delno primerna.« Pa tudi: »v dobrem in hudem jih toliko zdrži z ramo ob rami in to vse življenje in pogosto še dlje, mi drugi pa tega sploh ne moremo verjeti.« Janez Poštrak Skrb za dobro knjigo Jesenice — Jeseniška kulturna skupnost bo tudi letos skrbela, da bo prek matične knjižnice in podružničnih knjižnic čimveč bralcev poseglo po dobri, kvalitetni knjigi in da bodo knjigo bolj približali ljudem tudi z organizacijo potujoče knjižnice. Knjižni fond bodo morali zato povečati vsaj za 1100 knjig. Računajo, da bo v matični knjižnici na Jesenicah in v podružničnih knjižnicah izposojenih 65.000 knjig. Razen tega bodo letos morali poskrbeti, da bo podružnična knjižnica v Ratečah dobila ustrezne prostore. D. S. Kulturna dejavnost Jesenice — Amatersko gledališče Jesenice bo letos z lastnimi skupinami pripravilo skupaj pet premier in organiziralo pet gostovanj poklicnih in amaterskih gledaliških skupin. Obenem pa bo nudilo tehnične usluge za ostalo prireditveno dejavnost. Dejavnost in razvoj kulturno umetniških društev in samostojnih skupin, združenih v Zvezo kulturno prosvetnih organizacij bo potekala v okviru 261 raznih prireditev in 10 celovečernih koncertov tujih kvalitetnih glasbenih skupin. Skupine bodo sodelovale tudi z zamejskimi kulturnimi organizacijami in društvi. Zveza kulturno prosvetnih organizacij pa bo organizirala stalno izobraževanje kulturnih animatorjev in delegatov ter tako spodbujala kulturne navade in potrebe delovnih ljudi in občanov. D. S. Drabosnjakov arhiv Najnovejša arhivska in dokumentacijska enota v Institutu za slovensko narodopisje pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani je Drabosnjakov arhiv, v katerem je doslej zbrano gradivo o Drabosnjaku: kserografije in fotokopije njegovih prepisov dramskih del, razprave in članki o njem, fotografije in drugo. Institut naproša vse rojake tostran in onstran meje, da ga obvestijo o prepisih in originalih DrabosnJakovih del, fotografijah in drugem gradivu, ki ga kdo hrani ali morebiti zanj ve. Institut bi to gradivo na svoje stroške kopir ral in nato nepoškodovani original lastniku vrnil. Obvestila pošljite na naslov: Institut za slovensko narodopisje pri SAZU, Novi trg 3, 61001 Ljubljana, pp 324. ŠKOFJA LOKA - V petek, 28. januarja, so v galeriji na loškem gradu odprli razstavo del umetnikov Franceta Pibernika in Nejča Slaparja. Razstavo nosi naslov »Grafični prostor poezije«. Uvodno besedo na razstavi je podal ravnatelj loškega muzeja Andrej Pavlovec. Ob otvoritvi razstave pa je v kulturnem programu nastopila znana pianistka Blaženka Arnič. (-ig) — Foto-F. Perdan Torek, 1. februarja 1977 Glas — 7. stran Socialno kulturne razmere učencev osnovne šole Lucijan Seljak Kranj II KULTURNI NIVO DRUŽIN, PROSTI ČAS, POKLICNE ASPIRACIJE STARŠEV DO SVOJIH OTROK Vzgojno oblikovalna uspešnost družine je v tesni povezavi z njenimi socialno kulturnimi razmerami (zlasti s šolsko izobrazbo staršev), ki so odločilnejše kot materialne razmere, čeprav vemo, da sta oba dejavnika med seboj v pozitivni zvezi. Eden od kazalcev socialno kulturnega nivoja družine je naročenost staršev na knjižne zbirke, revije in časopise. Na tem področju družinskega življenja ugotavljamo precejšen deficit, saj je le ena tretjina staršev naročenih na knižne zbirke in revije (zlasti revije za dom in družino), medtem ko so časopisi prisotni v večini družin. Na večini naših ^podružničnih šol in v posameznih razredih beležimo tudi nad 90 9f učencev, katerih starši niso naročeni na nobeno knjižno zbirko ali revijo. Podatki nas navajajo na misel, da izboljšanje materialnega položaja družin sicer dviguje njihovo kupno moč, toda ne toliko v smeri zadovoljevanja kulturnih potreb Ljudi. Mnogim staršem se zdi negospodarno početje, *ia bi kupovali knjige in strokovne revije. Starši se informirajo o dogajanjih doma in v svetu prek dnevnih časopisov in televizije, ne poglabljajo pa svojega temeljnega znanja. Za izenačevanje vzgojnih pogojev učencev šola ne bi smela pozabljati na resnično dostopnost do dobre knjige, dobrih časopisov, in to na ta način, da: 1. šolska knjižnica močneje vpliva na otrokovo bral n ost knjig. 2. da se šolska knjižnica poveže s starši in uredi knjižnico za starše s strokovnim vodstvom le-te, 3. da šolski svetovalni delavci populariziramo med starši vzgojno in drugo kvalitetno literaturo s tako imenovano »knjižnico za starše.« Vplivati moramo na zavest staršev, ker otroka ne zadovoljujejo v polni meri le materialne dobrine, temveč potrebuje tudi družinsko kulturo v najširšem pomenu besede. Socialno kulturno okolje, v katerem otrok živi, vpliva na njegove dejavnosti v prostem času, glede na objektivne možnosti in stimulacijo s strani staršev. Naša šola je v predmestnem področju in v svoj okvir zajema pretežno podeželje, zato imajo učenci zelo ugodne možnosti za gibanje v naravi. Učenci so večinoma v prostem času na dvorišču (67,5%), le manjši del učencev se največkrat zadržuje na športnem igrišču (16,6%) ali pa v stanovanju. Kmečki otroci morajo v prostem času večinoma pomagati staršem pri delu (85,5 % od vseh kmečkih otrok) in imajo manj prostega časa kot drugi učenci. Od vsebin prostega časa je na prvem mestu gledanje televizije (77 % učencev) in branje (69%); manj pogosto učenci poslušajo gramofonske plošče in obiskujejo športne prireditve, najmanj pa hodijo v kino in gledališče (10.$ učencev). Poleg omenjenih vsebinskih dejavnosti, ki se odvijajo v okviru družine, pa je šola širokopotezno poskrbela za prosti čas učencev z organiziranjem vrste izvenšolskih dejavnosti. Najbolj množično so učenci vključeni v sekcije šolskega špotnega društva (46%) in v pevske zbore (48%). V druge izvenšolske dejavnosti (krožki kot so literarni, vokalno instrumentalni, folklora, glasbena šola, ročno delo, tehnični, planinci, taborniki, klub OZN itd.) je vključenih manj učencev. Kljub možnostim, ki jih šola nudi učencem za pozitivno preživljanje prostega časa v okviru 22 krožkov, pa ostaja še 20 $ učencev nevključenih in se tudi doma ne ukvarjajo z nobeno posebno interesno dejavnostjo. Vzroke za ta pojav iščemo v manj ugodnem socialno kulturnem okolju, ki otroka manj motivira zlasti za kulturne dejavnosti. Šola mora pogosto premagovati zastarelo miselnost staršev, da je interesna dejavnost nekoristna, koristno da je le učenje, zato otroke premalo spodbujajo ali jim celo ne dovoljujejo vključevanja v interesne dejavnosti v tolikšni meri kot otroci želijo. Pri vsem tem pa prepuščajo svoje otroke vplivom množičnih občil, ne da bi spremljali, kaj otrok gleda na televiziji, kakšno čtivo bere in kakšne vzore si pri tem oblikuje. Gledanje televizije zajema več kakor tri četrtine šolarjev, česar ne zmore nobena druga dejavnost organizirana na šoli. Televizija ne duši otrokovega zanikanja za knjigo, ugotavljamo celo, da učenci več berejo kot pred leti. Kakorkoli že, informativno oblikovalne dejavnosti močneje obvladujejo prosti čas učencev, kakor kulturne dejavnosti, ki so pogoj za zdrav osebnostni razvoj učenca. V zvezi s prostim časom učencev se šoli odpirajo nove naloge: 1. šola mora v interesne dejavnosti zajeti še več učencev, najprej pa učence nižjih razredov, ki so doslej manj vključeni kot starejši šolarji, 2. šolski svetovalni delavci skupaj z učitelji bomo morali bolje spoznati interese, nagnenja, sposobnosti učencev in z organiziranjem aktivnosti razvijati vse tiste pozitivne lastnosti, za katere obstajajo v otroku pogoji, ne glede na to, iz kakšne socialno kulturne sredine prihaja, 3. staršem je treba prikazati vzgojo za prosti čas kot sestavni del vzgoje otroka za življenje, 4. družba bo morala priznati vzgojno vrednost interesnih dejavnosti in šoli nuditi zadovoljive materialne pogoje za izvajanje tega programa, ki bistveno prispeva k večji vzgojni funkciji šole. Povezava med izobrazbo staršev in otrokovim učnim uspehom je znana, z izobrazbo staršev so tudi povezane njihove aspiracije glede otrokovega poklica. Za otrokovo poklicno izbiro je pogosto pomanjkanje motivacije usodnejše kot pomanjkanje ustreznih sposobnosti. Bistvo teh ugotovitev je spoznanje, da imajo na poklicno usmeritev večji vpliv socialno pogojene aspiracije staršev kot pa vzgojno