odsev
Komentar
3
Dan žena aH materinski dan?
/«//o sem razmišljal o vlogi žena v našem življenju, sem bil v veliki zadregi. Ne zato, ker pri sebi ne bi imel razčiščenega tega vprašanja, pač pa - kako napisati, da se bo kakšnega moškega kaj prijelo. In bolj ko sem razmišljal, bolj sem se vračal k zgodbi, kako je učenec opisal materinski dan v domači nalogi. Vem, da vas je mnogo, ki ste to zgodbo že slišali, pa vendar bom toliko nesramen, da jo bom povedal še enkrat. Tistim, ki so jo že slišali, da jo ponovno, tistim, ki je še niso, pa da si jo zapomnijo.
Učiteljica je dala učencem domačo nalogo, da opišejo delovni dan svoje matere in Janezek je napisal:
»Zjutraj mama prva vstane, skuha očetu zajtrk in ko je gotov, očeta pokliče iz spalnice. Ko se oče uredi za v službo, hitro pozajtrku-je, med zajtrkom običajno bere Delo, potem hitro odide v službo, da ne bo pozen. Mami pospravi za njim in začne pripravljati zajtrk za nas, otroke. Ko je čas, nas zbudi in nam pomaga pri jutranji higieni v kopalnici, medtem ko mi zajtrkujemo, nam ona pripravi nekaj dobrot za malico, vmes nas sprašuje, če imamo vse, kar ta dan potrebujemo v šoli. Nato nas spremi do avtobusa in se vrne, da pospravi in se še sama pripravi in gre v službo. Ko se vrača iz službe, se spotoma ustavi v trgovini in nabavi vse potrebno za naše kosilo, nato kuha in pospravlja, kar zjutraj ni utegnila. Ko mi pridemo iz šole, moramo najprej povedati, kako je bilo, med
ODSEV
glasilo Občine Trzin
Glavni in odgovorni urednik: Zoran Jereb
Tel.: 831 00 69, gsm: 040 835 356 zoran.jereb@siol.net
Tehnično urejanje in tisk: GRAFIKA 2000 d.o.o.,
Kersnikova 6, Dob, 1230 Domžale
Trženje: Jožica Valenčak
Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan
Naklada: 1.500 izvodov
Reklamacije glede dostave Odseva: Zoran Pejić, tel.: 041 386 285
Glasilo izhaja enkrat mesečno in ga brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v Trzinu
ISSN 1408 - 4902
tem pa nam ona postreže s kosilom in je silno vesela, če nihče ne viha nosu in ne reče: »Tega pa že ne bom jedel!« Po kosilu nam dovoli, da se nekaj časa igramo, nato se moramo učiti in pisati domače naloge in mami nas vseskozi opazuje in nam pomaga. Za očeta pripravi kosilo in ko oče poje, ponavadi reče: »Čuj, stara, sedaj grem malo prete-gnit noge,« in gre v najbližji bistro. Mami se običajno loti pomivanja posode in že kaj pripravlja za večerjo. Če ima čas, še malo poli-ka vmes. Zvečer nam postreže večerjo in nas sprašuje, če smo vse postorili za šolo. Nato se moramo umiti, pri tem nam mamipoma-ga, in pol ure lahko gledamo televizijo, nato moramo v posteljo, ona pa pripravlja večerjo za očija. Ko ga čaka, nadaljuje z likanjem in pospravljanjem. Oče pride kar precej pozno, hrupno večerja, nato sede na kavč in gleda TV, pije pivo ter glasno pripoveduje mami, kaj se dogaja, ker mora ona pomiti posodo in pospraviti. Ko je tekme konec, gre oče spat in reče mami:«Pa kmalu pridi.« Nato mama nadaljuje s pospravljanjem in pripravami za zajtrk, se umije in gre v sobo in po nekaj časa zaslišimo mamin žalostni glas. »O ljubi Jezus, a zdaj pa še ti.« Ta anekdota je krožila že lepo število let nazaj, še v prejšnjem stoletju. Pa se je do danes kaj bistveno spremenilo? Mislim, da je v njej veliko resnice, pač odvisno od družine. Ob tem pa moramo pomisliti še na poslanstvo, ki ga žene - matere poleg vsega opisanega še opravljajo, ko morajo nositi in roditi otroke. In naj spomnim tiste moške, ki se bodo kislo nasmehnili ob branju te zgodbe (če ne bodo preleni, da bi jo sploh brali), naj se zamislijo (če ne bodo preleni, da sploh mislijo), kako bi se počutili, če bi morali nositi plod devet mesecev in biološko spremenjeni hoditi na te-
kme in za šanke, koliko »službenih« poti bi morali izpustiti, in to ne samo enkrat, ampak vsakič, ko bi se partner spomnil, da bi bilo dobro imeti še enega otroka. Prosim, da tega mojega pisanja ne jemljete kot kritiko, saj ne pišem iz zlobe, le to želim, da se ob tem članku zamislimo in damo ženam primerno priznanje v obliki pomoči pri vsakdanjem delu in morda tu pa tam kakšno rožico. Zato ob naslovnem vprašanju dan žena ali materinski dan zame ni dileme: oba, vsak dan in skozi vse leto!
Tone Ipavec
Popravek in opravičilo
V	februarski številki Odseva sem zagrešil dve napaki. Na 23. strani je pod fotografijo pri članku »Vabilo na čaj ob petih« navedeno, da je njen avtor
g. Zoran Rink, vendar to ne drži, saj je sliko prispevala gospa Lidija Babnik.
V	napovedniku dogodkov na 27. strani pa pri literarnem večeru z g. Peršakom ni navedene lokacije tega dogodka. Za obe napaki se vsem iskreno opravičujem.
Zoran Jereb,
urednik
5. aprila 2007
Telefonske številke občine Trzin so: 01/564 45 43, 01/564 45 44, 01/564 45 49 in 01/564 45 50
Številka faksa je: 01/564 17 72
Uradne ure: ponedeljek 8 - 14 sreda 8 - 13 in 14 - 18 petek 8 - 13
Elektronski naslov: info@trzin.si Domača stran na internetu: www.trzin.si
Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so vam na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 12/f oziroma na telefonski številki 01/564 47 30.
Tako kot vedno po volitvah, je tudi v začetku tega mandatnega obdobja potrebno poleg vsega tistega, kar smo se zavezali narediti z volilnim programom, ki ste ga volivci potrdili z glasovanjem, ugotoviti, kaj bo še zaznamovalo štiriletno obdobje, ki se je medtem že dodobra začelo.
Pokrajine
Vlada oziroma vladna koalicija zagotavlja, da bo v letu dni sprejeta vsa potrebna zakonodaja za ustanovitev pokrajin in da bomo čez leto in pol, torej jeseni 2008, poleg poslancev že volili tudi prve člane pokrajinskih svetov. Za občine v osrednjem delu Slovenije se v zvezi s tem postavlja vrsta pomembnih vprašanj. Predvsem vprašanje, ali bo dejansko obveljalo stališče, da bo celotna sedanja osrednje-slovenska statistična regija oziroma Ljubljanska urbana regija s skoraj 500.000 prebivalci ustanovljena tudi kot enotna pokrajina, medtem ko bodo v drugih Slovenije ustanovljene veliko manjše pokrajine, na primer Zasavska, ki naj bi imela znatno manj kot 100.000 prebivalcev. Po občinah okrog Ljubljane v glavnem prevladuje prepričanje, da to stališče za okolico Ljubljane ni najbolj primerno. Predvsem zato ne, ker bi v takšni pokrajini Ljubljana, kot glavno mesto in predvsem kot mestna občina z več kot polovico vseh prebivalcev te pokrajine in z veliko politično in gospodarsko močjo, preprosto preglasila interese in potrebe vseh okoliških občin in si jih podredila kot svoje servisno območje. Skratka v tej pokrajini bi zaradi specifične teže Ljubljane verjetno prevladal izrazito centralistični način vladanja, pri čemer bi okolica vedno bolj izgubljala svojo politično, gospodarsko in vsakršno drugo identiteto in se vedno bolj spreminjala v neke vrste širše predmestje Ljubljane, kar je v izrazitem neskladju s sodobnimi težnjami v svetu. Zato je, kot rečeno, slišati pomisleke ob zamisli, ki jo zagovarjajo predstavniki vlade. Le-ti pa, kot se zdi, z idejo te pokrajine pravzaprav vztrajajo pri nekdanji zamisli, po kateri bi poslej imeli eno relativno razvito pokrajino v osredju Slovenije,
okrog nje pa predvidoma 13 manjših in v glavnem manj razvitih pokrajin. Čeprav je hkrati treba ugotoviti, da po sprejetju nove finančne perspektive za obdobje 2007-2013 v Bruslju pravzaprav ni več razlogov za vztrajanje pri tem modelu. Po večini občin okrog Ljubljane mislimo, da bi bilo še najbolj smiselno, če bi bil Ljubljani, podobno kot mnogim drugim glavnim mestom po svetu, z zakonom o ustanovitvi pokrajin podeljen status pokrajine. Okrog Ljubljane pa bi se lahko oblikovali dve samostojni pokrajini, ki bi bili povsem primerljivi z ostalimi, sedaj že načrtovanimi pokrajinami v Sloveniji; lahko pa bi celo razmislili o eni pokrajini, v katero bi bile zajete vse občine, ki so sedaj vključene v Ljubljansko urbano regijo; razen Ljubljane seveda. Pri teh razmislekih ne gre za nikakršno nenaklonjenost Ljubljani, temveč preprosto za utemeljeno bojazen, da bo razvoj vseh ostalih občin izrazito podrejen koristim in zamislim Ljubljane, če bo obveljala zamisel enotne pokrajine, kar pa naposled ne bo koristno ne za vse te občine in ne za Slovenijo kot celoto. Vsi ti razmisleki so ponovno spodbudili župane občin severozahodno od Ljubljane, povezanih v t.i. Podjetno regijo, da smo začeli znova bolj intenzivno sodelovati in razmišljati o skupni prihodnosti.
Odpadki
Razmisleki o tem, kako bo z nami po morebitni ustanovitvi pokrajin, pa niso edini vzrok, ki nas sili v povezovanje. Zelo pomembno je poleg spoznanja, da imamo
veliko enakih razvojnih problemov in potreb, tudi vprašanje komunalnih odpadkov. Po eni strani vemo, da bo konec tega leta dokončno poteklo dovoljenje za odlaganje odpadkov na komunalnem odlagališču v Dobu. Hkrati je vedno bolj očitno, da Ministrstvo za okolje in prostor ne namerava dati dovoljenja za širitev tega odlagališča v prostor med sedanjim odlagališčem in avtocesto. Razlogi za to so različni, še v najmanjši meri najbrž okolje-varstveni. To na krajši rok pomeni, da je treba odlagališče, na katerega bomo lahko vozili naše odpadke, najti nekje drugje, vsekakor pa precej bolj daleč kot je Dob. Zaradi tega bo odvoz komunalnih odpadkov na žalost tudi precej dražji. Zato se vedno bolj povezujemo v iskanju dolgoročne rešitve, pri čemer pa je, žal, pomoč države, ki je sicer pridno sprejela vse zahteve EU na tem področju, hkrati pa sama skoraj nič ne stori za uresničevanje svojih obljub (okoljsko neoporečno urejena odlagališča in sežigalnice v nekaj letih) in vse skupaj prepušča občinam. Skratka, veliko je razlogov za sodelovanje in povezovanje naših občin, kar je glede na to, da smo s tem povezovanjem in snovanjem skupnih razvojnih načrtov začeli že pred leti in vsaj nekaj malega (na področju turizma, na področju prizadevanja za očiščenje vod v porečju Kamniške Bistrice in Pšate in tudi na področju uresničevanja nalog na področju redarstva in občinske inšpekcije) že tudi postorili, čeprav bi gotovo lahko še precej več.
Tone Peršak
Obvestilo
Na podlagi 34. člena Zakona o urejanju prostora (Ur. list RS, št. 110/02 in spremembe) in 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/2000 in 51/2002) ter 9. in 10. člena Statuta Občine Trzin (Ur. vestnik Občine Trzin, št. 2/99, 4/2000, 5/2003, 2/2006 in 8/2006) je župan Občine Trzin dne 26.02.2007 sprejel naslednji sklep (št. ž-13/2007):
o javni razgrnitvi in javni obravnavi predloga Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu za obrtno-industrijsko cono Trzin (T11) (2006)
(1) Javna razgrnitev predloga Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu za OIC Trzin (T11) (2006) bo potekala od 20.03.2007 do 04.04.2007 na sedežu Občine Trzin, Mengeška 22, Trzin.
V času javne razgrnitve se organizira tudi javna obravnava, ki bo 03.04.2007 ob 18:00 uri v dvorani Marjance Ručigaj (Center Ivana Hribarja), Ljubljanska 12 f, Trzin.
(2) Pripravljavec pri pripravi Odloka za drugo obravnavo na občinskem svetu obravnava pripombe iz razprave s seje občinskega sveta, pripombe odbora občinskega sveta za okolje in prostor, pripombe četrtnega odbora za OIC (T11), vse pripombe, ki so bile podane na javni obravnavi ter vse pobude in pripombe, ki so bile pisno podane v času javne razgrnitve.
Ž U P A N
Tone Peršak, l.r.
odsev
Redni pogovor z županom
5
Računi za odvoz odpadkov bodo po novem letu višji,
za koliko, pa še ni znano
Anton Peršak: »Zavedam se, da občani obnovljeno Mengeško cesto že težko čakate, vendar je edino, kar lahko v tem trenutku z gotovostjo rečem, le to, da vsi postopki na državni ravni zaenkrat tečejo optimalno. Vseeno pa Mengeška do konca leta zagotovo še ne bo obnovljena. Vsaj v celoti ne.«
Pogovor za tokratno številko Odseva sva z županom Antonom Peršakom posvetila trenutnemu stanju projektov, ki so že v teku, govorila pa sva tudi o nekaterih novih zadevah (problematiki odlaganja komunalnih odpadkov). Tudi tokrat sem mu zastavil nekaj vprašanj, ki ste mi jih zanj poslali občani, zato vaša vprašanja za župana pričakujem tudi v prihodnje.
Kaj je novega v zvezi s pritožbo občine Trzin na ustavno sodišče glede novega zakona o financiranju občin (ZFO)?
Zaenkrat je znano samo to, da ustavno sodišče ni sprejelo naše pobude, naj zadrži izvajanje novega ZFO. To je v bistvu razumljivo, kajti če bi ustavno sodišče izvajanje tega zakona zadržalo, bi se država znašla v kar težkem položaju, saj po prejšnjem ZFO ne bi mogla izvajati financiranja občin, ker je z novim letom pričel veljati tudi nov zakon o dohodnini. V kolikor bi namreč ustavno sodišče zadržalo izvajanje novega ZFO, bi zaradi novega zakona o dohodnini velika večina občin izgubila veliko sredstev, in bi morala država zvišati izravnavo, to pa ji onemogočajo spremembe državnega proračuna. Ustavnost in zakonitost novega ZFO pa bo ustavno sodišče vseeno obravnavalo, njihovo presojo pa lahko pričakujemo v nekaj mesecih. Pričakujem, da bo ustavno sodišče vsaj delno sprejelo naše argumente in bo vladi in državnemu zboru naložilo spremembe zakona v smeri bolj natančnega določanja lastnih prihodkov občin, ki bodo - upam -odvisni od vlaganj občin v lastni razvoj.
Se je od vašega nedavnega sestanka z župani sosednjih občin v zvezi s prepovedjo širitve deponije odpadkov na Dobu zgodila že kakšna sprememba?
