Nikola Pašič o naši zunanji politiki.
V   debati   o  vladni izjavi se je v sredo 25.   t.   m. oglasil   k   besedi   tudi   ministrski
predsednik Nikola Pašič, pred nedolgim še vodja vnanjega ministrstva, in je obširno govoril o vladni vnanji politiki. Izvajal je med  drugim :
Naša zunanja politika; je bila odrejena po rezultatih končane svetovne vojne in po mirovnih pogodbah, predloženih v Parizu. Naša država gre v zunanji politiki pota zavezniške politike in bo šele tedaj sigurna, ko se prepriča, da premagani narodi ne mislijo na revanžo. Mirovnih pogodb še ni izpolnila nobena premaganih držav, ker zahtevajo vse olajšave. Šele tedaj, ko bo končno sklenjeno, ali se sprejmejo te njihove zahteve ali ne in ali se jim dovolijo olajšave, se bo zunanja politika razbistrila. Naša država doslej še ni popolnoma izvršila razmejitve z nobeno sosedno državo. Se manj pa se more govoriti o povračilu vojne škode, ki nam jo dolgujejo razne premagane države.
Kar se tiče razmejitve z Avstrijo, je  bila
ista   zlasti   na   Koroškem   izvršena   na našo
škodo,   ker   so   Nemci   germanizirali  tamkaj
naseljene Slovence.   Pri ljudskem glasovanju
| 1.  1920 smo mi zato propadli.
Razmejitev z Madžarsko se vrši zelo počasi, ker se namenoma zavlačuje. Dosedaj je izvršena razmejitev samo v Baranji in ob Donavi. Iz Baranjskega trikota m Pečuja smo se morali umakniti, ker je bilo to določeno že v mirovni pogodbi. Mednarodna komisija paje^sklenila, da se ima del ozemlja proti določbam mirovne pogodbe priklopiti Madžarski, proti čemur je naša država protestirala in je vprašanje sedaj odgodeno, dokler ne bo odrejena vsa meja.
Razmejitev z Romunijo je končana in je samo še potrebno, da razmejitev odobrita obe vladi. Mi smo romunske vasi, ki nam jih je prisodila mirovna pogodba, odstopili Romuniji, ta pa nasprotno naše vasi nam.
Z Bolgarijo je izvedena razmejitev v zmislu mirovne pogodbe. Zgodila se je samo pomota, ker je bilo eno naše selo pripoznano Bolgarki, a je bilo tudi to vprašanje rešeno končno kompromisnim potom.
Albansko vprašanje je obširnejše. Med balkansko vojsko je obstojala med Srbijo in Bolgarijo pogodba, ki je garantirala Srbiji v slučaju zmage izhod na Jadransko morje« pri Skadru. Pogodba pa se ni izvršila, ker so se Bolgari pozneje izneverili in napadli Srbijo in GrSko in sta potem tudi Avstrija in Italija nastopila proti tej pogodbi. Londonska konferenca leta 1913. je nasilorna ustvarila Albanijo,ker sta to zahtevali Avstrija in ItUija, nam pa je odvzela sadove zmage. Princ VVied je bil končno imenovan za kneza Albanije, obenem pa je bil sklenjen med Avstrijo in Italijo tajen dogovor glede razdelitve interesne sfere : severna cona jo bila priznana kot avstrijska, južna pa kot italijanska interesna sfera.
S tem je postalo albansko vprašanje evropsko. Med svetovno vojno so je Avstrija trudila, da bi pridobila Albanijp za boj proti Srbiji, a je priSla pri tem v konflikt z italijanskimi interesi. Princ Wied je pobegnil in sledil mu je Esad paša. Ta je po načelu „Balkan Balkancem" vodil politiko Italije, ki pa je bila koristna tudi za nas. Esad paša je zahteval samostalno Albanijo, realno unijo, skupno carino in armado. Prebivalstvo bi naj samo odločilo, kteri državi se hoče priklopiti. Ta sporazum pa se ni izvedel, ker je prišlo do londonskega pakta, ki je onemogočal naši državi izhod na Jadransko morje. Naglašam : če bo Albanija samostojna, jo bomo priznali, in ona mora biti tudi neodvisna. Ker so se v Albaniji izmenjavale različne vlade, narod sploh ni vedel, komu naj bo odgovoren. Še bolj čudno je bilo, da je bila Albanija sprejeta v zvezo narodov, Čeprav je ni bil še nikdo priznal za državo. Tako je Albanija nenadoma zahtevala meje iz leta 1913, čemur pa so se Miriditi odločno uprli. Naše mejne čete so bile zaradi tega ojačene in zasedli smo nove točke, dokler veleposlaniška konferenca ne določi novih mej. Angleška vlada nas jo zato vsled svojih napačnih informacij založila Zvezi narodov. Po prihodu naših delegatov v Ženevo je komisija lige sklenila, da odpošljo v Albanijo posebno komisijo, ki naj na licu mesta preuči razmere. Po sklepu veleposlaniško konference je bila potem ustanovljena nevtralna cona, za katero so se umaknile našo čete.
Odnošaji z Italijo so zavezniški. Nastale so bile težkoce radi londonskega pakta. Predsednik Wilson je predlagal novo črto. A predano je prišlo do sprejetja njegove črte, je odšel iz Pariza. Sledila je nato Rapallska pogodba, ki pa tudi še sedaj ni izpolnjena. Razmejitev je izvršena samo v dveh pasovih, tretji pas pa je Se zaseden. Šele tedaj, ko bo tudi ta izpraznjen, bomo pričeli trgovinska pogajanja z Italijo.
Odnošaji z Bolgarijo so korektni. Sporazum o formalni alijansi je sicer še daleC, vendar pa ni priporočljivo, da bi se gojilo proti Bolgarski neprijateljsko razpoloženje. Bolgarska vlada je izjavila, da je izpremenila svojo golitiko, vendar pa pošilja Se vedno čete v tard Srbijo in Makedonijo in ubija ljudi, ki so za zvezo z našo državo.
Velika Rusija nam je pomagala, da nismo propadli v vojni. Mi smo ji zate tudi hvaležni in sprejemamo pod svujo streho ruske emigrante brez razlike na strankarstvo. Nikakor pa ne moremo stopiti z rusko vlado v politične pdnošaje, dokler se ne izmiri z narodom.
Naše notranje naloge. Vlada je predložila
skupščini one zakone, ki so potrebni naši državi, ako se hoče doseči konsolidacija zunanje in notranje politike. Zahtevati moramo davčno zakonodajo, ki bo enaka za vse, isto-tako sodni zakon, zakon o oblasti in o njihovi samoupravi. S temi zakoni moremo Šele po-Bozati dalje in ustvariti tako državo, da bodo naši nasprotniki, ki špekulirajo sedaj na račun naše razdrapanosti, v svojih intencijah oslabljeni in bodo   končno izpolnili naše zahteve.
Naša vlada je sklenila pogodbo s Češkoslovaško in Romunijo in napravila s tem v zunanji politiki velik korak naprej. Napra7iti pa moramo sedaj še drugi korak. Sprejeti moramo tudi predložene zakone, ki nam bodo dali še več moči, da moremo braniti svoje koristi sami, brez vsake pomoči.
Zbornica je spremljala izvajanje ministr-
skega predsednika s ponovnim burnim izvajanjem iri mu je ob koncu govora priredila ovacije.
_    2    —