izobraževalni proces. Odgovori staršev na vprašanje: kakšen poklic naj bi vaš otrok v življenju dosegel, kažejo, da 53 7r staršev nima izoblikovanih poklicnih načrtov, ki bi jih projecirali na otroke. Od ostalih staršev jih 18 7( želi -poklicno šolo, 16$ staršev srednjo šolo, 11 % višjo ali visoko šolo in 1,5$ staršev želi, da otrok ostane na kmetiji. Starši želijo, da otrok doseže vsaj njim enak poklicni položaj oziroma, da ga za eno stopnjo preseže. Pri starših ugotavljamo še močno zakoreninjeno tradicionalno delitev poklicev glede na spol. Za dečke so najpogosteje navajali poklic tehnik in poklice mehanske in kovinske stroke (avtomehanik, avtoklepar, mehanik, ključavničar itd.), za deklice pa poklice administratorka, trgovka, učiteljica, medicinska sestra, frizerka. Visok odstotek staršev, ki nimajo izoblikovanih poklicnih želja do svojih otrok in ki menijo, da je o tem še prezgodaj razmišljati, se ne 'zaveda, kakšen pomen ima za otroka motiviranje za učenje z vidika bolj oddaljenih življenjskih ciljev. Starši z nižjo izobrazbo nižje vrednotijo izobrazbo, zato so njihovi otroci motivacijsko okrnjeni, preveč odvisni od zunanjih in celo negativnih spodbud s premajhno željo po uspehu. Šolski svetovalni delavci si tako razlagamo dogajanje, da sposobni otroci iz naših delavskih in kmečkih družin ne dosegajo ustreznih uspehov, prav zaradi pomanjkanja notranje motivacije nizkih aspi-racij staršev ali celo zaradi prevlade negativnih motivacijskih ukrepov. To je eden od vidikov neopravičene socialne diferenciacije učencev, ki ga mora šola zmanjševati in obenem okrepiti poklicno vzgojo. 1. S poklicno vzgojo, ki jo izvajajo vsi učitelji v sklopu rednega vzgojnoizobraževalnega dela, moramo zlasti dvigati poklicne aspiracije pri otrocih iz nižjih razredov socialnih plasti, odpravljati komplekse manjvrednosti ali neustrezne ambicije učencev. 2. Šolski svetovalni delavci in učitelji moramo spreminjati predsodke in stališča staršev z organiziranjem predavanj o poklicni vzgoji in s svetovanjem staršem. 3. Za uspešno izvajanje poklicne vzgoje na šoli pa je šolski študij učencev nujno potreben. Pravilnost te akcije je možno izvesti le pod pogojem, da dobimo o otroku vzdolžno sliko. Prvo sistematično zbiranje podatkov o otroku se začne z akcijo šolski novinci, ki omogoča slediti otroka v njegovem nadaljnjem razvoju. Služba šolskega svetovalnega dela je pomembna proučevalna operativa znotraj šole in pobudnik za delo na šoli. Šolsko svetovalno delo pomaga šoli pri načrtovanju ■ pedagoškega dela in organizacijskih ukrepov s tem, da opravlja diagnostične, študijske in dokumentacijske naloge, ki jih učitelji zaradi svojih razširjenih oblikovalnih nalog ne morejo sami opraviti. Na ta način daje pobudo za delovne stike med šolo in celotnim njenim zaledjem. Če bi hoteli na osnovi ugotovljene socialnokulturne slike našega šolskega okoliša tesneje povezati šolsko in družinsko vzgojo, bi morali vgraditi v naš delovni program vrdto predloženih preventivnih in kompenzatornih ukrepov. Za šolsko svetovalno službo Marija Tome — pedagog Črtomir Zoreči Tržaško slovenska deželica ob morju (4. zapis) Se vedno se sprehajamo po vaseh velike primestne občine Doline, ki jo zdaj vodi slovenski župan Edvin pv-ab - prejšnji, Dušan Lovriha, je 0,1 izvoljen za deželnega poslanca. DRUŠTVA, ŠOLE IN DOMOVI So kot valobrani, kot svetilniki ob etnični obali razburkanega , morja. Stoje in se branijo — srno Slovenci še vedno doma! aJti to pot niti ne gre za direktno ^uJčevanje, pač pa za posredno l^anjševanje našega ozemlja: kru-v»)m en ^rs^ privablja v svoje meje dus industrijo! Tej pa veliko-ze ,°. daje prostrana slovenska t^ljišča za gradnjo velikih objek-pfv — le-ta pa meni nič tebi nič prejeto razlasti. Tako je biLo samo JScem. -ske PreceJ toVar zc **rne motorjev pa razi« jm v ,. cej - ■ zemlje za gradnjo Fiatove / zadnjih letih odvzete in to najboljše ravnin- Prostodušni, kot smo Slovani sploh, bi brž utegnili pomisliti: prav, saj industrijski razvoj prinaša gospodarski napredek, domačinom pa obilo možnosti zaposlitve in zaslužka. Toda stvar je bila prav v Dolini drugačna: v novi tovarni so že vnaprej načrtovali zaposlitev 2100 delavcev. A preselili so 1500 delavcev iz Tovarne strojev sv. Andreja na drugem koncu Tržaškega, 600 so jih pripeljali iz torinskih Fiatovih tovarn! Če pa bo še kaj potreb, jih bodo poiskali tu, okrog Doline ... Ko pa se je 31 mladeničev prijavilo v tečaj za pripravo tehničnih kadrov, so jih izbrali le šest, vse druge pa so zavrnili ... No, tako naš kraj od nove tovarne nima kaj prida koristi — le spremenjen ritem življenja, opustošenje naravnega okolja, okuženje zraka — to je ves »dobiček« .. . Slovenskega etničnega ozemlja pa je kar za več hektarjev manj ... Za vselej? Bolj vedro bo stekel pogovor o slovenskih prosvetnih društvih, o šolah in kulturnih domovih na področju dolinske občine. Narodnostno poslanstvo ima v Dolini že stoletne korenine — saj je bil prav tu eden od slovitih taborov v naši preporodni dobi, ko je šlo za svetel smoter — za Zedinjeno Slovenijo. Luči, ki še zvesto svetijo v rtič kaj bodro sedanjost zamejskih Slovencev — pa naj si bodo to Tržačani, Goričani, Beneški Slovenci, Rezi-jani, Kanalski Slovenci ali Korošci - to so naša prosvetna društva s svojimi pevskimi zbori, s folklornimi skupinami in raznimi krožki. Npr.: v Dolini deluje društvo »Valentin Vodnik«, v Borštu »Slovenec«, v Ricmanjih »Slavec«, v Doju »Fran Venturini« ipd. In še to povem, da so v Ricmanjih svojo novo šolo lani poimenovali po beneško-slovenskem pesniku Ivanu Trinku, v Boljuncu pa so dali svojemu lepemu kulturnemu domu ponosno ime »France Prešeren«! In da so ta društva agilna, domovi vselej zasedeni — zdaj pevske vaje, potem ta ali oni krožek, celo za rekreacijo je poskrbljeno — saj hočejo naši Tržačani ostati zdravi in vedri ljudje. — Vse to pa je aktiva naše sicer vselej tako nevesele bilance ... V občini Dolini živi stalno kakih 5000 prebivalcev. Zvečine so to kmetje in delavci, precej je obrtnikov in tudi trgovcev ne manjka. »Odmevi iz Taškenta« Beseda o avtorju, 85-letnemu Francu V a-Ijavcu iz Kranja, upokojenemu učitelju, ki se je rodil v Lešah nad Tržičem KRANJ — Avtor »Odmevov iz Taškenta« Franc Valjavec iz Kranja, ki se je rodil pred 85 leti v Lešah nad Tržičem, bralcem Glasa ni neznan. Pred leti smo objavljali njegov potopis »Stepni romar«. Sedaj se nam oglaša z »Odmevi iz Taškenta«. Zato je prav, da o njem napišemo nekaj besed. »Kot avstrijski vojak sem preživel v ruskem ujetništvu šest let: od leta 1915 do leta 1921,« pripoveduje Franc Valjavec, rojen pri »Cvenkeljnu« v Lešah nad Tržičem. »Leta 1914 sem odšel prostovoljno v vojsko. Tepec so mi dejali takrat. Sam sili v vojsko. Vojaki so bili že moji bratje Joža, Janez in Peter. Tudi oni so bili ujeti. Danes so že pokojni. Mene so zajeli blizu Lublina, na rusko-poljski meji. Bil sem v raznih taboriščih. Večina jih je bila v okolici Taškenta. Zato imajo spisi Usodni prstan, Kobilice, Prva služba, Carski rublji in Obračun skupni naslov »Odmevi iz Taškenta'.« »Če bi hotel popisati vse spomine, bi jih bilo za zajetno knjigo,« nadaljuje Franc Valjavec. »Veliko sem jih že zbral in jih hotel izdati, pa mi je vojna namero preprečila. Okupacijo sem z družino vred preživel v izgnanstvu v Srbiji štiri leta. Vse je šlo v nič! Po vojni ni bilo časa niti volje za obnovo spominov. Šele z upokojitvijo sem se lotil dela. Večina odmevov je vezana na Taškent, kjer se je začelo in končalo moje ujetništvo.« Valjavčevo ujetništvo v Ta-škentu je bilo odločilno tudi za njegovo nadaljnje življenje. Tam je spoznal tipografko Evedokijo (Dunjo), doma iz osrednje Rusije. Franc in Dunja sta se zadnje leto ujetništva poročila v Taškentu in odšla v Jugoslavijo. »Vprašal sem na matičnem uradu, kaj potrebujem za poroko,« pravi avtor »Odmevov iz Taškenta«. »Nevesto pripeljite! Brez nje ne bo poroke me je podučila prijazna uslužbenka. Kaj pa priče, sem spraševal. Ali jaz nisem priča, odvrne uslužbenka in mi naroči, naj prineseva le potrdilo od načel-stva, da pred tem nisva bila poročena .. .