Medtem se je v zvezi z odpadki zgodilo samo to, da smo se seznanili s projektom izgradnje centra za mehansko in biološko obdelavo (ločevanje in izsuševanje) odpadkov, ki ga v Suhadolah načrtuje Občina Komenda. V tem centru bi sicer lahko obdelovali tudi trzinske odpadke, vendar do novega leta zanesljivo še ne bo deloval, zato moramo še vedno poskrbeti za (vsaj začasno) odvažanje naših odpadkov kam drugam.
Koliko višje račune za odvoz odpadkov bodo gospodinjstva prejemala prihodnje leto, če bo odpadke res treba voziti v Celje?
No, če bi se naši odpadki res vozili v Celje ali kakšno drugo, podobno oddaljeno deponijo, bi se strošek odvoza povečal za šti-
ri do sedemkrat. To seveda ne pomeni, da bodo toliko višji tudi računi, saj so ti sestavljeni iz treh postavk: zbiranja in odva-žanja odpadkov, njihovega deponiranja ter okoljske takse. Okoljska taksa se v tem primeru ne bi spremenila, cena odlaganja je odvisna od nove deponije, kjerkoli že to bo, cena odvoza pa bo seveda bistveno višja. Zato bodo nedvomno višji tudi računi, za koliko, je pa zaenkrat še težko reči.
Občinski svet je na februarski seji zavrnil načrt družbe Avto Aktiv d.o.o., ki si želi na svoji lokaciji zgraditi novo avtoličarsko in avtokleparsko delavnico. Ali je ta odločitev občinskega sveta za podjetje zavezujoča? Predvsem se je treba zavedati, da je odločitev občinskega sveta politične narave. Z njo je naš občinski svet tej družbi - glede na pretekla dejstva (to je okoliščine, v katerih je bila zgrajena njihova poslovna stavba) in glede na prometno situacijo v okolici tega podjetja - povedal, da nasprotuje širitvi njihove dejavnosti na tem področju. V formalnem smislu pa odločitev občinskega sveta ni akt, ki bi imel tudi materialne posledice. Še vedno je problem enak, kot je bil ob gradnji njihove poslovne stavbe - zakon o gradnji objektov (ZGO), ki velja od leta 2004, po našem (in sedaj že tudi po vladnem) prepričanju vsebuje zelo veliko
napako, in to je, da izloča občine iz postopka pridobivanja gradbenega dovoljenja. Občinam ta zakon jemlje možnost, da vplivajo na (ali preprečijo) projekte, ki niso skladni s prostorskimi akti za neko območje. Po sedanji ureditvi skladnost projektov s prostorskimi akti presojajo samo upravni organi države, projektanti pa odločajo, kdo so (ali niso) stranke v postopku presoje projekta. Skratka sklep občinskega sveta v tem primeru nima velike teže, ima pa svoje sporočilo, in pametni investitor bi to upošteval.
Torej, če vas prav razumem, sklep občinskega sveta ne more preprečiti podjetju Avto Aktiv, da bi na svoji lokaciji zgradilo omenjeni delavnici?
Tako je.
Se spremembe tega zakona že pripravljajo?
Spremembe so (ravno na našo pobudo) že pripravljene, vendar še niso v formalnem postopku.
Petra Kralja, občinskega svetnika liste Za zeleni Trzin, je na februarski seji zanimalo, kako poteka pridobivanje zemljišč, ki bodo potrebna za obnovo Mengeške ceste?
Ta projekt teče z normalno hitrostjo, če seveda upoštevamo, da je njegov nosilec dr-
6
Redni pogovor z županom
odsev
žava oziroma Direkcija RS za ceste (DRSC). Občani vedo, da se je DRSC modernizacije in rekonstrukcije Mengeške ceste lotila na predlog naše občine ter ob zagotovilu, da bomo pri njem tudi finančno sodelovali. Konec leta 2005 je bil ta projekt uvrščen v načrt razvojnih programov in v državni proračun za leta 2006, 2007 in 2008. Lani sta bila za to naložbo izdelana t.i. dokument identifikacije investicijskega projekta in PGD projekt; trenutno poteka pridobivanje zemljišč za izgradnjo pločnikov in manjšega rondoja na križišču z Grajsko cesto, v pripravi pa je že tudi načrt za rušenje ene starejše hiše. Predvidoma v maju bo objavljen razpis za izbiro izvajalca in upam, da bodo vsi nadaljnji postopki tekli brez težav. Pogoj za to je uspešno pridobivanje zemljišč, za katerega pa ne skrbi občina, ampak podjetje, ki ga je izbral nosilec projekta DDC. Občina Trzin je temu podjetju obljubila pomoč pri zapletih s pridobivanjem zemljišč, v kolikor bi do njih prišlo, vendar pridobivanje -kot že rečeno - vodi to podjetje.
Pa se po vaših informacijah pri pridobivanju zemljišč kaj zapleta?
O kakršnihkoli težavah Občina zaenkrat še ni bila obveščena.
Kdaj pa se bodo pričela gradbena dela in ali bodo (glede na to, da je razpis za izvajalca del napovedan šele za maj, nato pa se lahko zgodi še kakšna pritožba neizbranega izvajalca, kar bi začetek del še zavleklo) dokončana do konca letošnjega leta?
Država ima pri tem svoj tempo in se ne ozira veliko na želje v prostoru. Težavi, ki lahko upočasnita ta projekt, sta dve: težave pri pridobivanju zemljišč ter zapleti pri razpisu izvajalca del. Ker je bil medtem sprejet nov zakon o javnem naročanju, ki naj bi odpravil nekatere nedorečenosti prejšnjega zakona, upam, da bo v prihodnje pritožb pri izvajanju javnih naročil manj in da jih pri našem projektu sploh ne bo. Seveda pa je to povsem nepredvidljivo. Če se, kot pravite, nekdo na izvedbo javnega razpisa pritoži in z njo tudi uspe, to projekt takoj zavleče za nekaj mesecev. Ampak proti temu ne moremo nič. Vem, da naši občani obnovljeno Mengeško cesto že težko čakajo, vendar je edino, kar lahko v tem trenutku z gotovostjo rečem, le to, da vsi postopki na državni ravni zaenkrat tečejo optimalno.
Ampak do konca letošnjega leta Mengeška cesta še ne bo obnovljena?
Ne, to pa zagotovo ne. Vsaj v celoti ne. Nenazadnje je tudi finančna konstrukcija tega projekta taka, da to onemogoča - financiranje je namreč razdeljeno na tri leta (2006, 2007 in 2008). Toda ta projekt ni pomemben samo za čas našega predsedovanja EU, ampak tudi za čas po tem, saj bo Cen-
ter za evropsko prihodnost v Jablah deloval tudi po koncu našega predsedovanja EU.
Kolikšni bodo predvidoma letošnji prihranki občine iz naslova zimske službe in za kaj jih bo občina porabila?
Kolikšni bodo dejanski prihranki občine iz tega naslova, ne bomo vedeli vse do konca leta. Res je, da je tokratna zima nenavadno mila, vendar se to na stroških zimske službe ne pozna tako zelo, kot bi si morda mislili. Januarske nočne temperature, ki so se gibale okrog ničle, so namreč zahtevale posipanje in tega sploh ni bilo tako malo, saj se izvajalec zimske službe boji tožb občanov zaradi padcev. Zato januarski račun sploh ni bil tako nizek. Sicer pa račun za zimsko službo dobimo tudi v primeru, če zimske akcije sploh niso potrebne, saj moramo plačevati tudi stanje pripravljenosti tehnike in dežurstva ljudi. Kolikšni bodo prihranki, pa zaenkrat težko ocenim tudi zato, ker ne vemo, koliko nas bo zimska služba stala marca in koliko konec letošnjega leta, saj imamo vsako leto v bistvu dve zimi - eno na začetku leta in drugo na koncu.
Ker pa vse kaže, da je pomlad že tik pred vrati, občane zanima, kako (s kakšnimi predpisi) je urejeno področje košnje trave z motornimi kosilnicami. Ker to povzroča hrup, občane zanima, ali obstajajo kakšne omejitve pri košnji - je dovoljeno trate kositi tudi ob nedeljah in praznikih? V tem primeru je hierarhija sledeča: na vrhu je zakon o javnem redu in miru, pod njim pa naš občinski odlok o javnem redu in miru. Oba pa določata, da se ob nedeljah in praznikih ne sme izvajati nobenih dejavnosti, ki bi okolico motile s hrupom. Se pravi, da košnja z motornimi kosilnicami ob nedeljah in praznikih ni dovoljena. Toda ob tem se zastavlja še eno drugo vprašanje, ki pa nima neposredne zveze z omenjenima dokumentoma. Nekateri ljudje namreč na nedeljo še vedno gledajo v smislu izročila, ki je ob nedeljah zapovedovalo »delopust«, in te ljudi moti tudi tisto delo sosedov, ki sicer ne povzroča hrupa, a se vseeno vidi. Ali je to prav ali ne, se ne želim opredeljevati, vsekakor pa velja, da se ob nedeljah in praznikih ne sme povzročati hrupa, enako določilo pa velja tudi med tednom od desete ure zvečer pa do šeste ure zjutraj.
(ki so včasih tudi škropljene) pomenijo vnašanje škodljivih snovi v okolje. Drugo, kar govori v prid odstranjevanja vejevja, je dejstvo, da ljudje to vejevje odložijo kje ob robu gozda in še vedno v bližini naselja; potem pa se tam v kupih zaredi različna golazen, kar moti sprehajalce in ljudi, ki stanujejo blizu teh robov. Povsem nekaj drugega je sečnja v gozdu, kjer je puščanje vejevja po novih predpisih gozdarske službe mogoče ali celo priporočljivo. Načeloma pa je prav, da je gozd vseeno čim bolj čist in da vanj ne vnašamo odpadkov, četudi organskih. Pogosto se namreč zgodi, da ljudje na kupe vejevja odložijo še kakšne druge odpadke, in tako do divjega odlagališča odpadkov ni več daleč. Zato občane ponovno pozivam, da izkoristijo možnosti, ki jim jih občina nudi z brezplačnim odvozom vejevja.
Kar pa zadeva samo kurjenje, je treba povedati, da je dovoljeno samo, če so o tem obveščeni gasilci, v sušnih obdobjih pa je kurjenje prepovedano. V naši občini, kjer je poselitev zelo strnjena, je kurjenje še toliko bolj moteče za okolico zaradi dima in smradu. To dokazujejo tudi pritožbe zaradi kurjenja, ki jih Občina vsako leto prejme kar precej.
Zakaj je - po vašem mnenju - tako malo zanimanja za občinske subvencije obrestne mere posojil, ki jih najemajo podjetja? Občina je namreč lani za subvencije porabila samo sedmino vsej sredstev, ki jih je namenila za ta namen?
Mislim, da je razlogov za to več. Verjetno držijo ugotovitve odbora občinskega sveta za gospodarstvo, da ta oblika pomoči podjetjem ni več najustreznejša,in bi bilo treba razmišljati tudi o drugih oblikah pomoči, kot je denimo to, da ne bi več omejevali višine posojil ali da bi spremenili tudi same pogoje. Slednje je še posebej pomembno zato, ker moramo po zakonu o javnih naročilih za ponudnika posojil izbrati banko, ki se na razpis prijavi z najugodnejšo ponudbo, čeprav podjetja pri tej banki nimajo odprtih svojih računov. Osebno pa tako majhno zanimanje podjetij za subvencije obrestne mere vidim predvsem v tem, da so v zadnjem času tudi bančna posojila postala precej ugodnejša in tudi s subvencioniranjem ni več mogoče doseči bistveno nižje obrestne mere.
Besedilo in foto: Zoran Jereb
Kako pa je z individualnim kurjenjem (sežiganjem) vejevja, še zlasti, ker za njegov odvoz vsako leto poskrbi občina?
S tem v zvezi apeliram na občane, da termine brezplačnega odvoza vejevja res izkoristijo in da vejevja ne kurijo ali odlagajo v naravi. Čeprav mnogi mislijo, da vejevje v naravi zgnije, strohni in celo pognoji, v resnici ostanki sadnega drevja in živih mej
Seneka: Vsaka umetnost je oponaSanje narave.
odsev
3. redna seja občinskega sveta Občine Trzin
7
Svetniki potrdili občinski proračun za letošnje in prihodnje leto
V ponedeljek, 26. februarja, so se trzinski občinski svetniki zbrali na tretji redni seji in na njej sprejeli letošnji proračun občine Trzin ter ji tako po dveh mesecih začasnega financiranja spet zagotovili normalno delovanje. Tudi tokratno sejo je zaznamovalo prerekanje o tem, ali je proračun primerno pripravljen za obravnavo. Svetniška skupina liste Za zeleni Trzin je namreč tudi tokrat želela, da se obravnava proračuna umakne z dnevnega reda, ker po njihovem mnenju občinske investicije v proračunu še vedno niso predstavljene dovolj podrobno, da bi se o njih lahko kakovostno odločali. Po dveurnem prerekanju je letošnji proračun občine le dobil podporo večine svetnikov.
Kot že rečeno, se je tokratna seja zapletla že ob sprejemanju dnevnega reda, saj so vsi štirje svetniki liste Za zeleni Trzin (Natalija Chvatal, dr. Drago Kostevc, Peter Kralj in Miran Šinigoj) županu Antonu Peršaku, občinski upravi in ostalim svetnikom skoraj dve uri dopovedovali, da bi smel župan projekte v proračun uvrščati šele potem, ko bi jih potrdil občinski svet. Župan je za mnenje o tem, kdo v občini (župan ali občinski svet) je pravzaprav odgovoren za potrjevanje dokumentov identifikacije investicijskih projektov (DIIP) zaprosil tudi Ministrstvo za finance, vendar se je tudi o odgovoru ministrstva razvila razprava z nasprotujočim razumevanjem prejetega odgovora. Poleg tega so se svetniki v razpravi dotaknili tudi nekaterih investicijskih projektov, ki so že v teku (izgradnje doma za starejše občanov ter obnove Mengeške ceste in Jefačnikove domačije). Čeprav je slednje občinski svet obravnaval že pred leti, so svetniki liste Za zeleni Trzin zatrjevali, da z njimi niso dovolj dobro seznanjeni. Na javnem glasovanju pa so svetniki proračuna občine Trzin za letošnje in prihodnje leto vendarle podprli. Proti so glasovali le vsi štirje svetniki liste Za zeleni Trzin.
Svetniki nasprotujejo načrtom podjetja Avto Aktiv
V nadaljevanju seje so svetniki obravnavali še nekaj zanimivih tem. Med njimi tudi načrt podjetja Avto Aktiv d.o.o. za razširitev avtokleparske in avtoličarske dejavnosti. Oba odbora občinskega sveta, ki sta obravnavala vsebino tega načrta, sta načrtu podjetja Avto Aktiv nasprotovala. Odbor za gospodarske javne službe, ki ga vodi Milan Karče, svetnik županove Liste za trajno-stni razvoj Trzina, je predlagal celo nov
sklep, s katerim občinski svet nasprotuje širitvi dejavnosti omenjenega podjetja zaradi prometnih in okoljevarstvenih razlogov. Ta sklep so svetniki tudi podprli z veliko večino glasov.
V nadaljevanju so svetniki obravnavali tudi problematiko nočnega hrupa (in smradu) v ulicah Peske in Špruha. Po besedah župana Antona Peršaka je bistvo tega problema v tem, da sta ulici Peske in Špruha že vse od nastanka cone stanovanjsko - poslovnega značaja, zato tamkajšnje prebivalce zelo moti nočni tovorni promet in s tem povezan hrup, ki se pojavlja v tej ulici. »Zato na pobudo četrtnega odbora predlagamo prepoved tovornega prometa v teh dveh ulicah med 22. in 6. uro,« je dejal župan. Svetniki (z izjemo Matjaža Erčulja, svetnika SDS) so predlagano prepoved
podprli, vendar so občinski upravi (na predlog Mirana Šinigoja) naložili, naj se o tej problematiki s podjetjem, ki ta hrup povzroča, še enkrat pogovori. Na tokratni seji so se svetniki seznanili tudi s poročilom o lanskoletni realizaciji razpisov za subvencioniranje obrestnih mer za posojila za gospodarstvo in samostojno podjetništvo ter kmetijstvo. Vika Kreča, županova svetovalka za finance in proračun, je povedala, da so se lani na razpis za subvencioniranje obrestne mere prijavila tri podjetja. Subvenciji sta prejeli dve podjetji, tretje pa posojila, za katerega bi prejelo subvencijo, ni izkoristilo. Občina je za obe subvenciji skupaj porabila le približno 1.250 evrov (nekaj manj kot 300 000 tolarjev), čeprav je za ta namen v lanskoletnem proračunu namenila dobrih 8.700 evrov
Svetniška vprašanja in pobude
Tudi tokrat so svetnice in svetniki občinski upravi zastavili kar nekaj vprašanj in pobud.
Lilijano Smrekar, svetnico SD, je tako zanimalo, v kakšni fazi je trenutno projekt izgradnje doma za starejše občane, predlagala pa je tudi, da bi občina otroško igrišče pri ŠRP opremila z novo, bolj čisto podlago. Jožico Valenčak, svetnico županove Liste za trajnostni razvoj Trzina, je zanim ala trenutna faza projekta izgradnje pločnika ob Mengeški cesti, županu pa je predlagala, da bi na eno izmed naslednjih sej občinskega sveta uvrstil tudi obravnavo lanskoletnega dela trzinskih društev in njihove načrte za letos. Franc Pavlič, prav tako svetnik županove Liste za trajnostni razvoj Trzina, je občinski upravi posredoval opozorilo občana, da se ob Beli cesti nahaja več akumulatorjev, ki bi jih bilo treba čim prej odstraniti. Natalija Chvatal je od občinske uprave želela izvedeti, kaj se je takoj po volitvah dogajalo s fontano in kaj se trenutno dogaja z gradnjo železniškega prehoda na Kmetičevi ulici, predlagala pa je tudi, da Občina izboljša svojo spletno stran, med T3 in šolo pa uredi javne sanitarije. Miran Šinigoj je predlagal, da bi ob gradnji novega parkirišča v coni (ob štiripasovnici) zgradili še izvoz s parkirišča v smeri proti Ljubljani. Predlagal je tudi, da se kontejner za odpadke pri športnem parku spet postavi tako, da bo dostopen. Na severni strani parka naj se odstrani kup vejevja in odpadkov, na vseh vhodih v park pa naj se postavijo tudi smetnjaki za iztrebke. Petra Kralja je zanimalo, kdo je v coni izvedel odmero parcele, kjer Biring gradi parkirišča, in zakaj se občina ne odzove, ker Biringova gradnja ne poteka v skladu z odlokom. Zanimalo pa ga je tudi, kakšno je stališče Občine glede podaljšanja stez za balinanje, kdo je plačal prevoz za ogled parkovnega pokopališča pri Novem mestu, kako poteka odkup zemljišč ob Mengeški cesti in kaj vse obsega projekt obnove atletske steze pri osnovni šoli (ali je v to vključena tudi obnova površine za igro otrok). Dr. Drago Kostevc je predlagal, da bi občina v sejni dvorani zagotovila priključke, ki bi omogočali uporabo prenosnih računalnikov. Zaželel pa si je tudi, da bi mu občina omogočila izobraževanje, saj bi - kot je dejal - za vodenje dela statutarno pravne komisije občinskega sveta potreboval dodatno strokovno znanje. Rok Florjančič, svetnik SDS, je predlagal, da bi igrišče za KUD-om ogradili in mu s tem povrnili prvotno funkcijo ter da bi z ograjo ločili tudi košarkarsko in nogometno igrišče pri osnovni šoli. Matjaža Loborca, svetnika LDS, je zanimalo, ali se bo križišče Ljubljanske ceste in Ulice za hribom prenavljalo ob prvi ali drugi fazi prenove Ljubljanske ceste. Milan Karče, svetnik županove Liste za trajnostni razvoj Trzina, pa je predlagal, da bi ulice v Mlakah opremili s sredinsko črto, opozoril pa je tudi, da nova parkirišča v Mlakah še niso prinesla želenega napredka na področju parkiranja in da bi bilo dobro trenutno stanje tudi posneti s kamero.
(več kot dva milijona tolarjev). Za segment kmetijstva pa je občina odobrila subvencijo dvema prosilcema, in to v skupni vrednosti približno 1.270 evrov (dobrih 300 000 tolarjev).
Božena Lerota se ja na Občino Trzin obrnila s prošnjo, naj ji odpiše 1.200 evrov neporavnanih obveznosti iz naslova neplačane najemnine za parkirišče, ki si ga je uredila na občinski zelenici. Kot argument za odpis dolga je navedla dejstvo, da je na la-
Prejšnji ponedeljek so trzinski občinski svetniki opravili četrto redno sejo, na kateri so med drugim sprejeli zaključni račun občine za preteklo in letni program športa za letošnje leto, opravili pa so tudi prvo obravnavo odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu za OIC Trzin (T11) in se seznanili z lanskoletnim izvajanjem programa kulture za obdobje 2004 do 2007 ter z dvema variantama poteka načrtovane trzinske obvoznice.
Svetniki so po enourni razpravi in številnih pripombah treh svetnikov liste Za zeleni Trzin (Natalije Chvatal, Petra Kralja in Mirana Šinigoja) sprejeli zaključni račun Občine Trzin za leto 2006. Natalijo Chvatal in Petra Kralja je zanimala predvsem vsebina in vzroki za nizko (ali pa visoko) realizacijo nekaterih proračunskih postavk. Chvatalova je lanskoletni proračun ocenila za slabo načrtovan ali pa načrtovan »z namenom«, Kralj pa je menil, da je zaključni račun nezakonit, ker za gradnjo parkirišč v Mlakah in pred cerkvijo ter asfaltiranje stranskega kraka Mengeške ceste niso bili pripravljeni DI-IP-i. V nadaljevanju je obravnava zaključnega računa ušla iz smeri in se vrtela okrog tega, ali občina Trzin sploh potrebuje inšpekcijo. Miran Šinigoj je namreč trdil, da si občani želijo udobnega in mirnega življenja, ne pa občinskega »razkazovanja moči« s kaznimi za napačno parkiranje ter ustrahovanja s prometnimi znaki za prepovedi, župan Anton Peršak in podžupan Franc Mušič pa sta mu dopovedovala, da so določene omejitve vendarle potrebne, da se v občini obdrži določen red in preprečijo posledice, do katerih bi lahko prišlo, če bi (na primer) za-parkirane intervencijske poti onemogočile kakšno intervencijo oziroma reševalno akcijo.
Urško Slapar (rojeno Mandeljc) so
svetniki - navkljub njeni preselitvi v občino Kamnik - za štiri leta imenovali za članico sveta Območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Domžale
stne stroške uredila okolico svojega objekta v IOC Trzin, ki pa ga je zaradi finančnih
Za letošnji program športa dobrih 300.000 evrov
Andreja Kočar, županova svetovalka za družbene dejavnosti, je svetnikom in svetnicam predstavila letošnji program športa, po katerem bo občina za športne dejavnosti namenila skoraj 310.000 evrov, od tega 270.000 za športno infrastrukturo, ostalo pa za športne dejavnosti vseh starostnih skupin. Za dotacije športnim društvom je letos namenjenih skoraj 21.000 evrov, za interesno športno vzgojo predšolskih in šoloobveznih otrok dobrih 10.000, za velike občinske športne prireditve je namenjenih nekaj manj kot 6.000, za občinsko športno značko pa slabih 2.000 evrov. V razpravi je Matjaž Erčulj, svetnik SDS, predlagal, da bi več sredstev namenili društvom, ki se ukvarjajo s športno vzgojo mladih, dr. Drago Kostevc pa se je zavzel, da bi več denarja namenili za rekreacijo srednje in starejše generacije. Lilijana Smrekar, svetnica SD, pa je ob tem dodala, da so njene re-
težav medtem že prodala in prenehala delovati kot samostojna podjetnica. Ker je imela Božena Lerota možnost, da za parkirišče, urejeno na občinski zelenici, z Občino sklene najemno pogodbo (vendar tega ni storila), in ker je imela občina z izterjavo njenega dolga že precej stroškov, iz finančnega poslovanja njenega podjetja pa niso razvidne njene finančne težave, so se svetniki odločili, da se ji dolga ne odpiše.
Zoran Jereb
kreacijske skupine letos zelo številčne, da pa je težko najti prostovoljce, ki bi pomagali pri vodenju rekreacije.
Za občino Trzin bi bila boljša vzhodna varianta obvoznice
Občinski svet se je na tokratni seji seznanil tudi z dvema variantama trase trzinske obvoznice, ki je sestavni del nastajajoče študije prometne ureditve občin Domžale, Mengeš in Trzin. »Ker bo obvoznica državna cesta, smo državi predlagali, naj jo uvrsti v svoje investicijske programe,« je o dosedanjem dogajanju na tem projektu povedal župan in dodal, da je študija sicer še v fazi priprave. Župan in svetniki so bili enotni, da je varianta vzhodno od Depale vasi za občino Trzin bolj ustrezna od zahodne variante. Na vprašanje Petra Kralja, kdaj bo obvoznica zgrajena, pa je župan odgovoril, da bi se gradnja v najboljšem primeru lahko začela šele čez kakšnih sedem ali osem let.
Zoran Jereb
Vprašanja in pobude svetnikov
Tudi na tokratni seji so svetniki občinski upravi zastavili kar nekaj vprašanj in pobud.
Miran Šinigoj je opozoril, da je otroško igrišče pri ŠRP polno cigaretnih ogorkov, zato je občinski upravi predlagal, da naroči čiščenje igrišča. Zanimalo pa ga je tudi, s kakšnimi ukrepi bi lahko Občina preprečila načrte podjetje Avto Aktiv d.o.o., ki na svoji lokaciji načrtuje gradnjo ličarske delavnice. Lilijana Smrekar je predlagala, da bi na eno izmed naslednjih sej občinskega sveta povabili direktorja domžalskega zdravstvenega doma, da bi pojasnil načrte v zvezi z izvajanjem osnovnega zdravstvenega varstva v Trzinu. Dr. Drago Kostevc je predlagal, da bi se lotili priprave novega odloka o OIC Trzin, kar je svetnikom svetovala tudi Vera Rutar, direktorica podjetja Atelje Arkus d.o.o. Petra Kralja je zanimalo, kje bodo parkirali obiskovalci doma za starejše občane, ker je ob domu predvidenih samo 15 parkirišč, v njem pa bo zaposlenih 28 delavcev. Vprašal pa je tudi, kje bo občina zgradila večje parkirišče in park, ki sta ravno tako sestavni del tega projekta. Rok Flor-jančič, svetnik SDS, je povedal, da starše majhnih otrok moti, ker je na otroškem igrišču vrtca Palčica travnata podlaga v slabem vremenu zelo umazana. Matjaž Er-čulj, pa je opozoril, da so obiski zdravnice v Trzinu spet redki.
4. redna seja občinskega sveta Občine Trzin
O zaključnem računu, letošnjem programu športa
ter trasi obvoznice
Bo treba za odvoz smeti plačevati štirikrat več?
Zupani občin Domžale, Trzin, Mengeš, Lukovica in Moravče so sredi februarja na skupni tiskovni konferenci novinarjem predstavili problematiko deponije v Dobu pri Domžalah, ki ji dovoljenje za obratovanje poteče konec tega leta. S 1. 1. 2008 bodo občine, združene pod upravno enoto Domžale, torej tudi Trzin, morale smeti odvažati drugam. Kam, še ni povsem jasno, saj dogovori z redkimi občinami, ki bi naše smeti bile pripravljene sprejeti, še potekajo, znano pa je, da bo cena na položnicah JKP Prodnik zaradi tega bistveno višja.
Rešitev bi bila širitev deponije
Ker bo deponija v Dobu, kamor se vozijo tudi odpadki iz trzinskih smetnjakov, konec tega leta tudi fizično zapolnjena in ker takrat poteče okoljevarstveno dovoljenje, so omenjene občine že nekaj let nazaj pričele z vsemi potrebnimi aktivnostmi, ki bi pripeljale do širitve obstoječe deponije. V maju 2001 je bil izdelan idejni projekt, ki je obsegal dve fazi širitve, potrdil pa ga je tudi domžalski občinski svet. Obravnavana dokumentacija je bila predstavljena in tudi sprejeta na svetu KS Dob, ki je s tem potrdil, da širitvi ne nasprotuje. Leta 2003 so bile podpisane tudi predpogodbe
Letošnje cepljenje psov
Veterinarski dom Domžale bo po uradni dolžnosti in na podlagi 45. člena zakona o veterinarstvu tudi letos poskrbel za redno cepljenje psov proti steklini.
V občini Trzin bo cepljenje potekalo v petek, 23. marca 2007, od 14. do 15.30
ure pri Ivanu Keclju na Mengeški cesti 19 in od 15.45 do 16.30 ure pri PD On-ger na Ulici Rašiške čete 4. Za zamudnike pa bo cepljenje potekalo tudi v sredo, 28. marca 2007, in sicer ob 15. uri na Mengeški cesti 19 in ob 15.30 uri na Ulici Rašiške čete 4. Lastniki psov morajo prinesti s seboj izkaznice o cepljenju psov. Imetniki psov morajo poskrbeti za cepljenje psov proti bolezni, ko ti dopolnijo tri mesece starosti. Breje in doječe psice pa cepimo po odstavitvi. Najpozneje ob cepljenju morajo biti psi označeni z mikročipom in registrirani v skladu s predpisom. Posamezno cepljenje se izvaja v Veterinarskem domu Domžale na Cesti talcev 10, vsak delavnik od 7. do 12. ure in od 17. do 18. ure ter ob sobotah od 7. do 9. ure. Stroški cepljenja znašajo 32.55 evra.
Veterinarski dom Domžale
z lastniki zemljišč, vseh pet občin pa ima zagotovljenih tudi približno milijon evrov za nakup 3,5 hektarov zemljišč, potrebnih za širitev. Z načrti, ki bi problematiko odlaganja smeti v občinah Upravne enote Domžale rešili za nadaljnjih petnajst let, na območju sedanje deponije pa zagotovili sanacijo smetišča ter zbiranje in sortiranje nenevarnih odpadkov, so se torej strinjali vsi -okoliški prebivalci in župani, ki so že zagotovili tudi denar. Zataknilo pa se je pri soglasju države.
Načrte občin je ustavila država
Agencija RS za okolje je namreč konec januarja letos izdala okoljevarstveno soglasje, s katerim soglaša za poseg prve faze širitve deponije, na veliko presenečenje in ogorčenost županov pa noče izdati tudi okoljevarstvenega dovoljenja, ki bi omogočil nadaljnje obratovanje deponije, z obrazložitvijo, da država ne vlaga v gradnjo infrastrukture na deponijah, ki pokrivajo manj kot 55.000 prebivalcev. »V naših petih občinah je uradno prijavljenih 1.500 prebivalcev manj, in se ne moremo znebiti občutka, da je ta meja povsem izmišljena in prirejena. Potezo države lahko primerjamo s tem, da peku dovolimo peči kruh, ne dovolimo pa mu postaviti peči,« so povedali župani, ki so mnenja, da so v ozadju politične igrice in da so k odločitvi države - ki, mimogrede, z neupoštevanjem zakonsko predpisanih rokov postopek zavlačuje že nekaj let - nekateri vplivni posamezniki, ki so izgubili visoke individualne rente. V neposredni bližini deponije namreč živijo mi-
Problematiko odlaganja smeti je na skupni tiskovni konferenci predstavil tudi župan Tone Peršak. Na sliki so še župani Franc Jerič (Mengeš), Toni Dragar (Domžale), Matej Kotnik (Lukovica) in Martin Rebolj (Moravče).
nister, evropski poslanec in poslanec državnega zbora.