« Poročila sta se in povila štiri otroke: Nika, Evgenija (Genija), Ireno in Mileno. Niti oče Franc niti otroci še niso bili v Rusiji. Le mama je bila tam in obiskala dobre, čustvene in zaupljive ruske ljudi, pravi Franc Valjavec. Tudi on bi šel rad tja, če bi mu bilo omogočeno, da bi obiskal številne kraje in ljudi, kjer je bil pred davnimi leti. Rad bi videl Taškent in še posebno Samar-kant v Turkestanu, kjer je bil rojen prvi otrok ... J. Košnjek »Dve nevesti« v Cerkljah V letošnji sezoni je ena od najbolj delavnih dramskih skupin v kranjski občini, dramska skupina Davorina Jenka iz Cerkelj, ki se bo občinstvu predstavila z dvemi deli. V začetku februarja bodo ponovno dali na oder komedijo Vajmila Rabadana: »Kadar se ženski jezik ne suče«. 13. februarja pa bo v Cerkljah premiera komedije Cvetka Golarja: »Dve nevesti«. Režiser Božo Janež ima na voljo pri tej komediji 11 mladih igralk in igralcev, ki se nam bodo predstavili v naslednjih vlogah: Kmeta Melharja bo zaigral Baltič Vladimir, mater Melharko — Ro-bas Martina, njeno hči Lizo bo zaigrala Brezar Albina, hči Minico bo igrala Bernard Vlasta, v vlogi Moče-radnikovega Miha bo nastopil Brezar Anton, strica Andrejka bo zaigral Zupin Jože, bogatega kmeta Napaljona bo predstavil Bolka Ivan, njegovega sina pa Jerič Jože; Potov-ka Neža bo Mali Sonja, Martinčič Janez bo zaigral v vlogi Mlinarjev hlače, Rožnikovega Toneta pa bo predstavil Ravnik Franc. Z vajami so pričeli v začetku decembra. Z mnogo truda in trdega dela bodo dali na oder 13. februarja delo Cvetka Golarja »Dve nevesti«, kombinirano pa bodo gostovali s komedijo Vojmila Rabadana »Kadar se ženski jezik ne suče«. Komedija Dve nevesti, ki je v treh dejanjih, se godi na Gorenjskem v starih časih. V tej komediji ne manjka komičnih situacij. Toliko vam lahko izdamo, ko smo jih obiskali na vaji v mrzli dvorani KUD, ki je v zadružnem domu v Cerkljah. Povedali so nam tudi, da imajo kostume sposojene iz Prešernovega gledališča, nekaj pa imajo tudi svojih; sceno naredijo kar sami, nam je dejal predsednik dramske sekcije Franc Ravnik, največkrat po zamislih režiserja Boža Janeža. Z denarjem, ki naj bi ga dobili od predstav, naj bi pripomogli k ureditvi dvorane oziroma odra ter ogrevanju. Komedijo »Kadar se ženski jezik ne suče«, ki se godi v trgovini mojstra Martina, so naštudirali lansko sezono. Komedija je doživela le pre-miero v Cerkljah, ker je bila dana prepozno na oder. Zato so jo v letošnji sezoni ponovno postavili na oder in bodo z njo gostovali širom po Gorenjski. Začeli pa naj bi v začetku februarja. J. Kuhar Tako je bilo nekega sončnega dne ob koncu aprila 1945 v Trstu, na glavnem trgu (Piazza dell'lJnita) — partizani in partizanke z gora in iz gozdov so osvobodili mesto ob slovenskem morju. Seveda so delavci v glavnem zaposleni v Trstu, a se zvesto vračajo vsak večer v svoje domove pod Strmcem. Kjer še vedno tako opojno diši po vinogradih, po zemlji... POT DO DOLINE ni dan me je znanec pobaral: kako pa bi prišel v to tvojo Dolino, če bi napravil izlet do tja iz Kopra? Kar lepo čez mejni O prehod pri Škofijah do Žavelj (Aqui-linia) in po treh kilometrih jo že uberemo po stranski cesti (5 km) naravnost v Dolino, skoro po ravnem. Če pa bi se odločili še za pot v Ric-manje, vodi iz Doline do tja strma, a lepa cesta. Na slovensko vprašanje boš dobil zanesljivo slovenski odgovor. Izgubiti se med temi rojaki ne da. SORICA — Soriško planino v teh dneh prekriva debela snežna odeja. Več kot dva metra snega je v preteklih dneh nametlo na tem področju. Zato na Soriško planino, na idilična smučišča, v teh dneh, še posebno kadar sneži, sploh ni lahko priti. Na ozki cesti se posebno ob koncu tedna nabirajo dolge kolone vozil, (jg) — Fotp: F. Perdan Na Kokrici smučajo Kokrica — Ena od nalog Športnega društva Kokrica in njegove športne sekcije je povečati število ljubiteljev smučanja, ki jih že sedaj v krajevni skupnosti Kokrica ni malo. Vsako leto organizirajo smučarsko prvenstvo krajevne skupno- vasa pisma MALOMAREN ODNOS CITROENOVEGA SERVISA NA LABORAH Kranj — Zadnje dni pred Novim letom sem pri črpanju bencina opazil, da mi bencin teče izpod avtomobila (AMl H) — natočif sem j)oln rezervoar. Takoj sem se ves zmeden odpeljal na pooblaščeni Citroen servis na Laborah, ki ga opravlja in vodi zasebnik, da pogleda, kaj je narobe. Bilo je okoli pol osmih zjutraj. Srečal sem ga na dvorišču in mu v naglici povedal, kaj se mi je pripetilo. Prosil sem ga, da napako odpravi oziroma da mi svetuje, kaj naj napravim. Vendar na moje razočaranje ni bil pripravljen na pogovor, niti ni pokazal zanimanja za to, kar mu govorim — na hitro me je odpravil z besedami: »Ali misliš, da se bom v tem mrazu valjal po tleh!« in zaprl vrata delavnice za seboj. Delavnica — servis je opremljen kot se spodobi, z ogrevanim prostorom in s kanalom v sami delavnici, tako, da za pregled moje okvare ni bilo nobenih ovir. Razočaran in potrt sem se hitro odpeljal do tri kilometre oddaljenega sorodnika, ki mi je napako kot nestrokovnjak v petih minutah odpravil. Rezervoar je bil v redu, sneta je bila smo ena ceika, ki vodi od odprtine do rezervoarja. Ker je bi rezervoar poln, je bencin pljuskal po cevi nazaj. Mislim, da bi mora/i l/udje, ki jim je družba zaupa/a nalogo, da neposredno poni a ga j o ljudem v stiski, imeti drugačen odnos do nas, voznikov, čeprav se včasih zgodi, da smo na cesti nehumani do sovoznikov — to nikakor ne bi smeli biti servisi, čeprav gre le za majhen zaslužek. Franci Rokovnik, Kokrica, K ran j sti, zelo priljubljen pa je tudi vsakoletni smučarski dvoboj s tovarno IBI iz Kranja. Lani so prvič organizirali tudi smučarske tečaje za cicibane iz vrtca na Kokrici in za učence prvega razreda osnovne šole. Letos nameravajo takšen tečaj spet pripraviti, kar pa je predvsem odvisno od snežnih razmer. Športno društvo Kokrica se je letošnjo zimo odločilo za novost. Na voljo ima tri prenosne vlečnice, izdelane v koprskem Tomosu. Eno od njih je postavilo na kranjskem polju. Pred zadnjo odjugo in deževjem se je pri njej zbiralo dnevno tudi po 60 in več smučarjev, predvsem najmlajših. Opaziti pa je bilo tudi starejše smučarje začetnike. Samo v nedeljo, 23. januarja, je na kranjskem polju smučalo okrog 80 ljudi! Za napravo skrbita dva žičničarja. Vlečnica obratuje ob delavnikih med 9. in 12. uro in med 14. in 17. uro, v sobotah in nedeljah pa se naprava vrti med 8. in 12. uro ter med 13. in 17. uro. Med tednom je treba odšteti za štiri ure smučanja 10 dinarjev, v sobotah in nedeljah pa 15 dinarjev. Športno društvo je na kranjskem polju postavilo tudi barako za shranjevanje opreme, orodja, palic in drugih pripomočkov. Barako je Kokričanom odstopil Projekt iz Kranja. Vodstvo Športnega društva in športne sekcije meni, da je postavitev vlečnice na polju nad Kranjem upravičena. Precej cicibanov in pionirjev, starih od 4 do 10 let, pa tudi starejših je na položnem terenu že spoznalo osnovne skrivnosti smučanja. Začetnik, pravijo na Kokrici, se težko znajde in kaj nauči na naših znanih smučiščih, ki so večinoma za začetnike prezahtevna. -jk Gasilske zanimivosti Daleč nazaj sega zgodovina gasilstva. Najstarejši podatki izvirajo iz drugega tisočletja pred našim štetjem. Po propadu starega Rima, kjer je bilo srečati veliko skrb za boj z ognjem, nekaj stoletij ni podatkov o gasilstvu. Šele v devetem stoletju, v času Karla Velikega, zvemo za uredbo o nočni straži in bedenju nad ognjem. Straže so morale ob vsakem požaru organizirati meščane za gašenje. V srednjem veku je bila gasilska služba najbolje organizirana v Franciji, Nemčiji, Holandiji, Italiji in Angliji, vendar raven organiziranosti ni dosegla starega Rima. V srednjem veku so v omenjenih državah še posebej pazili na odprta ognjišča. Zvečer so morali vsa pogasiti, žerjavico pa prekriti s kovinskim kotlom. Angleški kralj Vilijem je leta 1068 odredil, da morajo biti ob udarcu zvona vsa ognjišča pogašena. Sicer so bili kršilci strogo kaznovani. Leta 1751 je bila prvič sprožena misel za oblikovanje gasilskega društva v Ljubljani. Vendar pobuda ni dobila veliko zagovornikov. Šele dva velika požara leta 1774 sta marsikoga spravila k razmišljanju. Lesene hiše so začeli počasi podirati in jih nadomeščati z zidanimi, lesene in slamnate kritine pa je tudi začela kmalu nadomeščati opeka ali druge kritine, odpornejše proti ognju. Magistrat je dajal denarno pomoč, vendar so bili številni Ljubljančani gluhi. Les in slamo sta le počasi nadomeščala opeka in opečne kritine. Uveljavitev slovenstva je močno vplivala tudi na razvoj gasilstva pri nas. Leta 1899 je bila ustanovljena Zveza požarnih bramb. Enotnost in trdnost slovenskih gasilcev je bilo kdaj težko doseči, saj so bile deželne meje zelo ostre. K razvoju gasilstva 80 prispevale tudi posojilnice. Znan je primer pomurskega okrajnega načelnika Ivana Kukovca, ki je dajal vsakemu novemu gasilskemu društvu prek posojilnice 400 kron podpore in še 50 zraven za stroške ustanovitve. I. Petrič Zaradi škode dovoljen povečan odstrel Kranj — Izvršni svet je na svoji 129. seji odobril povečan odstrel srnjadi lovskim družinam Jezersko, Šenčur in Storžič in sicer v višini, kot so same predlagale: Jezersko za 4 košute in dve teleti, Šenčur za 2 srni — mladička, 2 srni stari nad tri leta in eno enoletno srno, Storžič za 3 košute in 2 teleti. S tem se je strinjala tudi Lovska zveza za Gorenjsko, saj srnjad prav zadnji čas dela občutno škodo, tako Gozdnemu gospodarstvu kot zasebnikom, ki jo morajo posamezne lovske družine poravnavati iz lastnih virov. I. S. Gorenjska kmetijska zadruga TZE Sloga Kranj vabi kmečke žene na predavanje O HIGIENSKEM PRIDOBIVANJU MLEKA Predavanje bo v zadružnem domu Primskovo, Jezerska c. 41 v sredo, 2. februarja 1977, ob 15. uri in v zadružnem domu Mavčiče v ponedeljek, 7. februarja 1977, ob 15. uri. Predavala bo dipl. ing. Lombar Marinka iz Mlekarne KZK K ran i. , VABLJENE! Kaj veš o kmetijstvu KRANJ — Aktiv mladih zadružnikov Gorenjske kmetijske zadruge Kranj, temeljne zadružne enote Sloga Kranj, je zadnji dve leti zelo delaven. Za uvod v letošnjo dejavnost »o 14. januarja pripravili v Stražiftču tekmovanje »Kaj veš, kaj znaš o kmetijstvu?« Nastopilo je osem tekmovalcev, ki ho odgovarjali na vprašanja iz živinoreje in pridelovanja silazne koruze, vprašanja pa so terjala tudi poznavanje traktorskih škropilnic. Tek: movalci so bili dobro pripravljeni, razen tega pe je predsednik komisije inž. Boris Praprotnik razširjal vprašanja, ki so bila zanimiva tudi za občinstvo. Scie po dodatnih vprašanjih je zmagala Helena Rehberger iz Nove vasi pri Preddvoru. Drugi je bil Janez Porenta iz Škofjeloške ceste v Kranju, tretji pa Darko Po> renta iz Spodnjih Bitenj. Najboljši so prt'jeli nagrade, vsi nastopajoči pa strokovne zbirke Kmečkega glasa. Najboljši trije bodo tudi ekipa za pokrajinsko tekmovanje. Po prireditvi je bilo družabno srečanje s plesom. -jk Vabilo na ptujski festival PTUJ — Ob koncu poletja, 27. in 28. avgusta, bo v idiličnem Ptuju že DC. tradicionalni festival domače zabavne glasbe. Na njem se bodo ponovno zbrali slovenski godci in pevci domačih viž. Seveda pa so nanj, tako kot vsako leto, vabljeni tudi na.ši ansambli iz zamejstva. Vsak ansambel se bo moral predstaviti na prireditvi z dvema skladbama. Vsaj ena mora biti vokalna. In tudi to je treba pripomniti, da morajo biti vse skladbe izvirne, prvič javno predvajane, besedila pa morajo biti v slovenščini ali v slovenskih narečjih. Kvaliteto posameznih ansamblov bo na avdiciji že pred festivalom ocenila posebna strokovna komisija. Tako se bodo ob koncu avgusta v Ptuju zares zbrali le najboljši. Te najboljše pa bo tudi tu ocenjevala strokovna komisija, svojo besedo pri nagradah pa bodo imeli tudi poslušalci. Na festivalu bodo podeljene tri nagrade občinstva, tri nagrade strokovne komisije, nagrada avtorju za najboljše besedilo, nagrada za najboljšo instrumentalno izvedbo ter nagrada najboljšemu debitantu. Najboljši ansambel pa bo prejel Se najvišje priznanje ptujskega festivala — »orfeja z liro«. Ansambli morajo poslati prijave za sodelovanje na festivalu do 28. februarja na naslov »Zavod Radio-Tednik Ptuj«, 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, notne materiale z besedili pa do 31. marca. •JK Jesenice — Zdaj, ko je tudi v nižinah še dovolj snega, so si mladi poiskali smučarske terene kar med stanovanjskimi bloki na Jesenicah. Foto: B. B. Umrl je Golčev ata Za dan republike je bil Franc Gole, upokojeni kolarski mojster, še med slavljenci v domu upokojencev na Bledu. Društvo je na ta dan povabilo svoje člane, stare nad 80 let, na prijetno srečanje. Vsi so bili dobre volje in z zanimanjem so sledili programu, ki so ga pripravili pionirji osnovne šole skupaj z odborom društva. Golčev ata je bil prav mladeniški in se je po svoji navadi še šalil in smejal. Nihče ni mislil, da ga čez slaba dva meseca ne bo več med nami. »Rodil sem se 1893. v Zasipu pri Bledu kot sin premožnega kmeta.« Tako začenja pokojni Franc svoj življenjepis, ki ga je napisal sam, otroci pa so ga dali natiskati in liste zvezati v knjižico. Knjižica je za družino pokojnega prava dragocenost. Zanimivo so opisana Francova otroška leta, o katerih mu je pripovedovala mati. Seveda ne manjka rodovnik družine Gole za skoraj tri sto let nazaj. Zanimiv je podatek, da je bila okrog leta 1800 na Golčevi doma-čjji gospodinja, ki je bila sestra matere pesnika Prešerna, doma iz Breznice. Človek nehote pomisli, da se v sorodstvu nadaljuje in ohranja dar za pisanje. Oče je Franca nagovarjal, naj gre študirat. Toda fanta so bolj veselili vozovi in kolesa ter drugi leseni izdelki. Hotel je postati kolar. Leta 1906. ga je starejši brat pospremil v Celovec k mojstru, ki je govoril samo nemško. Zelo obširno opisuje pokojni Golčev ata življenje vajenca, ki je bilo vse prej kot prijetno. Ko se je izučil, se je podal na vandranje, kot pravi sam. Pot ga je vodila po Štajerski, od tam je šel v Gradec, nato v Salzburg, pa spet nazaj v Celovec; seveda vse peš. Slabo oblečen in brez denarja se je vrnil domov. A ni imel obstanka. Napotil se je v Kamnik in tam delal vozove v tovarni. Hodil je telovadit k Sokolom in tam se je tudi seznanil z Josipom Bro-zom, ki so mu takrat rekli Joža. Mladi kolarski pomočnik, je po enem letu spet vzel pot pod noge in prišel do Trsta, nato na Reko, pa v Ljubljano in v Novo mesto, xl tam pa na Jesenice. Takrat se je začela prva svetovna vojna in tudi Franc je moral na vojaški pregled. Toda zaradi delovne nesreče v Novem mestu ni bil potrjen, a kasneje so ga vseeno mobilizirali. Prebolel je tifus. Nekaj mesecev pred koncem vojne pa je pobegnil domov. Leta 1921 se je poročil. Naselil se je na Rečici in začel opravljati kolarsko obrt. 1921. leta je bil že prekaljen boljševik in čuvar komunistične skrinjice pri volitvah na Bledu. Takrat je bilo v skrinjico oddanih 19 glasov. Pri svojem delu je izučil 18 vajencev in imel je več pomočnikov. Delali so vozove, kolesa, sani, senene vile, ko-sišča, otroške, vozičke in smuči. Svoje izdelke je vozil na sejme na Jesenice, v Kranj in celo v Ljubljano. Rodili so se mu trije sinovi in pet hčera. K mizi je sedala velika družina, saj je mati Terezija kuhala tudi za pomočnike in vajence. Potem pa se je spet bližala nova vojna. Ze leta 1940 je Franc hodil na sestanke komunistov. Prvi stik s partizani pa je imel 25. julija 1941 in sicer s Stane om Bokalom. Od takrat naprej je Franc sodeloval z borci in redno hodil na zvezo. Potem pa je bila družina izdana. Vse so odpeljali na grad Goričane in od tam v taborišče blizu Nurnberga. Vrnili so se januarja 1944 in France je brž poiskal zvezo s starimi znanci. Tako je marca 1945 odšel v partizane tudi njegov 17-letni sin Francek. Tudi Franc je šel z njim, a so ga poslali nazaj, ker je bil na terenu bolj potreben. Sin Francek je potem blizu Dražgoš padel. Po končani vojni je Golčev ata dal zemljo v kmetijsko zadrugo, sam pa je še naprej do 75. leta starosti vodil svojo delavnico. Do tu je opisal svoje življenje in na koncu pripisal: »Služil in prisegel sem šestim vladarjem, a vsem po krivem, ker so mi bili nevšečni. S srcem pa sem prisegel v partizanih Josipu Brozu-Titu, čeprav sem bil star 52 let.