Kakor koli, upravljavec deponije v Dobu JKP Prodnik se je na odločitev države že pritožil, a četudi s svojo pritožbo uspe, se širitev začne urejati takoj, za nove smeti v Dobu ne bo prostora še vsaj dve leti. Zato se je tudi občina Trzin znašla pred težko nalogo, saj mora do konca tega leta poiskati novo odlagališče. Možnosti ni prav veliko, saj se s problematiko odpadkov spopada večina slovenskih občin, zaenkrat je pozitiven odgovor prišel le iz občin Logatec in Celje, a dogovarjanja še potekajo. V vsakem primeru pa bo cena odvoza in odlaganja odpadkov bistveno poskočila. Namesto sedanjih dveh centov in pol za kilogram smeti bi morali za odlaganje v Celju za kilogram plačevati kar enajst centov. Župani vseh petih občin so nad odločitvijo države, ki ne želi podpreti njihovih načrtov, zelo razočarani, so pa napovedali, da si bodo za širitev prizadevali še naprej.
Besedilo in foto: Jasna Paladin
Občinska čistilna akcija
Letošnja občinska čistilna akcija bo potekala v soboto, 31. marca 2007. Tradicionalni zbor za društva in organizacije je ob 9. uri zjutraj, v popoldanskem času pa bo za malico udeležencev poskrbela Občina Trzin. Pridite v čim večjem številu.
Skupaj lahko predebatiramo različne predloge in pobude, kako naj bo čistilna akcija učinkovitejša in še množičnejša, in predloge, kaj vse lahko kot posamezniki in odgovorni storimo na tem področju preko vsega leta (tudi za zmanjšanje količine odpadkov na prebivalca). Po statističnih podatkih Trzin po količini odpadkov na prebivalca sodi v sam slovenski vrh. Predloge pričakujemo predvsem od tistih, ki imajo v svoji dejavnosti tudi skrb za okolje in naravo, kot so lista Za zeleni Trzin, lovci, ribiči, planinci, tudi medobčinski inšpektorat... in seveda od šole, ki čistilne akcije vodi po svojem programu; lahko pa ji pomagamo pri vzgoji najmlajših v odnosu do okolja. Med manjšimi slovenskimi mesti je Trzin vsako leto vključen v tekmovanje, ki ga organizira TZS ob sodelovanju pristojnih ministrstev - na lokalnem nivoju občine in turistična društva - »Slovenija - moja dežela lepa in gostoljubna«. Lani smo bili peti, in zakaj ne bi bili letos še boljši?	Jožica Valenčak, TD Trzin
Eko sklad občanom spet ponuja posojila za okoljske naložbe
Ekološki sklad Republike Slovenije, javni sklad (Eko sklad) je 2. marca v Uradnem listu RS in na svoji spletni strani (www.ekosklad.si) objavil letošnji razpis za kreditiranje okoljskih naložb občanov. Za posojila s fiksno nominalno 3,9-odstotno obrestno mero in dobo vračila do deset let je na voljo deset milijonov evrov. Razpis bo odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do 20. decembra 2007.
Posamezni prosilec lahko zaprosi za posojilo v višini največ 20.000 evrov (v določenih primerih tudi 40.000 evrov) oziroma največ 90 odstotkov priznanih stroškov, sredstva pa lahko porabi za naložbe v varstvo varstva okolja, kot so:
•	vgradnja sodobnih sistemov za ogrevanje oziroma pripravo sanitarne tople vode
•	raba obnovljivih virov energije (kot je vgradnja solarnih sistemov, sistemov, ki izkoriščajo geotermalno energijo ali namestitev kotlov na lesno biomaso)
•	zmanjšanje toplotnih izgub z ustrezno izolacijo ali vgradnjo energijsko varčnega zunanjega stavbnega pohištva
•	nakup okolju prijaznega vozila
•	nakup energijsko učinkovitih velikih gospodinjskih aparatov
•	zamenjava strešne kritine, ki vsebuje azbestna vlakna
•	namestitev naprav za čiščenje odpadnih vod in priklop na javno kanalizacijsko omrežje
•	namestitev naprav za čiščenje pitne vode, zbiranje deževnice ali zagotavljanje oskrbe s pitno vodo.
Naložbe, za katere občani lahko pridobijo do 40.000 evrov (vendar ne več kot 90 odstotkov priznanih stroškov naložbe), pa so:
•	namestitev naprav za pridobivanje električne energije s pomočjo sonca, vode ali vetra
•	gradnja novega nizkoenergijskega stanovanjskega objekta ter
•	obsežnejša obnova objekta, ki vključuje najmanj tri od naslednjih namenov: vgradnja sodobnih sistemov za ogrevanje oziroma pripravo sanitarne tople vode, raba obnovljivih virov energije, zmanjšanje toplotnih izgub, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, zamenjava azbestne strešne kritine ter raba in oskrba s pitno vodo.
Lanskoletni razpis Eko sklada za kreditiranje okoljskih naložb
občanov je bil izjemno uspešen, saj je bilo skoraj 12 milijonov
evrov porabljenih predčasno, zato naj zainteresirani občani prijave na razpis oddajo čim prej.
Ekološki sklad RS in Zoran Jereb
Vabilo podjetjem za finančno podporo izida posebne številke Odseva
V letošnjem letu praznuje šolstvo v Trzinu častitljiv jubilej - 120 letnico. Ob tej priložnosti bomo na šoli pripravili vrsto aktivnosti, izdali pa bomo tudi šolsko glasilo, ki bo v aprilu izšlo kot posebna številka oziroma priloga Odseva, ki jo bodo skupaj z redno številko Odseva prejela vsa gospodinjstva v Trzinu.
Vabimo vas, da nas pri tem podprete z zakupom oglasnega prostora v izredni številki Odseva. Sredstva, ki jih bomo nabrali s trženjem oglasnega prostora, bomo uporabili za stroške tiska in papirja, za vse ostalo pa bomo ob pomoči urednika Odseva in Občine Trzin poskrbeli učenci in učitelji OŠ Trzin. Če ne želite oglaševati v naši številki Odseva, bi pa kljub temu želeli prispevati pri izdaji časopisa, lahko poljubni znesek po lastnih zmožnostih in presoji nakažete na račun številka SI56 0138 6603 0684 860 sklic 600. Zahvaljujemo se vam za sodelovanje in vas lepo pozdravljamo!
Vanja Vogrin,
pomočnica ravnatelja in predsednica upravnega odbora šolskega sklada
EKO SKLAD, j. s.,
Ljubljana, Tivolska cesta 30, tel. (01) 241 48 20, fax.(01) 241 48 60
Izjava za javnost
Izbirni predmeti v osnovni šoli
Aktiv svetov staršev osnovnih šol domžalske regije, ki trenutno povezuje starše sedmih šol, je 21. februarja na četrti redni seji obravnaval predlagane spremembe zakona o osnovni šoli, ki se nanašajo na izbirne predmete.
Ugotovili smo, da je ministrstvo za šolstvo in šport v predlogu upoštevalo pripombe na obstoječo ureditev, ki smo jih oblikovali aktivi svetov staršev, pa tudi učitelji in ravnatelji, zastopani v svetu praktikov.
Starši, ki se preko svojih otrok v praksi srečujemo z izvajanjem in rezultati izbirnih predmetov, opažamo v sedanji ureditvi pomanjkljivosti, ki ovirajo doseganje temeljnega cilja izbirnosti - optimalnega razvoja individualnih otrokovih sposobnosti. Predlagane spremembe vidimo kot korak k odpravi teh pomanjkljivosti, zato ponovno izražamo podporo:
•	ukinitvi delitve predmetov na družboslovno humanistični in naravoslovno tehnični sklop in posledične obveznosti učenca, da izbere predmete iz različnih sklopov,
•	omejitvi izbirnih predmetov na dve uri tedensko,
•	možnosti, da so učenci, ki obiskujejo glasbene ali baletne šole z javno veljavnim programom, na željo staršev oproščeni obiskovanja izbirnih predmetov.
Dodajamo še, da imajo številni izbirni predmeti v praksi značaj interesnih dejavnosti, in menimo, da bi dosegli boljše učinke, če bi take predmete ponudili v obliki krožkov (kar so nekdaj že bili), seznam izbirnih predmetov pa krepko skrajšali. Ob tem pa, zaradi skrb zbujajočih raziskav in lastnih opažanj o nazadovanju telesnih sposobnosti otrok, podpiramo prerazporeditev športnorekreativne vzgoje iz sedanjih izbirnih predmetov v obvezni program za vse učence.
Upamo, da bo javna razprava o predlaganih spremembah široka in bo omogočila tudi javno predstavitev argumentov, na katerih temelji naša podpora predlaganim spremembam.
Anton Meden,
predsednik Aktiva svetov staršev osnovnih šol domžalske regije
OBČINA TRZIN Komisija za mandatna vprašanja,volitve in imenovanja
Politične stranke, druge organizacije, občanke in občani občine Trzin
Spoštovani,
vabimo vas k predložitvi predlogov za imenovanje predsednika/predsednice, namestnika/namestnice in članov/članic Občinske volilne komisije Občine Trzin.
V skladu z 35. členom ZLU (Ur.l. 72/03) se predsednika/predsednico in namestnika/namestnico Občinske volilne komisije imenuje izmed sodnikov ali drugih univerzitetnih pravnikov.
Predloge vaših kandidatov pričakujemo na naslovu Občine do ponedeljka, 2. aprila 2007, do 12 ure.
K predlogu morajo biti obvezno priložena pisna soglasja kandidatov.
Natalija Chvatal, predsednica komisije
Zakaj sem zapustila LDS?
Kot je bila širša javnost obveščena, sem v petek, 2. marca, sprejela odločitev, da izstopim iz stranke LDS in v Državnem zboru zapustim tudi njihov poslanski klub. Zdi se mi primerno, da o nekaterih vzrokih za ta korak obvestim predvsem svoje volivce in volivke, ki so mi leta 2004 namenili glasove za opravljanje že drugega mandata.
Izstop iz politične stranke in njene poslanske skupine ni vsakdanje in običajno dejanje, zato sem sprejela odločitev po dolgotrajnem premisleku in zavedajoč se vseh posledic. Verjemite, da mi ni bilo lahko, še posebej, ker me z mnogimi članicami in člani LDS veže pristno prijateljstvo, ker sem v stranki preživela veliko lepih in ustvarjalnih trenutkov ter še posebej, ker na lokalnem nivoju v zvezi z mojim dosedanjim delovanjem ni bilo nobenih razhajanj.
Moje poslansko delovanje v Državnem zboru je bilo že dalj časa enostavno preveč obremenjeno s stanjem v stranki, kjer žal že nekaj časa prevladujejo notranja nasprotja, konflikti in medsebojno nesprejemanje. Večkrat sem poskušala s svojimi ravnanji, svojimi izkušnjami in tudi osebnim vplivom dejavno vplivati na vodilne posameznike v stranki, a žal brez pravega uspeha. Ljudje, ki so dobro delali in uspešno vodili Slovenijo več kot deset let, so se znašli v pat poziciji in niso bili sposobni prerasti zlasti osebnih zamer, ki so se nakopičile. Predvsem me je motilo, da znotraj stranke konstruktivni pogovor ni bil več mogoč, še posebej pa so me motila obračunavanja preko medijev. Sama v tem nikoli nisem sodelovala.
Prepričana sem, da bom lahko bolje in bolj neobremenjeno delovala v novi skupini neodvisnih poslank in poslancev. Slovenija potrebuje nove načine reševanja problemov in odpiranje novih razvojnih vprašanj. Morda je prav naša skupina zametek nečesa novega, kajti javnost vse bolj glasno izraža potrebo po alternativi. Želim si, da bodo ta pritisk in pričakovanja javnosti ter morda tudi naš odhod vsem, ki pri tem novem projektu enostavno moramo sodelovati, dala nov zagon in pozitivno energijo. Sama bom v teh smereh aktivno sodelovala. Tudi v novi skupini ostajamo v opoziciji, saj nismo menjali svojih prepričanj in programskih zavez, ki smo jih dali ob izvolitvi. Prav tako bom tudi v prihodnje po svojih najboljših močeh zastopala interese širšega okolja, iz katerega prihajam in mi je na volitvah tudi zaupalo. Cveta Zalokar - Oražem
V	V*
KUD FRANC KOTAR TRZIN	^
Vabi vse člane in bodoče člane
NA REDNI LETNI OBČNI ZBOR,
ki bo v petek, 30. 03. 2007, ob 19.00 v dvorani KUD-a.
Vljudno vabljeni!
Po končanem zasedanju zbora članov vas vljudno vabimo, da ostanete z nami <	na prijetnem družabnem srečanju.	s
Odgovor Državnega pravobranilstva o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje
Državno pravobranilstvo je odgovorilo na dopis Skupnosti občin Slovenije v zvezi s posredovanjem informacij o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje.
Lucijan Bembič, generalni državni pravobranilec, je v odgovoru zapisal, da je državno pravobranilstvo prejelo 35.582 zahtevkov za vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Ker gre za izjemno veliko število zahtevkov, le-teh državno pravobranilstvo ni moglo obdelati, tako je bilo do 6. marca 2007 zaključenih 22.612 zadev. S strani lokalnih skupnosti je bilo vloženih 1.312 zahtevkov, krajevne skupnosti so vložile 35 zahtevkov. Do 6. marca 2007 je bilo občinam ponujeno 125 poravnav o vračilu vlaganj, od tega je bilo sklenjenih 95 poravnav. Hkrati generalni državni pravobranilec opozarja, da je reševanje zahtevkov lokalnih skupnosti izjemno zahtevno zaradi velikega nabora predloženih listin. Spreminjale so se osnovne pogodbe, spreminjalo se je število priključkov... Državno pravobranilstvo obvešča vse lokalne skupnosti, da bo v vsaki zadevi predlagatelje obvestilo, ali je ali ni njihov zahtevek utemeljen in ali bo predlagatelju ponudilo poravnavo. V primeru zavrnitve zahtevka bo lahko vlagatelj v dveh mesecih po zavrnitvi vložil predlog za rešitev zahtevka na sodišče. V kolikor se s ponujeno poravnavo ne bo strinjal, bo lahko v dveh mesecih po preteku roka, določenega za sklenitev poravnave, začel postopek pred pristojnim sodiščem.
Gorski kolesarji vabijo
Gorskokolesarska sekcija Kolesarskega društva Felixi vabi vse zainteresirane gorske kolesarje, da se jim pridružijo na kateri izmed planiranih MTB tur v letu 2007.
Več o programu izveste na: http://felixi.trzin.si/.
Vljudno vabljeni!
Finančna služba - Vika Kreča in Valentina Hvala
Kar nekaj občanov je izrazilo željo, da bi v Odsevu pobližje predstavili trzinsko občinsko upravo ter vsebino njenega vsakodnevnega dela. Tokrat vam predstavljamo delo občinske oprave na finančnem področju, ki ga pokrivata svetovalka župana za finance in proračun Vika Kreča (dipl. ekon. UN) ter finančna referentka Valentina Hvala (izredna študentka Fakultete za management Koper - smer Management, ki bo po končanem študiju pridobila strokovni naziv diplomirana ekonomistka (VS)). »Področje financ in računovodstva se v javni upravi in v lokalnih skupnostih močno razlikuje od računovodstva v podjetjih,« poudarja Valentina Hvala.
Kaj vse torej obsega vajino vsakodnevno delo?