« Dolga je pripoved Golčevega ata, saj je bilo dolgo tudi njegovo burno, revolucionarno in pošteno življenje. Ostareli Franc je nazadnje užival svoj pokoj vedno obkrožen od otrok, vnukov in pravnukov. Bil je ponosen nanje, še bolj pa so bili oni ponosni nanj in na njegovo delo. Bil pa je pokojni Gole priljubljen tudi pri so-vaščanih. Spoštovali in cenili so ga vsi, posebno pa njegovi tovariši v organizaciji zveze komunistov. Pri vseh bo spomin nanj ostal še dolgo lep in svež. Golčev ata počiva zdaj na blejskem pokopališču poleg žene, ki mu je umrla pred štirinajstimi leti. M. S. ŠKOFJA LOKA - Nestrokovno delo - ali kaj? Na škofjeloški avtobusni postaji, na najbolj prometni točki, je ob vsakem vremenu taka »luža«. Prej so bile na tem mestu kocke, a je bilo dosti bolje, potem pa so položili asfalt. Žal pa izboljšava ni kaj prida. Asfalt je namreč položen »prenizko«. Zato se ob vsakem dežju tu nabira voda. Prehod mimo bližnjega stebra pa je za »gost promet pešcev« mnogo preozek, (jg) — Foto: F. Perdan mali oglasi • mali oglajsi Ugodno prodam SMUČI 2,12 m in MARKER VEZI, 8 plošč PLOČEVINE za cisterno 2000 X 1000 X 5 n»m ter cca 40 kv. m odpadnega MARMORJA (Hotavlje). Janez Cu-derman, Kalinškova 13, Kranj (prej Jezerska cesta) 513 2IVIL-A PC BRITOF PREKAJENE POSTRVI ZMRZNJENE POSTRVI Prodam semenski KROMPIR igor in desire in jedilni igor. Praše 15, ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA V POLJANSKI DOLINI Od petka, 4. 2. od 20. ure do petka, 11. 2. 1977 do 6. ure je dežurni zdravnik dr. Tone Košir, telefon 60-219. Podnevi ob delavnikih iščite pomoč v ambulanti Gorenja vas oziroma v Zireh. Kadar v nujnem primeru ne najdete svojega oziroma dežurnega zdravnika, se obrnite na ZD Škofja Loka, telefon 60-440. R 4, letnik 1967, registriran do oktobra, prodam. Kalan, Praprotno 20, Škofja Loka 643 Prodam FORD CORTINO. Kidričeva 37 c, Jesenice, tel. 81-700 do 14. ure. 644 Prodam NSU 1200 C, letnik 1970. Ogled od 15. do 18. ure. Valjavec Vinko, Bistrica 93, Tržič 645 Prodam FIAT 850. Škrjanc, Pod-brezje 134 646 kupim Kupim polovico MESA od domačega prašiča. Naslov v oglasnem oddelku ali telefon 064-61-836 647 Kupim PEĆ na olje EMO 8. Sedlar Franc, Breg 12, Komenda 648 K ranj 622 Prodam ŠTEDILNIK GORENJE na drva in elektriko, PEĆ na olje in kUppersbusch. Zorč Lucija, Beto-nova 22, Kokrica, Kranj 623 Prodam 1 kub. m hruševega LESA za obdelavo ali žaganje in dve PEČI na drva. Cerklje 107 624 Prodam 200 kg težkega PRAŠIČA. Žnidar, Sp. Brnik 46 625 Prodam težko TELICO, sedem mesecev brejo. Lahovče 39, Cerklje dežurni veterinarji Od 4. do 11. februarja 1977: Bedina Tone, dipl. vet., Kranj, Betonova 58, telefon 23-518 za občino Kranj; Vodopivec Davorin, dipl. vet., Gorenja vas 186, telefon 68-310 za občino Škofja Loka; Čop Boris, dipl. vet., Lesce, Dacarjeva 5, telefon 75-606 za občini Radovljica in Jesenice. Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna dežurna služba ŽVZG Kranj na telefonski številki 25-779, pa deluje neprekinjeno. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske Prodam mesnatega PRAŠIČA, BIKA 350 kg, BIKCA 3 tedne starega. Škrjanc, Novake 4, Golnik 636* Prodam skoraj novo navadno HARMONIKO, 3-tonsko. Naslov v oglasnem oddelku. 637 Prodam 4 tedne staro TELICO od dobre mlekarice. Podbrezje 7 638 Prodam več PRAŠIČEV za zakol, težkih od 170 kg dalje. Okroglo 12, Naklo 639 Prodam PEČ, dobro ohranjeno za centralno kurjavo in BOJLER, kombiniran, 100-litrski IGNIS. Vre-ček, Štefetova 30, Šenčur 640 Prodam PRAŠIČA za zakol. Pre-doslje 7, Kranj 653 vozila Kupim osebni avto OPEL ali FORD do letnika 1973. Tel. 21-746 641 Kupim KOMBI IMV MORIŠ. Naslov v oglasnem oddelku. 642 stanovanja Oddam SOBO in kuhinjo na Golniku 25. Telefon 50-334 649 Dekletoma, ki delata na dve izmeni, nudim SOBO za pomoč v gospodinjstvu. Zglasite se na Gasilski 16, Stražišče, Kranj 650 zaposlitve Zaposlim KV ali PK PLESKARJA. Rihtaršič, Golniška 13, Kokrica, Kranj 600 Ansambel išče TRUBARJA, ki igra tudi klarinet. Ponudbe nujno na Vrtnik Srečko, Skadole 63 a, Komenda 652 Na dom, v Škofji Loki, sprejmem v VARSTVO dva otroka stara od 3 do 5 let, v dopoldanskem času. Naslov v oglasnem oddelku 653 Šivam moške in ženske HLAČE ter ženska KRILA. Hvasti Kristina, Breg ob Savi 16, K ranj 651 čestitke Te dni praznuje svoj štirideseti dvojni praznik FRANCKA ZUPANČIČ z Mlake pri Kranju. Lepo ji čestitajo in ji želijo še mnogo zdravih let mož JOŽE in trije SINOVI. 652 ČGPDELO Podružnica Delo Kranj, Koroška 16 sprejme takoj raznašalko — raznašalca za dostavo časopisa DELO naročnikom na dom in sicer za terene v: - ŠKOFJI LOKI _ TRŽIČU - RADOVLJICI, LESCAH Delo je primerno za dijake, študente, gospodinje in upokojence. Razpis velja do 10. 2. Kandidati dobijo vse informacije v podružnici ČGP DELO, Kranj, Koroška 16 ali na tel. 21-280. Kupim lahkega delovnega KONJA. Vizjak Franc, Breznica 8, Škofja Loka 627 Prodam KRAVO in PUNTE. Zu-Pan Albin, Kovor 78, Tržič 628 Prodam ZAGO cepilko, horizontalne izvedbe, primerno za gradbenega obrtnika. Naslov v oglasnem oddelku. 629 Ugodno prodam SPALNICO. Zemva Ivanka, Bled, Prešernova 33 aH po tel. 75-650 630 Prodam skoraj novo, 3-tonsko navadno HARMONIKO znamke HOHNER.Sr. vas 50, Šenčur 631 Prodam trajnožarečo PEČ BAZOVICI VVESSO. Bonča, Rožna 13, Šenčur 632 Prodam mlado KRAVO, čisto si-mentalko po teletu. Milje 14 633 Prodam lahko, brejo KOBILO, starejšega lahkega KONJA, breje *°ZE, KOZLA, brejo OVCO. Graj-8kal9>Bled 634 p Prodam SLAMOREZNICO TEM-pum PRAŠIČA za zakol. Glinje 4, Lerklje 635 V 83. letu nas je zapustil Tomaž Kavčič iz Stražišča Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 3. februarja 1977, ob 15.30 na pokopališču v Kranju. Do pogreba leži v mrliški vežici. Žalujoči: žena Zofija, sin Jože in hčerka Anica z družinama ter ostalo sorodstvo Ulica Mole P Gorenjski Združeno podjetje pfi** CP Glas, Kranj, tiiTOa 1- Stavek: Gl lJud.w ti-k: Združl t ari«!, P«"»vica, Ljubljana, Kopi-«Dr«~ 2- ~ Naalov uredništva in L * i Kranj, Moie Pijadeja njtt ./»koci račun prt SDK v Kra-lef0"j7vUka 51600-601-12594 - Te-UreoniL. tfavni urednik, odgovorni *tyo 2ii »in uPrav" 23-341, uredni-°lla>!i 8B« novinarji 21-860, malo-23-34l in naročniški oddelek Pollet" - Naročnina: letna 200 din, 3 dinii?10« din, cena za 1 Številko d*vka — Oproščeno prometnega pristojnem mnenju 421-1/72. Po Za vedno seje poslovil od nas Andrej Česen upokojenec »Tekstilindusa« Pogreb bo v sredo, 2. februarja 1977, ob 16. uri na pokopališču v Kranju Žalujoči: hči Justi, sin Tone z družinama in ostalo sorodstvo Na podlagi 7. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu TOZD Zdravstveni dom Kranj iz Kranja razglaša prosto delovno mesto medicinske sestre — babice za določen čas Pogoji za to delovno mesto so poleg z zakonom določenih še naslednji: srednja šola za medicinske sestre-babice in 1 leto ustreznih delovnih izkušenj ter 2-mesečno poskusno delo. Pismene prijave s potrdili o izobrazbi je treba poslati na naslov: Združeni Zdravstveni dom Kranj - kadrovska služba v 15 dneh po objavi. Podrobnejše informacije daje Kadrovsko socialna služba med rednim delovnim časom. veletrgovina bled Bled n. sol. o. Bled, Kajuhova 3 Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu delovne skupnosti za skupne zadeve razpisuje naslednje prosto delovno mesto: strojni knjigovodja — analitik Delovno mesto lahko zasedejo kandidati, ki imajo naslednje pogoje: 1. da imajo končano ekonomsko srednjo šolo 2. da imajo najmanj 3 leta delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu. Kandidati morajo predložiti dokazila o šolski izobrazbi. Pismene ponudbe predložite do 15. februarja 1977 na naslov: Veletrgovina Specerija Bled n.sol.o., Bled, Kajuhova 3. Odbor za združeno delo pri Loterijskem zavodu Slovenije Ljubljana, Titova l/I. obljavlja prosto delovno mesto prodajalec II. v poslovnem mestu v Kranju Pogoji: .