Vika Kreča: Finančna služba pokriva dokaj širok spekter področij in dejavnosti, saj se v končni fazi dejansko vse odraža tako na pri-hodkovni kot tudi na odhodkovni strani občinskega proračuna. To v praksi predstavlja evidentiranje in knjiženje poslovnih dogodkov, naročila, izdajanje in plačevanje računov, njihovo kontiranje in pravilen vnos, odbijanje priznanega odbitnega deleža DDV, spremljanje porabe sredstev po posameznih proračunskih postavkah in kontih, obračun in plačila DDV, izdelavo računovodskih poročil ministrstvu za finance o mesečni realizaciji prihodkov in odhodkov, obračun in izplačila plač in nadomestil, sejnin, avtorskih in podjemnih pogodb, izdelavo refun-dacijskih zahtevkov Območni enoti ZZZS za povračilo boleznin nad 30 dni, nego ali morebitno invalidnino, mesečno poročanje na AJPES o izplačani plači in nadomestilu plače za župana in direktorice občinske uprave ter izvedbo določenih postopkov javnih naročil. Eden večjih »projektov« s finančnega področja je tudi dohodnina oziroma izdelava povzetka izplačil posameznim zavezancem za preteklo koledarsko leto in posredovanje obvestil posamičnim zavezancem. Poleg tega najino delo obsega tudi obvestila o letno izplačanih plačah Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje na obrazcu M4/M8 ter izdelavo raznih statističnih poročil.
Gospodarjenje pokriva plasiranje prostih denarnih sredstev pri bankah, ki nam v trenutku dogovarjanja ponudijo najvišjo obrestno mero, kot tudi upravljanje in gospodarjenje s stanovanji in poslovnimi prostori v lasti občine, sodelovanje pri postopkih in tudi izvedbo pridobivanja in prodaje občinskih nepremičnin. Pripravljamo tudi razpise in izpeljemo postopek oddaje tako neprofitnih kot tudi službenih stanovanj, pripravljamo razpise za stanovanjska posojila,
posojila za subvencioniranje obrestne mere za segment kmetijstva kot tudi gospodarstva in ostalega zasebništva, pokrivamo tudi celotno področje gospodarstva, ki poleg kmetijstva zajema tudi turizem, obrt, podjetništvo, spremljamo in oblikujemo tudi predloge cen iz občinske pristojnosti, predlagamo višino občinskih davkov in taks, in še bi lahko naštevala.
Kaj pa občinski proračun? To je verjetno še posebej zahteven projekt, ker gre za gospodarjenje z javnim denarjem? Vika Kreča: Res je, zaradi zahtevnosti nama delo na proračunu vzame največ časa. Treba je izdelati vse bilance in predlog zaključnega računa proračuna, pa konsolidirane premoženjske bilance in nenazadnje tudi četrtletno poročilo za namen statistike finančnih računov ter poročila o stanju zadolženosti občine in posrednih proračunskih uporabnikov. Letošnji proračun je poseben tudi zaradi tega, ker je prvič pripravljen za dve leti. Pripravljali smo ga v aplikaciji za pripravo proračuna in analize (krajše APPrA). To je dokaj zahtevna aplikacija, ki pa bo v končni fazi omogočala direktno poročanje ministrstvu za finance. Predlog zaključnega računa s poslovnim poročilom, vključno s bilanco stanja, je bil sprejet prejšnji teden na marčevski seji občinskega sveta, čaka pa nas še izdelava premoženjske bilance, ki mora biti pripravljena do konca aprila.
Vajino delo obsega tudi pripravo raznih pravilnikov in odlokov - kako je s tem? Vika Kreča: Tako je, najino delo obsega tudi pripravo predlogov odlokov, pravilnikov in poročil s področja pristojnosti finančne službe, vodenje in odločanje v zahtevnih in najzahtevnejših upravnih postopkih, med njimi tudi potrjevanje obratovalnih časov gostinskih obratov, izdelava odločb zavezancem za plačilo občinskih taks ipd.
In kakšen pravilnik imata trenutno v delu? Vika Kreča: Trenutno pripravljam predlog pravilnika o dodeljevanju državnih pomoči za segment kmetijstva, ki ga moramo vezati direktno za evropsko uredbo in priglasiti ministrstvu za kmetijstvo, šele nato bomo to področje lahko izvajali. Dela s pravilniki nam še ne bo kmalu zmanjkalo, saj jih je treba pripraviti še kar nekaj, in čeprav me Valentina v šali pogosto graja, češ da pripravljam samo pravilnike, namesto da bi se lotila česa »bolj pomembnega«, menim, da je priprava pravilnikov pomembno opravilo, ker z njimi vnaprej določamo vse postopke, pogoje in metodologijo, torej »pravila igre«, po katerih se bo
delovalo na določenem področju. To ti nenazadnje tudi bistveno olajša celotno izpeljavo, predvsem pa so zaradi tega zadeve transparentne.
Kako je Občina Trzin preživela uvedbo evra? Vika Kreča: Prilagoditev finančnega programa za prehod na novo nacionalno valuto evro je potekala praktično brez zapletov, težave pri pripravi programa za obračun plač in ostalih prejemkov pa bi najraje pozabila. Vsekakor pa potrebujemo nov celosten program, ki bo vključeval tudi program za osnovna sredstva.
Za katero zadolžitev vama najpogosteje zmanjka časa?
Vika Kreča: Poleg vsega naštetega skrbim tudi za urejanje občinske spletne strani, kjer skrbim za ažurnost veljavnih aktov. Čas, ki je potreben za to delo, mi zelo pogosto vzamejo druge stvari, ki so nujnejše in vezane na določene roke. Na februarski seji občinskega sveta je bila tudi dana pobuda, da bi spletno stran dopolnili s statističnimi podatki o sami občini ter s podatki o zaposlenih v občinski upravi ter njihovih pristojnostih.
Kaj pa zakonodaja?
Vika Kreča: Opisano področje pristojnosti finančne službe je široko in temu ustrezno zahteva interdisciplinarna znanja. Zakonodaja se menja, in jo je treba ves čas spremljati. Dejstvo je, da danes govorimo o vse-življenjskem učenju v smislu permanentnega nadgrajevanja znanja.
Kaj pa načrti za v prihodnje? Vika Kreča: Razmišljala sem o magisteriju, a po temeljitem premisleku glede dejanskega preostanka prostega časa ugotavljam, da to ne bo možno, čeprav so opcije še vedno odprte.
Dejstvo pa je, da to področje zahteva »celega človeka«. Čeprav na tem področju delava dve, vse bolj ugotavljava, da takemu tempu spreminjanja zakonodaje na računovodskem področju in področju poročanja s strani države in Evropske unije ne bova mogli dolgo več slediti. Najino delo poleg vsega že naštetega obsega še kup drobnih malenkosti in opravil, ki jih je potrebno postoriti in za katere se pogosto niti ne opazi, da so bile dejansko opravljene, ker se ta opravila čedalje pogosteje vnašajo direktno v spletne aplikacije, po njihovi izvedbi pa zadevo le preneseva v najin arhiv. Dejstvo pa je, da o količini dela posameznega področja (ne le finančnega) neke lokalne skupnosti lahko pozna in sodi le tisti, ki to delo opravlja oziroma ga je že opravljal. Vendar tudi za
slednje velja, da se v dobi informacijskega kot tudi tehnološkega razcveta obsega našega delo in aktivnosti povečuje in hkrati spreminja s svetlobno hitrostjo. Temu primerno se povečuje tudi stopnja zahtevnosti teh opravil. Pogosto se sprašujeva, kje so meje in kam nas bo to pripeljalo, saj veliko službenih del opravljava tudi doma. Mednje poleg proučevanja zakonodaje in »surfanja« po spletnih straneh ministrstev in lokalnih skupnosti sodi tudi pretežni del priprave predlogov občinskih odlokov, pravilnikov, poročil, raznih obračunov in podobnih del, ki zahtevajo veliko zbranosti. Morda boste rekli, da gre za zasvojenost z delom, pa ni tako. Vsa opravila imajo namreč roke, ki jih morava ujeti, ob tem pa se trudiva, da delo opravljava vestno in z veliko mero odgovornosti. To so namreč javna sredstva, ki so nam zaupana v razpolaganje in upravljanje in s katerimi je treba ravnati še s posebno skrbnostjo.
Med načrti naj izpostavim še dva. Prvi je predlog za ustanovitev skupnega organa medobčinske uprave za področje notranje revizije z občinami soustanoviteljicami Medobčinskega inšpektorata. Revizijo smo dolžni izvajati, na ta način pa bi prihranili sredstva, saj nam je država ob ustanovitvi organa skupne občinske uprave dolžna povrniti stroške plač in nadomestil za ta organ ter stroške blaga in storitev. Drugi načrt pa je kakšna oblika komuniciranja (recimo v obliki foruma na kakšni spletni strani) z ra-
čunovodji ostalih lokalnih skupnosti v smislu »več glav več ve«.
Vika, maja boste praznovali okrogli jubilej zaposlitve v obeh trzinskih institucijah lokalne samouprave. Kaj lahko poveste o teh letih?
Vika Kreča: Ja, res je. Dvajset let se obrne, kot bi mignil s prstom. V službo sem se vozila z avtobusom iz kamniške smeri, in potem ob robu ceste, po vseh lužah mimo sedanjega sedeža Občine na lokacijo Krajevne skupnosti. Upam si trditi, da je Trzin v teh letih doživel izjemen napredek na področju komunalne infrastrukture (ceste, pločniki, izgradnja kanalizacijskega in telekomunikacijskega omrežja, javna razsvetljava...), še posebej pa se to odraža zdaj, ko smo samostojna občina; doživeli smo pravcati razcvet na vseh funkcionalnih področjih delovanja. V spomin se mi je zasidrala magična, za tiste čase iluzorna napoved pričakovanega priliva iz naslova dohodnine, ocenjena s strani zadnjega vodstva Sveta Krajevne skupnosti, v znesku 220.000.000 tolarjev, dejansko pa se je samo iz tega vira v proračun nateklo še dodatnih 50.000.000 tolarjev. Pa odprtosti delovanja krajevne skupnosti, ki je delovala v tesni povezavi s trzinskimi društvi in organizacijami, veselja do dela, skupnega iskanja vedno novih in novih idej, pa nestrpnosti ob pričakovanju izida posamezne številke Odseva. V vsako številko smo v verigi neutrudno vlagali in si
Spomladanski odvoz kosovnih in nevarnih odpadkov
Obveščamo vas, da bo JKP Prodnik d.o.o. v občini Trzin v sredo, 11. aprila 2007, izvedlo zbiranje in odvoz nevarnih in kosovnih odpadkov iz gospodinjstev.
Kosovni odpadki
Akcija je namenjena odstranjevanju kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, ki morajo biti na dan rednega odvoza do 5. ure zjutraj postavljeni poleg zabojnika za komunalne odpadke.
Med kosovne odpadke iz gospodinjstev ne sodijo nevarni odpadki (kot so embalaža škropiv, olj in barv ter podobno), ki jih odvažamo v posebni akciji. Ravno tako med kosovne odpadke iz gospodinjstev ne sodijo avtomobilski deli, akumulatorji, gume in sodi, poleg tega pa v tej akciji ne bomo odvažali tudi gradbenega materiala ter vej drevja in živih meja.
Nevarni odpadki
Tudi nevarne odpadke bomo sprejemali v sredo, 11. aprila 2007, in sicer:
•	od 15.30 do 17. ure na dvorišču Mengeške 9 ter
•	od 17.30 do 19. ure na parkirišču pred trgovino Mercator
Med nevarne odpadke sodijo akumulatorji, baterije, zdravila, pesticidi, barve in laki, kozmetika, svetila in gume osebnih avtomobilov. Ob tem vas opozarjamo, da:
•	naj bodo nevarni odpadki v embalaži, ki omogoča varen prenos do zbirnega mesta,
•	naj bodo tekoči odpadki zaprti, čeprav improvizirano,
•	odpadki iz iste skupine se ne smejo združevati v večjo embalažo, ker lahko pride med njimi do kemične reakcije,
•	odpadke naj prinašajo polnoletne osebe, ki bodo pri ravnanju z njimi upoštevale varstveno tehnična navodila, pridobljena ob nakupu izdelka.
Za JKP Prodnik: Marko Fatur, direktor, in Matej Kovačič, vodja sektorja Javna higiena
podajali raznorazne prospekte, zgibanke, obvestila občanom itd., prej pa je bilo treba seveda vse pakete z izvodi posamezne številke znositi iz kombija v avlo v prvem nadstropju... Spominjam se tudi prve proslave takrat še krajevnega praznika 15. maja, na kateri so brezplačno sodelovale eminentne trzinske osebnosti, ki delujejo na področju glasbe, plesa in kulture, z renomejem tako na nacionalni kot tudi na evropski ravni. Režija tega dogodka in dogovor z nastopajočimi o nastopu na proslavi je bilo na strani prekaljenega igralca in režiserja trzinskih odrskih desk in predsednika Sveta KS gospoda Toneta Ipavca. Pa same zamisli in izvedbe prvega, danes tradicionalnega pre-dnovoletnega srečanja starejših občank in občanov, za katere tako skrbno poskrbi gospa Jožica Kurent. Vsak tolar pa smo morali takrat vsaj trikrat obrniti, da se je izšlo. Veseli pa me tudi, da sem bila priča dvema prelomnima dogodkoma za Trzin: prvi je bil ta, ko je padla odločitev, da gre Trzin »na svoje«, druga pa konstitutivna seja Občinskega sveta Občine Trzin v prvem mandatnem obdobju. Prav ponosna sem bila na to, čeprav nisem Trzinka. V teh letih sem si v Trzinu pridobila Prijatelje in spoznala ljudi, ki jih globoko spoštujem, nakopala pa sem si seveda tudi »prijatelje«. Nekaterih Prijateljev žal ni več med nami. Vezi se pač tkejo, s svojimi dejanji in delovanjem pa puščamo sledi in s tem soustvarjamo delček trzinske zgodovine. Sicer pa je vse relativno, ob volitvah se zamenjajo občinski funkcionarji, menja se občinska uprava, edina konstanta, ki ostaja, je Trzin.
Vika Kreča, Valentina Hvala in Zoran Jereb
iS
(2
Vincek Trzincek
)
Oj, trta, trta, trtica, si lepa kakor rožica, pomladi drobno cvetje imaš, jeseni dobro grozdje daš in izpolniš željo našo, vinca nam natočiš v prazno čašo.
Po pameti ga pijemo, za zdravje in počutje, s prijatelji in znanci, kot stari beli lipicanci. Zato nam sveti je Martin požegnal vino tudi v Trzin'.
Hvala ti, hvala, sveti Martin, da si požegnal nam »Vinček trzinček«. Vsak kletar svojo klet in vino hvali, tudi moje v kleti je najboljše že potem, ko mošt preneha vreti, ni boljšega vinčka, kot moj je na sveti.
_Emil Milan Kuferšin^
Ko so starši prezasedeni in otroci prezrti ...
... petletna deklica vsak dan zjutraj vstane, se obleče in odide v vrtec. Nihče je ne pospremi, nihče je ne vpraša, kako ji je, niti kdaj se vrne. »Starši imajo svoje skrbi,« si razlaga sama pri sebi. Čeprav do vrtca čuti velik odpor, ve, da mora iti, ker to zahtevajo starši. V vrtcu so otroci nasilni, norčujejo se iz nje, na poti domov jo ustrahujejo... Ampak to ve samo prestrašena deklica, hkrati pa čuti, da staršem ne more potožiti. Zato molči, uboga starše in tiho upa, da jo bodo končno opazili in jo vprašali, kako ji je...