šola za blagovni promet, 1-letna praksa ali osnovna šola, 5-letna praksa Delo se združuje za nedoločen čas. Za to delovno mesto je določeno poskusno delo, ki traja 90 dni. Kandidati naj pošljejo pismene vloge z dokazili o šolski izobrazbi v roku 10 dni na gornji naslov. ALPDOM RADOVLJICA, podjetje za vzdrževanje zbradb in gradbeni nadzor p. o. v skladu z dogovorom o poslovno tehničnem sodelovanju s SGP Gorenje Radovljica objavlja razpis v objektih z oznako S 9 in S 10 za prodajo stanovanj, katere gradi SGP Gorenje za trg v Radovljici, Grad-nikova ulica. Stanovanja so naslednje strukture: — garsoniere 28,29 kv. m — dvosobna stanovanja 47,01 kv. m — dvosobna stanovanja s kabinetom 58,32 kv. m — trosobno stanovanje 70,34 kv. m Podrobnejše informacije daje kadrovsko socialna služba med rednim delovnim časom. , Stanovanja v navedenih objektih bodo zagotovljena v decembru 1977. Vloge za nakup je treba poslati na podjetje Alpdom Radovljica, Cankarjeva 27, kjer dobite tudi vse informacije. ŽELEZNIKI - Prebivalci dela Železnikov so bili v četrtek v zgodnjih večernih urah trdno prepričani, da so občutili manjši potresni sunek. Toda bilo je vse kaj drugega! Iz bližnjega kamnoloma je namreč v neposredno bližino ceste pridrvela več kot 20 ton težka skala. Podrla pa je k sreči le del obcestnega zidu in drog na katerem je svetilka za javno razsvetljavo. Lahko pa bi se kajpak zgodilo še vse kaj drugega. Skala bi lahko »pridričala« na kako vozilo ali pa zaprla strugo Selščice. (jg) — Foto: F. Perdan nesreče Zadel pešca V sredo, 2f>. januarja, ob '21.40 se je na Ljubljanski cesti v Škofij Loki pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Drago Debeljak (roj. 19,r>.r)) iz Škofje Loke je vozil od Jepree proti Škofji Loki. Na Ljubljanski cesti se je srečeval z nekim vozilom, zaradi česar je spregledal pešca Romana Hartmana (roj. 1954) iz Škofje Loke, ki je skupaj z Jožefo Rešek (roj. 1955) hodil po desni strani ceste. Avtomobil je pešca zadel, da je padel in si zlomil nogo ter dobil druge poškodbe. V ovinek po levi V petek, 2H. januarja, oh 17.30 se je na magistralni cesti v (iozd Martuljku pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila •Jane/ Pohaj (roj. 1933) i/. Ljubljane je i/ Kranjske gore vozil proti Jesenicam V Gozd Martuljku je \ nepreglednem ovinku vozil po levi. Takrat pa je iz nasprotne smeri pripeljal pravilno po desni voznik osebnega avtomobila Roman Jesen o ver (roj. 1932) iz Ljubljane. Zaradi tega sta avtomobila čelno trčila. V nesreči sta bila hudo ranjena oba voznika, v Poharjevem avtomobilu pa njegova žena in sin ter sopotnici Mojca Tišler in Cvetka Vi.šnar. Vse ranjene so prepeljali na zdravljenje v jeseniško bolnišnico. Škode na avtomobilih jeza 80.000 din. Zaneslo ga je v levo V nedeljo, 30. januarja, ob 10.50 se je na magistralni cesti v (iozd Martuljku pripetila prometna nezgo'da na poledeneli cesti. Voznik osebnega avtomobila nemške registracije Janez Zmavc (roj. 1931) je vozil proti Kranjski gori. V ostrem desnem ovinku v Gozd Martuljku ga je zaradi neprimerne hitrosti na poledeneli cesti zaneslo v levo. takrat pa je v/ nasprotne smeri pripeljal pravilno po svoji desni voznik osebnega ;« v;«, mobila Ferdo Kovačič (roj. 1951) »z Ljubljane, ki se je vozniku Zmavcu umikal v desno. Vseeno pa ga je Žmavcev avtomobil oplazil. Za Žmavcem je v prekratki varnostni razdalji vozil Janez Gregori (roj 1941) iz Podkorena, ki kljub zaviranju na poledeneli cesti ni mogel pravočasno ustaviti in je trčil v Zma\ čev avtomobil. V Kovačičevem avtomobilu je bila ranjena sopotnica, škode na avtomobilih pa je za 30.000 dfh. L. M. Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n.sol.o. Kranj, Primskovo — komunalna cona razglaša naslednja prosta delovna in učna mesta: v TOZD OBRT vodja priprave dela Pogoj: gradbeni ali lesni tehnik z najmanj štiri leta delovnih izkušenj in poznavanje obrtnih dejavnosti vodje PE steklarjev Pogoj: steklarski, gradbeni ali lesni tehnik z najmanj štiri leta delovnih izkušenj ali steklarski ali gradbeni delovodja z najmanj sedem let delovnih izkušenj več KV slikopleskarjev več KV pečarjev več KV mizarjev več KV steklarjev več KV polagalcev parketa in plastičnih mas Pogoj: poklicna šota .Ustrezne stroke » Sprejme v u k večje število vajence\ za naslednje poklice: slikopleskar pečar mizar steklar polagalec parketa in plastičnih mas Pogoj: končana osemletka. VTOZDCHAD.VIK sprejme v u k vajence za naslcdn |c poklice: zida r kamnosek V T()XI) < UMIK ARNK već delavcev /a razna opekarska dela v obratu Češnjevek vSDSSKl'l'NKSIA ŽHK čistilko /a Čiščenje \ domu družbenega standarda na Primskovcm Delo na vseh navedenih delovnih mestih «> združuje za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo ponudbe ali se osebno' /.glasijo v kadrovskem oddelku KOGP Kranj, Primskovo — komunalna cona. Tržiški nogomet peša Na občnem zboru tržiških nogometašev so opozarjali na pešanje tega športa v Tržiču, na nezavidljiv finančni položaj in na slabosti predvidenega novega tekmovalnega sistema — Nogomet je bil včasih razen smučanja najpopularnejša športna panoga v Tržiču, stara 50 let TKŽ.lC - Tržiški nogometaši ><> imeli pretekli reden redni letni obrni zbor. ki sla se ga udeležil.i tudi predsednik temeljne nogometne /veze Gorenjske Miha Kramar in tajnik trziške telesnokulturne skupnosti Pavel 1'erko. Na timore probleme, ki tarejo tržiški nogomet, ki slavi "><). obletnico obstoja in je bil dolgo ra/en smučanji« ' najpopularnejša športna panoga v Tržiču, so opozorili na občnem zboru. Menili so. da nogomet zadnjih sedem let nazaduje. V.\\ to ni kriv.« le uveljavitev drugih športnih panog, temveč pičlo zanimanje družbe za nogomet, ki pa še vedno privablja na tekme nekaj sto Trži-čanov. S tolikšnim obiskom se lahko pohvalijo le redki športni kolektivi. Ali je tudi neudeležba predstavnikov družbenopolitičnih organizaei j na našem občnem zboru nov dokaz zapostavljanja, sif se spraševali nogometaši pretekli teden Precej graje je bilo izrečene tudi na račun financiranja in na zapostavljanje nogometa v šolah, delovnih kolektivih in deloma tudi v telesnokulturni skupnosti. Nestanovitna je bila tudi klubska uprava, večjo zavzetost pa bi morali pokazati tudi igralci, predvsem člani prvega moštva. Kljub temu so nogometaši uspešno premagali lanske težave. Dolg devetih starih milijonov so zmanjšali na enega, razen tega pa v jesenskem delu tekmovanja gorenjskih nogometašev dosegli nekatere lepe uvrstitve. Pionirji, med katerimi so nekateri izredno nadarjeni nogometaši, so bili drugi, mladinci drugi do tretji, člani pa deseti. To je precejšen neuspeh, ki so mu botrovali pomanjkanje kvalitetnih igralcev, poškodbe, težave zaradi odsotnosti i/, službe in slabo obiskani t reningi. Na občnem zboru so razpravljali tudi o novem tekmovalnem sistemu. Nogometaši sodijo, da ni primeren, saj kvalitete nogometa ne dviguje, temveč jo zmanjšuje. To pa je za panogo, ki ima veliko ljubiteljev, slabo. Menili so, da bo treba s telesnokulturnitni skupnostmi najti ust rezen dogovor. Nii občnem zboru so izvolili nov upravni odbili', ki brez dvoma ne bo imel lahkega dela! •J. Košnjek Vodstvo prevzela OŠ Davorin Jenko Končano j«' II. kolo občinskega košarkar skega prvenstva za starejše pionirke SSI). Po tem kolu je vodstvo prevzela ekipa OŠ Davorin •Jenko iz ("erkelj. Kolo pred koncem prvenstva še ni odločeno, kdo bo osvojil letošnje prvenstvo, vsekakor pil bo o prvem mestu odločilo medsebojno srečanje ekip OŠ l.ueijan Seljak i er OŠ Davorin Jenko. Popravek Pri oglasu ALMIRK, objavljenem dne 28. 1. 