»Kje so starši?« je prva misel, ki ob tej zgodbi stopi v ospredje. So starši poleg službe res tako obremenjeni s svojimi stiskami in skrbmi, da mora otrok sam skrbeti zase? In nenazadnje tudi samega sebe tolažiti ter se zanašati le nase? Razmišljam o otrocih, ki so s strani staršev pogosto spregledani, njihova potreba po sprejetosti prezrta, notranja doživljanja pa nepomembna. O otrocih, ki si zaradi čustvene prezasedenosti njihovih staršev ustvarijo svoje razlage, kot so: »Kriva je služba«, »Mama nima časa zame, ker mora kuhati in pospravljati«, »Očeta ne smem motiti, ker je utrujen«, »Če bom dovolj priden, bodo starši zadovoljni« in podobno. Otroci morajo svoje starše ohraniti v idealni in čisti podobi, ker drugače čustveno in fizično ne bi preživeli.
center za družinsko tempuo kamnik tel: 040 188 047
Po drugi strani pa bo vsak otrok s svojim vedenjem vedno prebujal svoje starše. Nezavedno otroci naredijo čisto vse, da so opaženi v svojih čustvenih potrebah. Pogosto so bolni, nočejo v šolo, nekateri svojo stisko izražajo s stalnim nemirom, agresivnostjo, nenehnimi problemi v šoli, drugi se čisto zaprejo vase ali pa so izjemno pridni in uspešni. Te in številne druge situacije narekujejo staršem, da otroka opazijo, se začnejo zanimati zanj in se z njim ukvarjati več kot sicer. Otroci s svojim vedenjem in mišljenjem staršem ves čas sporočajo le eno: želijo si, da bi jih le-ti imeli radi, da bi bili zanje najpomembnejši. Razmišljam tudi o starših, očetu in mami, ki sta nekoč, v svojih primarnih družinah bila ta prezrti otrok in sta se ob svojih starših morala naučiti živeti sama. Čustven svet, poln strahu, negotovosti in osamljenosti, ki sta si ga ustvarila kot otroka, v njunem medsebojnem odnosu in v odnosu z otroki še vedno ohranjata. Samoumevno čutita, da se lahko zaneseta le nase, da morata drugim v vsem ustreči, svoje želje pa zanikati.
Najbolj boleče in do konca krivično v odnosu med starši in otroki pa je ravno to, da čustvena stiska staršev, ki sta jo prinesla v zakon iz svojih izvornih družin, drug drugemu onemogoča, da bi se začutila in se povezala ter na ta način ustvarila prostor za otroke. Boli tudi to, da so v tej prezrtosti vsi člani družine popolnoma sami. Tako otroci kot tudi starši si zaslužimo, da smo za nekoga pomembni in vredni, da ob nekom čutimo, da pripadamo, saj je to temeljna potreba, po kateri vsi hrepenimo. Začetek novih, bolj zadovoljujočih medsebojnih odnosov predstavljajo šele trenutki, ko si starši dovolijo biti drug pred drugim ranljivi in si med seboj zaupajo svoja najbolj boleča občutja. Šele ko so starši zmožni začutiti bolečino osamljenosti in nevre-dnosti, ki so jo doživeli ob svojih starših, bodo zmožni začutiti in opaziti tudi stisko otroka, ki jo je do sedaj le odigraval s svojim vedenjem. Takrat bo temu otroku postalo varno in se bo umiril. Starši, ne dovolimo, da bi naši otroci kdaj doživeli globoko bolečino prezrte deklice, ki nas bo nekoč vprašala, če sploh vemo, kako ji je bilo, ko je odhajala v vrtec. Varen in zadovoljujoč odnos med staršema je tisti prostor, v katerem se lahko otrok neobremenjeno in sproščeno razvija.
Barbara Kutnar,
specialistka zakonske in družinske terapije
Šola za starše - otroci so najboljši učitelji starševstva
Učimo se brati, pisati, računati, plavati, voziti avto in učimo se biti starši. In ravno tako, kot je nepredvidljivo prvič plavati v vodi, kjer ne čutiš tal, tako nepredvidljivo in polno strahov je soočanje z vlogo očeta ali matere. Biti sproščen in suveren v vlogi starša, pa je največ, kar lahko vsaka mama in oče ponudi svojemu otroku.
V vrtcu Žabica Trzin smo letos v sodelovanju s Frančiškanskim družinskim inštitutom organizirali in izpeljali »Šolo za starše«. Dotaknili smo se štirih tem, ki so za starše otrok v vrtcu in prvih letih šolanja najbolj aktualne, in sicer: trma otroka, stiska otroka, prepiri med sorojenci in jeza otroka.
Trma omogoča zavedanje čustev
Trma pomaga otroku razviti zavedanje notranjega sveta. S trmo otrok prvič stopi v stik z lastnimi čustvi, željami in hotenji. Od drugega leta dalje se otrok počasi sooča z dejstvom, da je ločen od svoje mame ne le fizično, ampak tudi psihično. Vedno
bolj spoznava, da ima lastna čustva, želje in hotenja in da so le-ta velikokrat tudi v nasprotju s čustvi, željami in hotenji njegovih najbližjih. Počasi prihaja v stik s svojo lastno voljo, ki jo poskuša uveljaviti nasproti volji drugih, pri čemer pa nehote vedno trči ob neodobravanje in prepovedi. Otrok začne čutiti sram zaradi lastnih te-
ženj, ki od okolice niso sprejeta, in regulacija tega čutenja je ključna za oblikovanje vseh nadaljnjih strategih ravnanja s čutenji, kot sta jeza in žalost. Soočanje s sramom povzroči v otroku prvo stisko. Trma pa v tem pogledu pri majhnem otroku pomeni najbolj pristno zavedanje notranjega doživljanja. Otrok čuti svoje notranje težnje in preverja njihovo ustreznost z iskanjem odziva od zunaj. Otrok potrebuje odziv od svojih staršev, da lahko prepoznava različna čutenja, ki se v njem prebujajo. Ob svojih starših se tako otrok uči, katera čutenja so sprejemljiva in na kakšen način jih je sprejemljivo izraziti. Trma je le pokazatelj za starše, da je prišel čas v zorenju njihovih otrok, da jim pokažejo, kako so se sami naučili obvladovati svoja čutenja, saj je to model, ki ga nezavedno prenesejo na svoje otroke. Otrokova trma ni nekaj, kar moramo zatre-ti, in ni niti nekaj, kar moramo sprejeti, ampak je le sporočilo otroka, da je pripravljen, da se ga nauči prepoznavati in uravna-
vati svoja čustva, in je klic otroka, da je pripravljen na omejitve in prepovedi. In le mama ali oče, ki lahko ob otroku prepoznavata lastno stisko ob nezadovoljenih željah in nerazumljivih čutenjih, lahko otroku omogočita, da razvije čim pestrejšo paleto strategij obvladovanja lastne stiske.
Stiska je klic po odnosu
Stisko otroka prepoznamo po otroškem nemiru, jezi ali odmaknjenosti. Otrok bo stisko vedno izražal na način, s katerim najlažje prebudi svoje starše. Vsaka stiska otroka je izraz neke notranje napetosti, ki je otrok še ne zmore sam obvladati in za to potrebuje ob sebi odraslo, njemu pomembno osebo, mati oziroma oče pa sta tista, ki znata stisko otroka najučinkoviteje umiriti. Vsak starš ima odgovor na stisko otroka, če se le prepusti odnosu z njim. Stiska je izraz nerazumevanja svojega lastnega doživljanja, in predšolski otrok, ka-
teremu najmočnejša vez je še vedno družina in njegov odnos z mamo in očetom, s svojo stisko izraža nerazumevanje odnosov znotraj družine. Želja vsakega otroka je, da mama in oče ostaneta skupaj in tako bo vsak nemir, ki ga čuti med njima, vzel nase in ga poskušal umiriti. Otrok v stiski, otrok, ki se jezi, joka in je prestrašen, želi ob sebi mamo in očeta, ki bosta vztrajala toliko časa, da bosta to stisko razumela. S tem bo namreč postala razumljiva tudi njemu. Razumeti pa moramo tudi, da je stiska v življenju otroka pogosta. Samo predstavljajmo si, kako se počutimo kot odrasli, ko pridemo v novo okolje, kjer so vse stvari in ljudje tuji. Tak občutek spremlja tudi otroka ob vstopu v vrtec. Spremljati otroka ob tem in razumeti, kako grozno je, če se ne moreš igrati s prijateljem, če si prepozen za stranišče, če si narobe obuješ čevlje, pa je največ kar lahko naredimo za otroka.
Prepiri med sorojenci pomenijo iskanje novega ravnotežja v družini
Družina se tako kot posameznik razvija in stopa skozi različne stopnje razvoja. In ena izmed pomembnejših je prav gotovo rojstvo otroka. Zakonca s prvim otrokom postaneta starša, in to pomembno spremeni dinamiko v družini. In prav tako pomeni za celo družino ponovno spremembo rojstvo vsakega nadaljnjega otroka. Vsak otrok v družini odigra vlogo, ki jo družina v tistem trenutku najbolj potrebuje. S prvim otrokom je v družini najpomembnejše ponovno organiziranje odnosov, zato bo prvi otrok pogosto prodoren in suveren. Drugi otrok bo moral najti drugačen način za vzpostavljanje odnosov v družini in bo zaradi tega zelo razvil svojo inovativnost in prilagodljivost. Tretji bo zelo čutil, kaj se dogaja med staršema. Četrti bo potreboval dober pregled nad vso mrežo odnosov, ki so se vzpostavili v družini. S prepiri med sorojenci se pogosto prekrivajo nezadovoljene potrebe v družini. Če starša v njunem odnosu ne zmoreta najti ravnotežja med suverenostjo in prilagodljivostjo, se bo ta nemir preselil v otroški podsistem in se tam odigraval.
Jeza je obvladljivo čutenje
Jeza je čutenje, ki ima pogosto negativen predznak. In vendar je obvladljiva in funkcionalna jeza izvor kreativnosti v odnosu. Pomembno je, da jezo prepoznavamo in da se zavedamo, da je pogosto le pokrivalo za strah, ki si ga ne smemo priznati. Če se počutimo ogrožene, se zavarujemo z jezo. Ko se ta dinamika odvija med mamo in očetom, pa otrok nima druge izbire, kot da tudi svoj strah izrazi z jezo. Tako jeza otroka pogosto izvira iz neobvladljivega strahu, ki se pojavi v njegovem notranjem doživljanju.
Tudi z jezo otrok preizkuša odnos. V varnem odnosu, ki se kljub njegovi jezi ne prekine, se nauči, da je jeza obvladljivo čutenje. Nauči se vedno novih strategij, kako prepoznavati svoje strahove in kako z jezo ravnati, kar spodbuja njegovo kreativnost. V odnosu, kjer se jeza zanika ali celo prepoveduje, pa ne more prepoznavati svojih strahov, in jeza postane neobvladljivo čutenje.
Biti starš ni lahko, vendar je to največje darilo za vsakega posameznika. Ob otrocih se odrasla oseba razvija in ponovno sooča sama s sabo. Tudi preko naših srečanj smo vedno znova začudeni prišli do spoznanj, česa so se starši že naučili od svojih otrok. Prava šola za starše se tako ne odvija na sestankih in srečanjih, ampak v odnosu med staršem in otrokom. Naloga odraslega pa je, da o tem razmišlja in da najde vedno nove besede za odnose, v katere stopa.
Saša Poljak,
spec. zakonske in družinske terapije
Andrej Kovačič in Katarina Rupar sta nagrajenca ob prazniku CZ
Prvi marec je svetovni dan civilne zaščite (CZ). K svečanostim v počastitev tega dneva sodi tudi svečana podelitev priznanj in nagrad najzaslužnejšim posameznikom, društvom in ustanovam za njihovo nesebično in prizadevno delo v preteklem letu. Letos je bila svečana podelitev za Ljubljansko regijo pripravljena v Grosupljem.
f
Nagrajenca mag. Andrej Kovačič (levo) in Katarina Rupar s poveljnikom CZ Trzin Zoranom Rinkom (desno).
Vsako leto se pojavi dilema, koga predlagati za priznanje. Veliko je tistih, ki svoj prosti čas porabijo za neplačano humanitarno delo. Delo na področju zaščite in reševanja je vse do kakšne večje naravne nesreče dokaj neopazno, toda po drugi strani že samo usposabljanje zahteva veliko prostega časa, nikoli pa ne veš, kdaj boš to znanje potreboval. Trud je poplačan, ko rešuješ življenja in premoženje sokrajanov. Tudi v Trzinu ni malo občanov, ki se redno usposabljajo in priskočijo na pomoč tistim, ki jo potrebujejo. Po tehtnem premisleku smo se v občinskem štabu CZ odločili, da sta za preteklo obdobje po prizadevnosti najbolj izstopala mag. Andrej Kovačič in Katarina Rupar.
Svečane podelitve priznanj sem se kot poveljnik Civilne zaščite naše občine z veseljem udeležil tudi sam in obema nagrajencema osebno čestital.
Zoran Rink
Zgled ostalim mladim Trzincem
Tokrat vam predstavljamo najmlajšega svetnika trzinskega občinskega sveta -še ne 27-letnega Roka Florjančiča, drugega predstavnika stranke SDS. Kot predsednik sodeluje v odboru za socialno politiko, zdravstvo ter delovanje društev, hkrati pa je tudi član odbora za okolje in prostor: »V občinskem svetu sedim zato, ker rad pomagam ljudem in si želim, da bi bilo zdravstvo lažje dostopno in predvsem bližje prebivalcem Trzina. Prizadeval si bom ohraniti tudi stare trzinske navade in običaje ter sodelovati pri organizaciji lokalnih prireditev,« je le nekaj Rokovih načrtov, povezanih z življenjem v Trzinu, na katerega bo lahko kot svetnik vplival naslednja štiri leta.
Rok Florjančič se s tem, da je v občinskem svetu najmlajši, ne obremenjuje. »To, da sem najmlajši, mi je v ponos, in želim si, da bi bilo to tudi zgled ostalim mladim Tr-zincem, da bi se aktivneje vključili v občinsko politično dogajanje. Ostali svetniki, ki že dalj časa sedijo v občinskem svetu, so me zelo korektno in z veseljem sprejeli medse. Po eni strani je moja mladost velika prednost, ker menim, da je prihodnost potrebno graditi na mladih in sprejemati nove izzive in odločitve, po drugi strani pa to prinaša tudi nekatere ovire, saj se zavedam, da mi kot začetniku manjkajo nekatere izkušnje. Toda, vsak mora enkrat začeti!« je odločen in samozavesten Rok, ki podpira načrtovane občinske investicije. »Strinjam se in popolnoma podpiram odločitve o gradnji doma za starejše občane. Veliko ljudi potrebuje stalno oskrbo in nego, domovi pa so prenatrpani, zato je prav, da občina poskrbi za svoje starejše občane. Trzin je poznan tudi po kulturnih prireditvah, zato si zaslužimo tudi prenovo kulturnega doma,« pravi Rok in hkrati prizna, da se s politiko pred lanskimi jesenskimi volitvami ni aktivno ukvarjal, čeprav je občinsko dogajanje redno spremljal. Prav zato se je tudi odločil aktivno vključiti in pomagati s svojimi idejami. In zakaj prav
Rok Florjančič (arhiv Roka Florjančiča)
stranka SDS? »Za sodelovanje v tej stranki sem se odločil, ker so mi bili všeč njihovi predlogi in pobude. Veliko sva že prej sodelovala s kandidatom za župana Matjažem Erčuljem. Podpiram predvsem športne aktivnosti ter delo z mladimi. Mislim tudi, da bi se moralo več mladih vključevati v delovanje občine. Vse življenje živim v Trzinu, zato mi ni vseeno, kaj se z njim dogaja, posebej sedaj, ko je v največjem razvoju.«
Kot zanimivost na tem mestu velja omeniti, da je trzinsko občino pred več kot sto leti, v obdobju od leta 1896 do 1906, vodil njegov praded - Rok Florjančič-Smuk. »Januarja 1906 je zagorelo gospodarsko poslopje pri naši, Smukovi, domačiji, ogenj pa so podtaknili rokovnjači, ki jih je teda-
nji župan Rok, torej moj praded, preganjal in zatiral. Požar je naredil veliko škode, je pa nedvomno tudi pospešil ustanovitev gasilskega društva v Trzinu. Požarna ogroženost vasi je bila tedaj precej velika, požari pa vse pogostejši, ker so bile hiše lesene, strnjene in krite s slamo,« kot zanimivost iz preteklosti izpostavi Rok, ki ima, kot kaže, politiko že v krvi. Sicer se je po končani osnovni šoli odločil za srednjo ekonomsko šolo v Kamniku, ki jo je tudi uspešno zaključil, po odsluženem vojaškem roku pa se je zaposlil v tovarni Lek, kjer na oddelku za razvoj dela še danes. Kot svetnika ga najbolj motijo določena nasprotovanja nekaterih občanov, ki s svojo miselnostjo ovirajo delovanje lokalnih politikov in njihova prizadevanja za lepši ter boljši razvoj celotne občine. »Verjamem, da bi s skupnimi močmi lažje in hitreje uresničili vse zastavljene cilje,« še pravi Rok, ki je zelo aktiven tudi na drugih področjih. Kot velik ljubitelj športa se rad udeležuje številnih športnih prireditev, predvsem reprezentančnega nogometa, in tudi sam rad brca žogo, saj igra za malono-gometno ekipo Pekos Pub - Trzin in ekipo Lek, nekdaj pa je nogomet igral za kluba v Jaršah in Mengšu. Prav zato si srčno želi, da bo nekoč lahko nogomet igral tudi za trzinske barve, na domači zelenici. V športnem društvu, katerega član je, opravlja tudi funkcijo blagajnika ter sodeluje pri organizaciji prireditev, v prihodnosti pa si bo skupaj z drugimi trzinskimi ljubitelji športa prizadeval še več pozornosti nameniti mladim in jim zagotoviti večnamenski športni kompleks, ki ga Trzin nujno potrebuje.
Čeprav se je Rok svojega dela v občinskem svetu lotil z vso vnemo in je hvaležen vsem, ki so ga izvolili in mu dali priložnost, večjih političnih ambicij zaenkrat nima. Čim boljšo kariero bi si rad ustvaril na farmacevtskem področju.
Jasna Paladin
MDI Domžale vabi in obvešča
Medobčinsko društvo invalidov (MDI Domžale) Domžale, Lukovica, Moravče, Mengeš in Trzin vas vabi na že tradicionalno 32. srečanje težkih invalidov in njihovih spremljevalcev, ki bo v nedeljo, 15. aprila 2007, s pričetkom ob 10. uri v Hali komunalnega centra Domžale.
Na srečanje so vabljeni vsi člani - težki invalidi in njihovi spremljevalci na področju delovanja MDI Domžale. Vabimo tudi župane oziroma predstavnike občin Domžale, Lukovica, Moravče, Mengeš in Trzin, predstavnike DI Gorenjske regije in prijateljskih društev ter predstavnike pobratenega društva invalidov Izola.
Ob tej priložnosti vas obveščamo tudi o državnem prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem, ki bo v Osnovni šoli Trzin potekalo v soboto, 21. aprila 2007, s pričetkom ob 9. uri. Na prvenstvo vabimo strelce in vse ostale, ki jih to tekmovanje zanima.
MDI Domžale
Društvo za varnost in kvaliteto življenja otrok in mladine Kresnička
Tokrat smo k pogovoru povabili podpredsednico Društva Kresnička, Lidijo Ba-bnik.
Kresnička je odsevna ploščica, ki opozarja voznike in ostale udeležence v prometu na pešce in kolesarje in ob imenu društva sem pomislila prav na otroke, promet, varnost... Je taka povezava smiselna? Seveda je! Celotno ime je Društvo za varnost in kvaliteto življenja otrok in mladine Kresnička. Sedež ima v Domžalah, ker žal takrat v Trzinu nisem našla somišljenikov. Ustanovljeno je bilo pred šestimi leti, in to prav na mojo pobudo. Vodi ga petčlanski upravni odbor, ki mu predseduje Magda Cotman, sama pa sem njena namestnica in odgovorna za organizacijo in izvedbo prireditev ter ostalih aktivnosti.
Temu bi se lahko reklo, kar si »skuhala,« pa še »pojej«, če se malo pošalim. Kaj te je spodbudilo k razmišljanju za ustanovitev tega društva?
Sama se poklicno ukvarjam s cestno signalizacijo in ob poslušanju ter prebiranju črne kronike, zaradi vedno večje ogroženosti otrok v prometu ter pogledu na nebogljene prvošolčke in njihove nevarnih poti v šolo sem zbrala pogum in odločitev za ustanovitev društva.
Kakšna je bila konkretna vsebina programa, ki ste ga sprejeli?
Del programa je bil namenjen prometni vzgojnovarstveni osveščenosti, za katero vemo, da je ni nikoli preveč, drugi del pa prireditveno-ustvarjalni, ki naj bi privabil
čim več otrok in njihovih staršev. Začeti smo želeli z vzgojno akcijo »Tudi rolati je treba varno - ne smem ogrožati ostalih v prometu«. Žal te naloge nismo uspeli uresničiti iz več razlogov, eden med njimi je bilo tudi »pokrivanje« vsebine takratnega Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu RS, prav tako pa tudi na občinskem nivoju nismo imeli ustreznega sogovornika. Prijel pa se je drugi del programa - prireditve in ustvarjalne delavnice - in uspeh je vsako leto večji.
Kaj zate pomeni uspeh?
Predvsem število udeležencev, tako otrok kot njihovih staršev, ki je iz leta v leto večje. Ustvarjalne delavnice imajo vedno vsebino, ki pritegne in navdušuje obe generaciji in omogoča maksimalno uveljavljanje ustvarjalnih sposobnosti. Seveda moram ob tem povedati, da nam s svojo prisotnostjo in sodelovanjem pomagajo člani KUD-a Franca Kotarja, sekcija CIZAMO. Na teh delavnicah rišemo, režemo, lepimo, sestavljamo, oblikujemo, barvamo ... predmete iz otroškega sanjsko-domišljijskega in pravljičnega sveta ter stvari, potrebne in značilne za vsakodnevno uporabo.
Katera prireditev je po tvojem mnenju najodmevnejša?
Zagotovo je to prireditev »Pozdravimo jesen z jabolkom«. Na tem srečanju otroci praktično spoznajo vsestransko uporabnost jabolka: jedo vitaminsko bogat sadež, ga stiskajo in pijejo sok, mesijo testo za jabolčni zavitek, pripravljajo nadev, spe-
čejo in ga s slastjo tudi pojedo, pripravljajo slastna pečena jabolka v testeni srajčki, izdelujejo pletene košarice iz papirja in vanje polagajo sadeže. Druga, prav tako zanimiva in dobro obiskana pa je prireditev »Dan čarovnic«. Tu pa otroci dolbejo in izrezujejo buče, jih krasijo in seveda težko pričakujejo rezultate ocenjevanja. Na tej prireditvi je najizvirnejši izdelek vedno nagrajen. Nagrade so bile vedno vabljive: potovanje v Gardaland, vstopnice za Kolosej, vrednostni bon agencije Kompas in torta. Otroci na obeh prireditvah ustvarjajo skupaj s svojimi starši in pod mentorstvom članov KUD-a. Poudariti moram, da so vse aktivnosti za otroke brezplačne in da vse stroške za material pokriva društvo samo s sredstvi, ki jih dobi od donatorjev.
Kako vidiš delovanje društva v prihodnosti?
Predvsem si želimo, da bi se v naše društvo vključilo čim več novih posameznikov, pa ne zaradi števila, temveč zaradi vsebine našega dela in doseganja ciljev, ki smo si jih postavili. Nadvse potrebno bi bilo vzpostaviti oblike sodelovanja s številnimi društvi v naši občini, ki imajo v svojih programih aktivnosti z otroki in za otroke. Nadvse dobrodošlo pa bi bilo tudi sodelovanje tako šole kot vrtca. S skupnimi močmi bi lažje uresničevali vsebinsko bogatejše programe na področju prometne vzgoje, s tem pa bi posledično zagotavljali večjo prometno varnost.
Iskreno želim, da bi tvoje želje in želje društva postale resničnost! Meta Železnik
Tomaž Kocman je za svoje delo prejel srebrno značko
V torek, 6. februarja, je bila v dvorani Upravne enote Ljubljana-Bežigrad svečana prireditev, na kateri sta Zveza ekoloških gibanj Slovenije (ZEG Slovenije) in slovensko gibanje za pravilno in varno delo podelila priznanja za izboljšanje kakovosti življenja in dela, zdravja pri delu, varstva okolja, ozaveščanja, informiranja in izobraževanja otrok in občanov. Srebrno značko je prejel naš sodelavec Tomaž Kocman.
Tomaža smo za priznanje predlagali zato, ker je že od mladih nog predan planinec, ekolog, nasmejan prijatelj in vzgojitelj otrokom in sodelavcem. V vrtcu Jelka je kljub svoji mladosti vpeljal številne zanimive akcije, ki vplivajo na kvalitetno bivanje otrok in družin, ki so vključene v vrtec. Letos vodi in izvaja planinsko šo-
Tomaž Kocman je za svoje širjenje zdravega načina življenja, varnosti ljudi pri raznih aktivnostih in spodbujanje ekološke vzgoje odraslih in otrok prejel srebrno značko Zveze ekoloških gibanj Slovenije in slovenskega gibanja za pravilno in varno delo.
lo za sodelavce. Za to se je odločil, ker želi širiti zdrav način življenja, opozarjati na varnost pri raznih aktivnostih in spodbujati ekološko vzgojo odraslih in otrok.
Planinstvo je zelo zdrav način življenja, s poudarkom na pozitivnih vrlinah, kot so prijateljstvo, tovarištvo, vztrajnost, ljubezen do narave, vedoželjnost. Odklanja nezdravo tekmovalnost in škodljiv način življenja sodobnega sveta. Svojo prepričanost v pravilnost vrednot, ki jih živi in neguje, in optimizem in prijaznost je prenesel na vse, ki se srečujemo v vrtcu, na otroke, starše in zaposlene. To je zdravo okolje, in to je tisto, kar v vrtcu vzpodbujamo in živimo. Svoje vrednote širi med otroke in sodelavce na način, da jih radi sprejmejo.	Sodelavci iz vrtca Jelka
Kakor zvezda v senci niča izgine tvoja podoba!
Zlate mreže večera vlečejo noč k otrokom.
Mesečni literarni večeri, ki jih organizira župan naše občine, so se nekako prijeli, saj je jedro poslušalcev že izoblikovano in so večeri dosegli svoj namen. Ko sem se pripravljal na pisanje tega članka, sem razmišljal vse mogoče in utrnila se mi je misel, da bi storili korak dalje in nadgradili te večere z večjim sodelovanjem navzočih, nekako po vzoru »čitalniških večerov« iz dobe, ko so se še Slovenci krepko borili proti tujemu vplivu v jeziku in literaturi, to je nekako iz obdobja šestdesetih let 19. stoletja. Tudi sedaj se čuti močna potreba po ohranjanju lepega slovenskega jezika in slovenske besede v vseh pojavnih oblikah. Kaj napisati in povedati o tokratnem gostu g. Igorju Likarju? Sem kar rahlo v zadregi, ker je drugačen, bolj samosvoj, in vendar običajen. Zadrega je bila še večja, ko nas je na začetku presenetil s posnetkom glasbe, pa ne običajno napisane, po notah, in odigrane na običajne inštrumente, ne! Ubrano škripanje in cviljenje je provokativno prihajalo iz zvočnikov in paralo živce nevednim poslušalcem. Šele ko nam je avtor pojasnil nastanek te »glasbe«, smo doumeli vso posebnost in neobičajnost avtorja. Posnetek je namreč nastal v steni Kogla, v Kamniških planinah, mikrofone in magnetofon sta nosila dva plezalca in posnemala zvoke, ki so nastajali v tem prostoru ob plezanju. Tako se iz čudne harmonije zvokov lahko izlušči drgnjenje vrvi ob sponke, pa žvenket klinov krog pasu, pa preleti ptic, žvižganje vetra okoli skal in skozi ruševje...Res nenavadno in enkratno. Za posnetek si je avtor prislužil nagrado na tekmovanju zvočnih radijskih efektov v Wroclavu.
Vdaljavi šumijo grebeni molka in besede dna.
m
r> i

'V*
Pesnik, pisatelj, dramatik, dramaturg in režiser Igor Likar
(93), zbirka novel Gora, čakajoča preroka (93), radijske igre za odrasle in otroke: Čudež gospoda Alessia (79), Če bi čebele pele (85), Pravljica o sekiri in belem macesnu (87), Uklenjeno srce (88), Brisanje resničnosti (88), Predsednik siromakov (89), Sla in oblast (89), Izdaja neba (90), Deklica Krilčica (90), Apel za Jadran (90), Namigujoči prst spomenika (90), Stekleni stolpi (91), Letim iz dežele temnih prividov (90), Potop (94), Kolumbi-na in črni klovn (95), Apostol in zbiralci groze (95), režiral je več kot 80 radijskih iger, med drugim Zvočne burleske (88), Ecopho-nia Maris (89), Zvoki gore (91), Otroka reke (93), več gledaliških režij, med drugim Beckettov Konec igre (83), Strindbergove-ga Oče-ta (84), Ghelderodovo Sonce zahaja (85), njegova je tudi TV serija (44) dokumentarnih filmov Razgledi slovenskih vrhov (94-95), ki je nekakšna zgodba o Sloveniji od Goričkega pa do Kraškega roba; in še bi lahko naštevali.
IGOR LIKAR, pesnik, pisatelj, dramatik, dramaturg, režiser, piše in režira predvsem radijske igre, raziskuje odnos med zvokom, besedo, gibom in scenskim prostorom. Najvidnejše so njegove pesniške zbirke Neslišni dogodki (82), Neizgovorjena zemlja (90), Potovanje čez Mojzesov spomin (91), Lastovice in vojaški škorenj
Jok je moja prva govorica, a na dnu vsake besede slišim molk iz materinih ran. S krošnje svetlobe pada listje v moj spomin...
Gospoda Likar in Peršak v pogovoru
Spomnil se je mame. Vedno je sanjarila z oblaki. Stala je pred hišo. In jim jih opisovala z dolgimi zgodbami srečanj vitezov in praporov. Vedno so bili nad njenimi zgodbami potujoči oblaki. Spomnil se je, kako ga je zlahka znala zvabiti med pregibe pravljic. Kako je odprtih ust poslušal, medtem ko je gledal, kako je njena roka mirno nalivala gosto, toplo juho v cedilnik. (Imela je nenavaden dar za domišljijo, ob tem pa je za družino postorila še vse drugo iz krutih, vsakodnevnih slik za obstoj)...«Ce boš pravi človek, ko boš velik, si boš vedno želel tja čez, tja, kamor lahko potujejo le oblaki... «
Nad njenim grobom, edino tam, kjer počiva ta zgarana, pridna ženica, polna oblačnih hrepenenj in po pomoti živeča v slikah socrea-lističnega napuha. (Umrla je stoje, čudna in pomenljiva podobnost, s krožnikom v rokah, pravkar prelitim z domačo govejo juho, pretresena od vseh sprememb, prav na dan, ko so pomrle pravljice - tisti dan, ko je pohodništvo davnih praporov pripeljalo v razpadajočo deželo dolgo izklicevano, jekleno ostrino plemenskih bitk!), le tam je vedno znova, po njenih besedah, prešteval oblike oblakov in jim določal poslanstvo.«
Takšen je nekako Igor Likar, težko ga je opisati, zato naj deli njegovih zgodb pričarajo o njegovem liku. Napako bi delali, če bi ga sodili kot fantasta. Njegova pripoved je najprej navadna, zanimiva zgodba iz morda nekoliko nenavadne resničnosti, večplastna, pretehtana, sproščujoče pripovedna, njen ton pa je močno oseben z miselno ostrino in simbolno večpomenskostjo.