1977. s katerim med drugim oglašajo tudi prosto delovno mesto upravno administrativnega tehnika, mora imeti kandidat dokončano upravno administrativno šolo in ne samo administrativno, kot je bilo pomotoma objavljeno. Uprava GLASA Kczultati: OŠ Davorin -Jenko : OŠ Stanko Mlakar 25:10 (10:4). OŠ l.ueijan Seljak : OŠ Simon •Jenko 22:2(1 (l():(i). OŠ Stanko Mlakar : OŠ .Josip Hroz Tito 17:15 (I{):♦>). OŠ Davorin Jenko : OŠ Stane Žagar -18:I4'(.'I2:11). Lest vica: D.Jenko - Cerklje 4 4 0 119: 52 8 L. Seljak — Kranj 3 3 0 100: 40 6 S. Mlakar - Šenčur 4 1 3 51: 90 5 S.Jenko - Kranj 3 1 2 62: 52 4 S. Žagar — Kranj 3 1 2 42:108 4 •J. B.Tito - Predoslje 3 0 3 39: 67 3 Svet krajevne skupnosti Tržič — mesto razpisuje prosto delovno mesto računovodje krajevnih skupnosti Za to delovno mesto se poleg splošnih pogojev zahteva srednja izobrazba ekonomske smeri in -ustrezne delovne izkušnje v računovodski službi. Vloge / dokazili o strokovnosti sprejemi! skupščina občine Tržič i") dm po objavi razpisa. Mladinski odsek pri PD Jesenice V mladinski odsek pri Planinskem društvu Jesenice je vključenih skoraj štiristo mladih oziroma predstavlja čet rt ino članstva. Ko s'■> atletiko m A K Triglav, komisije za košarko in predsl av niki košarkarskih klubov kranjske občine, komisije za pla vanje m PK Triglav ter predstavniki smučarskega kluba Triglav vseh treh disciplin posveti p;« ImkIo sklicani ludi za nogomet, rokomet in namizni tenis eni petdeset izletov, udeleževali so se pohodov v Dražgoše, na Porezen, na Pristavo, v Karavanke, sodelovali pa so tudi pri Triglavski štafeti ter na množičnih prireditvah v počastitev meseca mladosti. Odsek je organiziral planinsko šolo, na kateri so se udeleženci seznanjali z zgodovino planinstva, ter z vsem drugim, kar mora planinec vedeti in znati v gorah. Praktične izkušnje so si zatem nabirali na dveh planinskih taborih na Vršiču. Skozi celotno dveletno obdobje je odsek namenjal pozornost izobraževanju na vseh področjih planinstva, vključno z usposabljanjem na področju ljudske obrambe jn družbene samozaščite. Iz posameznih poročil je bilo nadalje razvidno, da planinske sekcije že'uspešno delujejo na nekaterih osnovnih šolah ter na gimnaziji Jesenice. Kot so poudarili, je bil manjši uspeh zabeležen v delovnih kolektivih, kjer se planinske sekcije prepočasi ustanavljajo, predvsem v Železarni Jesenice, kjer je zaposlenih skoraj dva tisoč mladih. V delovnem programu za prihodnje obdobje so člani mladinskega odseka dali poudarek predvsem vzgoji perspektivnih mladih planincev, ki se morajo udeleževati tečajev in podobnih izobraževalnih oblik. Tudi vzgoji vodilnega kadra, predvsem mladinskih vodnikov, bo potrebno nameniti večjo skrb. V programu za letošnje leto je predvidenih trideset izletov", taborjenje za najmlajše, 20-urni tečaj za prvo pomoč ter še večja utrditev stikov z organizaei jo ZPVS J R. I. zvezna hokejska liga Kranjska gora : Olimpija 6:7 Hokejisti -Jesenic so letos že sedemnajstič nas,ov državnega prvaka v hokeju na ledu. Na drugo mesto se je uvrstila ljubljanska Olimpija, na tretjo mesto zagrebški Medveščak, na četrto mesto Kranjska gora in na zadnje peto mesto beograjski Partizan. Jeseničani so letos naslov osvojili zelo prepričljivo, saj v vseh šestnajstih kolih nasprotniku niso prepustili niti točke. Osvojili so torej vseh 32 možnih točk, drugouvrsčena Olimpija pa za njimi zaostaja kar za deset točk. Drugi gorenjski predstavnik Kranjska gora je zasedla četrto mesto. Nekateri največji optimisti so sicer pričakovali več, vendar se je na nekaterih odločilnih tekmah poznalo, da so vsi igralci še zelo mladi in premalo izkušeni. K ljub temu pa je ()rav v u,j gj^pj jgrai„ največ naših najbolj perspektivnih igralcev. Tako Zvone Mivak. Drago Horvat in se nekateri že resno trkajo na vrata prvega Jeseniškega moštva, v prihodnji sezoni pa tudi državne reprezentance. ' zadnjeni prvenstvenem kolu sta bili obe tekmi odigram na Jesenicah v dvorani pod Mežaklo. V prvem srečanju so hokejisti Jesenic brez težav premagali Partizan z. 21:1. Tekma ni bila kvalitetna, ker so bili gostje pač preslab nasprotnik, čeprav se domačini niti niso preveč trudili. V drugem srečanju pa je Olimpija dokaj težko in tudi z. malce sreče premagala domače moštvo Kranjske gori' s 7:6. Ljubljančani so bolje začeli in v drugi tretjini poverili s 5:3. V zadnjih minutah te tretjine so Kranjskogorei zaigrali zelo dobro in rezultat izenačili. V zadnji tretjini je bil rezultat še enkrat izenačen, potem pa so domačim pošle moči in Olimpija je tako dosegla še en zadetek, ki ji je prinesel minimalno zmago. Lestvica: 1. Jesenice 2. Olimpija 3. Medveščak 4. Kr. gora 5. Partizan Iti 16 16 16 16 0 192: 42 5 84: 64 8 87: 76 12 83:132 15 26:160 -fp Oriolik obračunal s Triglavom Kranj - Srečanja v drugi košarkarski ligi prehajajo v zaključni del, prav zato pa se presenečenja v zadnjih kolih vrstijo kot s filmsko naglico. V tem je prišlo do presenetljivega izida v Celju, kjer je domačin gostil vodilnega Dalvina. Z dobro igro ga je nadigral. Ker so bili tudi Ilirjani uspešni v Kosteh v Zagrebu, bitka o prvaku še vedno ni končana. Maribor je doma prepričljivo premagal Karlovčane, Oriolik pa kranjski Triglav. Ljubljanski Slovan je bil uspešen v Dubrovniku, Šibenik pa je dobil novi točki s Puljanko. ORIOLIK : TRIGLAV 112:79 Slavonski Brod - II. Z K L, Oriolik : Triglav 112:79 (65:35), športna dvorana, gledalcev 300, sodnika Maksimovič (Zagreb), Lozič (Nova Gorica). Oriolik: Mijič 2, Huntič H, Matic 5 (3:1), Bošnjakovi«? 13 (3:1), Ropič .17 (19:13), Dehlič 10, Joka 3(1:1), Terzič 28 (17:14), Miljanovič 6. Triglav: Košir 14, Fartek (i, Omahen 12 (4:2), Skubic 2.) (10:7),*Lipovac 7 (5:3), Štele 6, Hribemik 7 (6:5), Štrekelj 4. Pet osebnih napak: Bošnjakovič (29), Skubic (30), Fartek (.12). Prosti meti: Oriolik 4.1.30, Triglav 25:17. Osebne napake: Oriolik 22, Triglav 30. Le dobrih deset minut je bilo potrebno, da so domačini uredili svoje vrste in prevzeli pobudo. Do takrat so jim bili gostje pač enakovreden tekmec. V preostalih minutah pa so jih nad igrali, razbili obrambo triglavanov in zagospodarili na igrišču. Zato ni nič čudnega, da so do dobra napolnili koš Kranjčanov in se jim tako krepko »maščevali« za poraz iz prvega dela tekmovanja, ko so Kranjčani doma namreč prvič zmagali. Izidi: Oriolik : Triglav 112.7!» (55:35), Jug : Slovan 7.r>:H(i (40:44), Maribor : Željezničar 111:84 (51:40), Celje : Dalvin 84:71 (36:38), Minlveščak : Ilirija r>.r):87 ('10:JO). Šibeink : Puljanka 96:92 7:4.r)). Lestvica: Dalvin Ilirija Puljanka Maribor Oriolik Slovan Jug Celje Šibenik Željezničar Triglav Pari prihodnjega kola: Triglav : Medve ščak. Ilirija : Šibenik, Puljanka : Celje, Dalvin : Maribor, Željezničar : Jug, Slovan : Oriolik. -dh 17 13 t 1508:1392 26 17 12 5 1700:1447 24 17 11 6 1547:1573 22 17 10 7 1579:1475 20 17 10 7 1548:1481 20 17 10 7 1558:1546 20 17 9 8 1442:1392 18 17 9 8 1483:1556 18 17 7 10 1445:1560 14 17 6 11 1574:1639 12 17 3 14 1394:1570 6 17 2 15 1187:1403 t Norčič spet odličen V Le Loclu v Švici se je v nedeljo začela tradicionalna švicarska turneja, na kateri sodeluje več kot 50 skakalcev iz 12 držav. Na prvi tekmi je zmagal Norvežan Seatre, od naših pa se je najbolje uvrstil Kranjčan Bogdan Norčič, ki je zasedel 8. mesto in zbral 224,4 točke (77, 82,5). Ostali Jugoslovani: 23. Dolhar, 32. Zupan, 33. Loštrek. Danes bo druga tekma turneje v Gstaadu. ^ ^ Ekipa JLA , že tretjič najboljša SARAJEVO - Na tretji tekmi letošnjega memorialnega jugoslovanskega tekaškega pokala, nad katerim je pokrovitelj sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc, je na Igmanskem maršu ponovno slavila ekipa JLA. Med posamezniki pa je njihov predstavnik, sicer član Partizana Gorje, Vinko Poklukar. Rezultati: 1. Poklukar 1:19,36, 2. S. Bešter (oba JLA) 1:23,43, 3. Burger (Slovenija) 1:25,11, 4. B. Kordež (JLA) 1:25,53, 5. Reš (Slovenija) 1:27,25. Med mlajšimi člani je 1. mesto pripadlo B. Kordežu, najboljša ekipa je, kot že rečeno, že tretjič zapored JLA pred Slovenijo in BiH. -dh Škrjanc gorenjski prvak med cicibani V nedeljo je bilo v Besniei letošnje prvenstvo Gorenjske V smučarskih skokih za cicibane. Zanesljivo je zmagal Martin Škrjanc iz Cerkelj, sicer pa so imeli največ uspeha tekmovalci Zirov in Triglava. Prihodnjo soboto bo na 25-metrski skakalnici v Besniei še republiško prvenstvo za cicibane. Rezultati: I. Škrjan« (Triglav) 206,0 (20,5. 20,5), 2. Mur 196,0 (17,5, 19,5), 3. Krampcršek (oba Ziri) 181,5 (18, 18), 4. Jagodic (Triglav) 176,75 (18, 17,5), 5. Bačnar (Ziri) 171,0 (17, 17), 6. Kešner (Triglav) 169.0 (19 p., 19), 7. Vidmar, 8. Gorjup, 9 Semenič, 10. Justin (vsi Triglav). J. J. Prvenstvo SRS v alpskih disciplinah odpadlo Vreme premočan nasprotnik SORIŠKA PLANINA - Znano smučarsko središče v selški dolini, ki je v zadnjih letih zaradi milih zim postalo pravi »eldorado« pri prirejanju raznih domačih in mednarodnih tekmovanj v alpskih disciplinah, je moralo zadnjo soboto kapitulirati. Na njihovih smučiščih bi namreč ŠD Železniki moral biti organizator letošnjega republiškega prvenstva za člane, članice ter starejše mladinke in mladince v veleslalomu in v nedeljo še v slalomu. Na startu se je tokrat zbralo res vse tisto kar v našem alpskem smučanju kaj pomeni, saj že pogled na startno listo to dokazuje. Tu no bili za slovenski obračun tudi vsi naši najboljši z vsemi reprezentanti na čelu. Kar 110 se jih je prijavilo za preskušnjo prvega tekmovalnega dne, med katerimi so bili tudi Križaj, Strel, Koželj, Zibler, Kavčič, Oberstar, Magušar pri moških in pri ženskah Oblakova, Tometova, Urhova, Jezernikova, Pikonova ter druge. Med gosti, ki bi nastopili zunaj konkurence, še predstavniki SR Hrvatske in SR Bosne in Hercegovine. Čeprav je organizator ŠD Železniki že nekaj dni prej dobro pripravil vse kar je za to tekmovanje potrebno — progi za obe dirki sta bili že nared — pa je v soboto vendarle prišlo do odpovedi prvenstva. Toda ne zaradi napak organizatorja, temveč zaradi višje sile. Prvi dan tekmovanja jim je zagodlo vreme. Dež, megla, sneg ter še snežni plaz, ki se je vsul na dobro spluženo cesto, so opravili svoje, kljub vsem naporom organizatorjev, da bi tekmovanje le spravili pod streho, so bili glavni vzroki, da prvenstva ni bilo. Po posvetu žirije in vodij ekip ter tehničnega delegata J ur jeca je bilo tekmovanje odpovedano in preloženo na poznejši datum. Vremenske neprilike so bile tako slabe, da je bila odpoved edina pravilna odločitev. Pri vsem pa organizatorja ne zadene res nobena krivda, saj so pripravili vse kar je bilo v njihovi moči. Skoda pri tem je le, da je to eno od najmočnejših, po udeležbi najboljših, prvenstev zadnjih let odpadlo. Takoj po odpovedi so naši reprezentantje Križaj, K umit. Strel in Tone Koželj odpotovali na mednarodno FIS tekmo v veleslalomu v S t. Johon, Zibler, Oberstar, Kavčič ter Magušar pa v Haus na tekmovanje za evropski pokal. D. Humer Brest v Kranju, Čosič za Triglav KRANJ - V sredo ob 19. uri bo telovadnica osnovne šole dr. Franceta Prešerna prizorišče zanimivega prijateljskega košarkarskega srečanja. Zc drugič letos se bodo ljubiteljem košarke v gorenjski metropoli predstavili košarkarji ljubljanskega prvoligaša Brest. Srečanje bo vsekakor prava poslastica za vse ljubitelje tega atraktivnega športa, saj bo Brest nastopil v popolni postavi z Jelovcem, Bassinom, Papi-čem, Križnarjem, Gvardjančičem, Po-lancem in drugimi, kranjskega drugo-ligaša pa bo tokrat okrepil trener Bresta in igralec Zadra Krešimir Cosić. Vsekakor bomo na parketu po dolgem času spet lahko opazovali igro našega visokega reprezentivnega centra. -dh Jeseničani drugi Nailaljuje se odprto zimsko prvenstvo Slovenije v rokometu. V dvorani na Kodeljevem so dobro startali v skupini A rokometaši Preddvora, saj so presenetljivo z. borbeno igro prelagali slovenskega ligaša Iskro, izgubili pa s Slovanom ter so po prvih dveh kolih na šest«'in mestu. Jutri se bodo v tretjem in četrtem kolu Izmerili z. rokomet aši Inlesa in Prul. V skupini B pa so v tretjem in četrtem kolu s poprečno igro rokonietaši Jesenic premagali ekipo Ilirske Bistrice, iztržili pa točko v srei^a-oju z ekipo Zagorja ter se povzpeli na drugo Innli. uL..~:— o «< i m • - :- Finale krajevnih skupnosti v kegljanju Končalo se je tekmovanje krajevnih skupnosti v kegljanju. Pri moških vrstah je nastopilo v finalu 14 ekip Rezultati: I. KS HPC 2606, 2. KS Stražišče I. 2561, J. Cerklje I. 2521. 4. KS Stražišče II. 2507. 5. KS Mavčiče IV. 260O, 6. KS Vodovodni stolp I 2485, 7. KS Mavčiče III. 2465. 8. KS Primskovo 24.14, 9. KS Orehek I. 2425, 10. KS Cerklje IV. 2205. 11. KS Zalog I. 2125, 12. KS Center 2067, 1.1. KS Pred-dvor I. 1951, 11 K S Urniki III. 1912. Najboljši posameznik je bil tekmovalec KS Huje—Planina —Cirče, ki je s 497 podrtimi keg Iji postavil tudi rekord kegljišča. Drugi je Karun Janko KS Strelišče II s 490 podrtimi keglji, tretje mesto pa j«- zasedel J era j Jože KS Mavčiče s 469 podrtimi keglji. Pri ženskih vrstah pa je v finalu nastopilo 8 ekip; Rezultati: 1. KS Vodovodni stolp I. 592.2. KS Vodovodni stolp II. 528, :t. KS Grad 508, 1. KS Mavčič«. II. 478, 5. KS Orehek II. 470, 6, KS Cerklje I. 468. 7. KS Zlato polje I. 44.1, H. KS Bela. ki ni nastopala v polni postavi. Najboljša posameznica je bila Golob Minka iz ekip«' KS Vodovodni stolp I., ki j«- podrla 213 kegljev, druga je bila Lahovcc Gizela iz. iste ekipe s 196 podrtimi k«'glji, tretje mesto pa je osvojila V klali Pavla, ki je nastopala za KS Vodovodni stolp II. s 195 podrtimi keglji. * Po končanem tekmovanju so bile najboljšim ekipam ter posameznikom in posameznicam podeljene diplom«', značke ter prehodni pokali. čm Kurirski smuk JESENICE — Organizatorji sedemnajstega Kurirskega smuka na Pristavi v javorniških rovtih so v soboto zaradi slabega vremena morali prestaviti vse tekmovanje na nedeljo. Čeprav je bila organizacija krajevnega odbora ZZB NOV Javornik — Koroška Bela odlična, se je od 450 prijavljenih smučarjev tekmovanja udeležilo le 174 v vseh kategorijah veleslaloma. Največ uspeha so v Kurirskem smuku, ki ga prirejajo v spomin na pet padlih kurirjev v Medjem dolu, imeli učenci osnovne šole Prežihov Voranc. D. S. Pred gostilno Planinko na Sorici pomočnik zveznega trenerja Kranjc daje zadnje napotke našemu najboljšemu alpskemu smučarju Bojanu Križaju pred odhodom na mednarodno FIS tekmovanje v veleslalomu v St. Johannu. Križaj je namreč, po odpovedi republiškega prvenstva na Soriški planini skupaj s Kuraltom, Strelom in T. Koželjem takoj odpotoval. Čeprav je obžaloval, da je prvenstvo odpadlo, je kljub temu v nedeljo zmagal in si z lepo mednarodno uvrstitvijo izboljšal FIS točke. Foto: F. Perdan Likozarjeva in Franko po dvakrat ,,„,.,,i |rt lei »e l h i v /. l m m on iii ur" rnestf) skupine B Med posamezniki se j«' najbolj izkazal Jeseničan Prešel tekmah .losegel kar 11 zadet ko Rezultati: Skupina A Preddvor ; Slovan 10:27 (4:16), Iskra : Pred dvor 18:20 (8:8) Skupina B Jeseni««; : Ilirska Bistrica 14:12 (6:8), Jesenice Zagorje tf,:ir> (7j|$,, J. Kuhar Zaključna slovesnost KRANJ — Konferenčna dvorana delavskega doma bo 15. februarja, ob 17. uri prizorišče slovesne podelitve pokalov in priznanj ob zaključku X. letnih sindikalnih iger za leto 1976. Na tej slavnostni podelitvi bodo najuspešnejše ekipe in posamezniki proslavili svoje uspehe, ki so jih dosegli na jubilejnih desetih igrah, na katerih je v ekipni konkurenci ter v dvanajstih športnih panogah nastopilo kar enaintrideset ženskih in dvaintridesetih moških ekip, z več kot 1000 športnikov rekreativcev. Letne igre ObSS Kranj so tako dosegle svoj namen. -dh šport med vikendom „_ .. OKEJ NA LEDU — Hokejisti Triglava so v soboto premagali v okviru I. zvez-vic Ig* 8*uPina B ekipo Mladosti z 10:1 (3:0, 4:1, 3:0). Strelci za Triglav so bili: Sajo-tošni' t"*ar 2» Celjar, Hudobivnik in Spahič po 1. S tem pa je bilo končano tudi le-Triai prvenstvo v B skupini. Prvo mesto je osvojila Slavija, 2. Tivoli, 3. CXKLJE, ;. ALpjj. Mladost. tekmi .KO SMUĆANJE — Na Starem vrhu j«' Alpetour organiziral meddruštveno veniiJ^a!lJe v s'alomu za pionirje in pionirke. Nastopilo je več kot 100 tekmovalcev iz. Slo-■K ln *ajjreba. mlajši*2"'1"1' ~~ mlajše pionirk«': 1 Kune (Jesenice), 2. Mihelič, 3, Krek (obe Alpetour); (U„,j p!on,rJi: 1. Oblak, 2. Pire (oba Jesenice), 3, Kralj (Tržič); starejši pionirji: 1. Noč SMtjci'2' RoJ>ret lon'r'te- Kljub težkim vremenskim prilikam so organizatorji dobro izvedli Tar»«n A r*d .- mlajši pionirji: 1. Slabanja (D«>1), 2. Sterle (Loška dolina), 3. Mlakar », esenice); mlajše pionirke: 1. Šumar (Lovrenc), 2. Pogačnik (Ihan), 3. ^"mpijai enice>> 5- Be8ter (Triglav); starejše pionirke: l. Moder (Dol), 2. Kovač We»enice\'i>'" Korpnik (Dol), 4. Martinovič (Jesenice); starejši pionirji: 1. Justin NaMI7m ^re8orič (Ihan), 3. Vocovnik (Maribor), 5. Šturm (Alples). ?'av je Pre TENIS — Začel se je drugi del tekmovanja v republiški ligi. Kranjski Tri->ma 2 točki U'KU'. Semedelo s 5:2 in je zdaj na vrhu lestvice z. 18 točkami pre«l Kemičarjeni, ki V milukilnUm kolu boTriclav inral v Ljubljani s Slovanom. e. Vrstni red: 1. Seražin, 2. K; ROKru?£lav)"'! Kopač,4. Ribnikar(obe Križe),5. riaizelj (Sava). *h8kih8ffl~ V Ljublj« V K H'manj. V prihodnjem kolu ho Triglav igral v Ljubljani s . •s<«lic(oK ^h Pa je bil pozivni turnir pionirk gorenjski' regije V rs ROK,&»v), 3. Kopač, 4. Rihnikar (obe Križe), 5. Bajželj (S*. činskiK °MEt - V Ljubljani je bil finale republiškega turnirja mladinskih medob-*k'Pa G«e,ekciJ- 1- mesto je osvojila Ljubljana, na odlično 2. mesto pa se je uvrsti a '1:4) Uor