In ponovno smo bili navzoči deležni čistega, krepkega doživetja z močjo pripovednih dobrin oblikovalcev slovenske proze in lirike, začinjene z zvočnimi podporami.
Besedilo in foto: Tone Ipavec
Večer,
kot ga še ni bilo!
Helena Ogorelec, Olga Stopar, Meta Železnik, Jelka Moravec, Jože Jerman, Emil Milan Kuferšin in Tone Ipavec so ob glasbeni kulisi Bojana Ogoreleca-Bojča zbranim predstavili nekaj odlomkov iz županovih del. (Foto: Zoran Rink)
V sredo, 28. februarja, je bil v Svetu knjige v prijaznem okolju Knjigarne in galerije Beseda v Domžalah in prijazni podpori Romana Kosa predstavljen recital iz književnih del gospoda Toneta Peršaka.
Kako je sploh prišlo do tega? Tako kot večina dobrih stvari, se je tudi ideja za ta večer rodila v pogovora ob srečanjih dobrih ljudi! Tako sta se ob »čajčku« srečali Anica Gladek in Helena Ogorelec ter razpravljali o vsem mogočem, ko pa je pogovor nane-sel na trzinskega župana, je dala beseda besedo in sta ugotovili, da je pred kratkim praznoval okroglo obletnico, 60 let, in da bi bilo silno lepo, če bi mu občani pripravili večer, kjer bi v ustrezni obliki podali prerez njegovih proznih in liričnih del. In sta si porazdelili delo: Anica je prevzela pripravo recitala, Helena pa je izbrala izvajalce in poskrbela za vso organizacijo pod okriljem DU Žerjavčki iz Trzina. Ker sem tudi sam sodeloval kot izvajalec, ne bi bilo etično, da napišem svoje mnenje, zato sem se po prireditvi podal med številne poslušalce (našteli so jih preko petdeset) in jih povprašal, kaj menijo o recitalu. Povprašal sem tiste, ki so redni obiskovalci takšnih prireditev, in pa tiste, ki so tako ali drugače strokovno povezani s takimi dogodki. Splošno mnenje je bilo, da je Anica Gladek recital sestavila zelo profesionalno, skoraj po kronološkem redu, in da je morala pri tem prebrati veliko večino Peršakovih del, ki jih ni malo. Tudi organizacija je bila brezhibna. Prostor, ki sta ga izbrali glavni protagonistki Anica in Helena, je bil tako posrečeno izbran, da si skoraj ne moremo zamisliti boljšega. Tudi
izvajalci - Helena Ogorelec, Olga Stopar, Meta Železnik, Jelka Moravec, Jože Jerman, Emil Milan Kuferšin in Tone Ipavec
so bili dorasli svoji vlogi interpretov Perša-kovih del. Za glasbeno kuliso je prav imenitno poskrbel Bojan Ogorelec-Bojč. In še eno mnenje: »Najbolj všeč mi je bila (poleg visokega nivoja interpretacije njegovih /Peršakovih/ del) visoka kulturna raven zbrane publike, ki je nekaj minut pred začetkom sama od sebe povsem utihnila in čakala na začetek.«
Po končanem recitalu se je Tone Peršak za-
hvalil številnim poslušalcem za prisotnost in pazljivo spremljanje, izvajalcem pa s šopkom za Anico in dvema buteljkama, eno za ženski del izvajalcev, drugo za moški. Nato so se izvajalci in obiskovalci pomešali ob prigrizku, ki so ga izvajalke kar same pripravile, in ob sproščenem pogovoru ugotavljali, kako današnji čas zahteva takšne prireditve in prijateljska druženja, saj je med nami vse preveč napetosti in nepotrebne sovražnosti. In vsem nam je bilo lepo. Pa kmalu ponovno snidenje, smo si zaklicali ob slovesu!	Tone Ipavec
Vabilo na srečanje z Vlasto Nussdorfer
V torek, 17. aprila, bo ob 19. uri v Centru Ivana Hribarja na pobudo DPM Trzin in v sodelovanju s Knjižnico Trzin Vlasta Nussdorfer predstavila svoji knjigi Naše deklice z vžigalicami in Dečki iz ulice. Naslova njenih knjig sicer spominjata na pravljice, toda resničnost je daleč od tega. Spregovorila bo o nasilju med štirimi stenami in o načinu pomoči prizadetim. Vljudno vabljeni!
Z. J.
Celova kapelica obnovljena
Na slovenski kulturni praznik je bilo pred obnovljeno Celovo kapelico na Mengeški cesti v Trzinu kar se da slovesno.
Trzinskemu župniku, gospodu Pavletu Krtu, ki je kapelico blagoslovil, so se to popoldne pridružili pevci cerkvenega mešanega pevskega zbora in številni občani. Kapelico so zadnja leta primerno vzdrževali Gradiškovi, lani pa se je obnovitvenih del lotil sedanji lastnik Janko Gradišek z družino. Opravil je vsa zidarska in pleskarska dela, obnovil vrata in streho. Zunanja poslikava kapelice, za katero je sredstva namenila Občina Trzin, je delo gospoda Marjana Gabrila, slikarja iz Mengša. Zbrani na slovesnosti so se odzvali vabilu Gradiškovih na priložnostno pogostitev in se zadržali v prijetnem klepetu. Da je bil dogodek pomemben tudi za naš kraj, saj je obnovljen delček naše dediščine, je s svojo prisotnostjo dokazal župan Občine Trzin gospod Tone Peršak. Naj ponovnim znani sikhovski pregovor, ki sem ga uporabila tudi v pozdravnem nagovoru: Če izgubiš zdravje, nekaj izgubiš. Če izgubiš dostojanstvo, izgubiš precej. Če izgubiš dediščino, si izgubljen. Izgubljen je narod brez dediščine. Dediščina je bistvo kolektivne identitete in samospoštovanja. Pa naj gre za dediščino naših davnih prednikov ali za tisto, ki jo pišemo že tudi mi sami.	Jožica Valenčak
Z voljo in motivacijo olimpijadi naproti
Jošt Zakrajšek - kanuist na divjih vodah, je športnik od glave do pet. Le nekaj dni pred najinim pogovorom je prišel iz Južne Afrike, kjer je treniral z reprezentanco, in tudi te dni, ko berete tele vrstice, pridno trenira v vroči Braziliji. Tudi dnevi, ki jih preživi doma v Trzinu, so vse prej kot enolični. Na najino srečanje je prišel s fitnesa in po prijetnem pogovoru se mu je že mudilo na nov trening - na Pokljuko, kjer za popestritev za svojo kondicijo skrbi tudi s tekom na smučeh. Ne le talent, tudi močna volja in predvsem vztrajen trening so se Joštu doslej s športnimi uspehi že obrestovali, a številnim odličnim rezultatom želi v prihodnje dodati še več. Letos ga čakajo tekme na svetovnem in evropskem prvenstvu in v svetovnem pokalu, prihodnje leto pa olimpijske igre. Prav nobeno presenečenje ne bo, če se bo Jošt z letošnjih tekem domov vrnil s katero od kolajn.
Športu se je posvetil že v otroštvu, nekoliko hudomušno pa pristavi, da je za njegovo navdušenje nad kanujem in mrzlimi brzicami kriva bratova sošolka. »Ko sem enkrat na Dunaju gledal naše veslače z Iztokom Čopom na čelu, sem se že skoraj navdušil za veslanje, a me je nato bratova sošolka, ki je doma v Tacnu, povabila na vpis novih kajakašev in kanuistov. Takrat sem šel v Tacen samo pogledat, no, pa sem v tem športu ostal vse do danes,« v smehu pove ta 23-letnik, ki se je kanuju na divjih vodah zapisal že pri dvanajstih letih. »Vedno sem imel rad vodo in šport. Prej sem treniral tudi košarko, ampak kanuizem mi je bil takoj všeč, čeprav pred letom 1995 nisem imel pojma,
Jošta Zakrajška letos čakata nastopa na evropskem in svetovnem prvenstvu, prihodnje leto pa je njegov cilj uvrstitev na olimpijske igre na Kitajskem. (Foto: arhiv Jošta Zakrajška)
kaj to je.« Kanuizem in kajakaštvo pač nista športa, ki bi ju otroci imeli priložnost večkrat videti po televiziji, a Jošta to ni odvrnilo od tega, da je začel pridno in vztrajno trenirati in nato tudi uspešno tekmovati. Prvi klubski kanu je kmalu zamenjal za boljšega, ki so mu ga kupili starši, in pot iz trzinske osnovne šole ga je kot navdušenega športnika pripeljala na športni oddelek Gimnazije Šiška, ki mu je pomagala, da je v mladinski konkurenci osvojil nekaj zavidljivih rezultatov in se že pri sedemnajstih letih pridružil državni reprezentanci. »Prvi večji uspeh je bila zmaga na mladinskem evropskem prvenstvu pred petimi leti v spustu,« pravi in že odgovarja na moje vprašanje,
Vabilo k sodelovanju na VIII. Florijanovem sejmu
VIII. Florijanov sejem bo letos potekal v soboto in nedeljo, 5. in 6. maja. Kot vsako leto, tudi letos TD vabi k sodelovanju v kulturno-zabavnem programu soliste in pevske skupine, recitatorje, instrumentaliste in ansamble, plesalce in druge (od najmlajših iz vrtca in osnovne šole, pa tudi vsa društva in druge organizacije iz Trzina in okolice). Za nastope bo na voljo oder in prireditveni prostor, ki je primeren za različne športne igre in delavnice. Prijave pošljite Turističnemu društvu Trzin na Mengeško 9, lahko pa tudi preko elektronske pošte na naslov: ipavec.majda&volja.net. Rok za prijave je 10. april 2007.
Na sejemske stojnice za predstavitev dejavnosti vabimo društva, posameznike in podjetnike. Prijavnice za uporabo sejemskih stojnic so na voljo v Občinskem informativnem središču oziroma v Turističnem društvu Trzin na Ljubljanski c. 12/f, na vašo željo vam jih tudi pošljemo. Vse informacije o sejmu dobite tudi preko telefona 01 564 47 30, GSM 031 668 615 ali www.td-trzin.si. .	TD Trzin
kakšna je razlika med kajakom in kanujem in kakšne discipline sploh obstajajo. »V kajaku sediš in veslaš z obeh strani, v kanuju pa klečiš in veslaš z ene strani. Čolna se na prvi pogled ne razlikujeta veliko in tudi proge, ki jih vozimo, so za vse - tako kajakaše in kanuiste, enake. Poznamo pa še dve ključni disciplini - kajak in kanu na divjih vodah se namreč vozita v disciplinah slalom in spust.« Jošt je prvo zmago na mladinskem evropskem prvenstvu torej osvojil kot kanuist v spustu, zadnja leta pa se je preusmeril le v slalom na divjih vodah. »V obeh disciplinah je težko biti najboljši, pa še spusta ni na olimpijskih igrah, slalom pa je,« pravi mladi kanuist, ki šolanje nadaljujejo kot študent Fakultete za šport. In prav k olimpijskim igram na Kitajskem so usmerjeni njegovi športni načrti. V ta namen se dnevno vozi v Tacen, kjer trenira na vodi, večkrat tedensko tudi teče, hodi v fitnes, igra košarko, teče na smučeh, dela vaje za tehniko, včasih tudi jaha in pleza v skali. Trenira dvakrat do trikrat na dan, uspehi, ki jih dosega, pa mu dajejo še več volje, veselja in motivacije. Lani je z ekipo osvojil drugo mesto na evropskem prvenstvu do 23 let, na državnih prvenstvih pa je pobral prav vsa prva mesta - v slalomu in spustu, individualno in ekipno, ter še v sprintu. »Po lanskih uspehih so cilji seveda poskočili in so čedalje višji. Trenutno smo sredi priprav in na tekmah, ki se začnejo maja, je moj prvi cilj uvrstitev v reprezentanco na eni od izbirnih tekem, nato pa dober rezultat na evropskem in svetovnem prvenstvu. Kot ekipa bomo Slovenci letos skušali doseči tudi zahtevano kvoto, da se bomo sploh lahko uvrstili na olimpijske igre. In čeprav je prostora le za enega in bo že doma treba premagati nekaj odličnih tekmovalcev, je uvrstitev na olimpijado povsem realen cilj,« samozavestno doda Jošt Zakrajšek - športnik, o katerem bomo prav zaradi pozitivnega razmišljanja, izredne volje in vztrajnih treningov zagotovo še veliko slišali. Na dosedanji poti so mu finančno veliko pomagali Občina in številna trzinska podjetja; če bo tudi v prihodnje tako, nas bo že kmalu vse razveselil z novimi športnimi uspehi.	Jasna Paladin
»Trzinska« klobasa je enkratna priložnost
■	■■■V	■■	I VI
za turistično promocijo občine
Pred nedavnim je Turistično društvo Trzin (navkljub postnemu času!) organiziralo posvet na temo trzinske mesarske tradicije in izdelovanja kranjskih klobas, s katerimi so si trzinski mesarji nekdaj ustvarjali ugled tudi na tujem, ne samo doma. Za to, da je imel posvet tudi primerno strokovno težo, je poskrbel profesor etnologije dr. Janez Bogataj, ki je zbrane seznanil z dosedanjimi prizadevanji za zaščito kranjske klobase, predstavil pa je tudi nekaj idej, kako bi lahko občina Trzin svojo bogato tradicijo izdelovanja kranjskih klobas uporabila za svojo turistično promocijo. Na posvetu se je rodila tudi zanimiva ideja, da bi se v Trzinu lotili zbiranja še obstoječih pisnih virov na temo priprave kranjskih klobas po originalnem ali »trzinskem receptu«. O tem, kako bo akcija potekala, vas bomo sproti obveščali.
O nastanku kranjske klobase ni veliko znanega, saj dr. Bogataj pravi, da o tem ni veliko pisnih virov in da so se prva pričevanja o kranjski klobasi pojavila v nemški kuharski knjigi, in to šele v začetku 19. stoletja. Bolj trdni so dokazi o tem, da so se izdelovanja kranjskih klobas uspešno lotevali tudi številni trzinski mesarji. Mesarstvo je bilo namreč v Trzinu nekoč zelo pomembna gospodarska dejavnost, saj je (posredno ali neposredno) dajalo kruh velikemu številu družin, v Trzinu izdelane klobase pa niso bile cenjene samo v bližnji okolici, ampak tudi v Trstu, Celovcu in Beljaku. Jožica Valenčak, predsednica TD Trzin, je v kratkem pregledu razvoja trzinskega mesarstva izpostavila kar nekaj zanimivih podatkov. Povedala je, da je bilo sredi 19. stoletja v Trzinu kar 18 mesarij, in to dokazuje, kako donosna je bila v tistem času ta dejavnost. Razcvet trzinskega mesarstva je trajal še vse do prve svetovne vojne, med vojnama je sledilo obdobje manjšega zastoja, ki pa se je kmalu končalo. Zaton dejavnosti se je
Kakšne so prave kranjske klobase?
Za prave kranjske klobase je poleg kakovostnega svinjskega mesa, trše slanine in začimb potrebna tudi skrbna priprava.
Dobro ohlajeno meso in slanino so mesarji zrezali z ročno mesoreznico, in sicer meso nekoliko bolj drobno kot slanino. Maso so nato nasolili in odišavili s česnovo vodo in poprom. Na kilogram mesa so dodajali 2,5 dekagrama soli in četrt dekagrama popra, nekateri pa so dodajali tudi belo vino. Maso so nato napolnili v tanka čreva in jih dva dni pazljivo dimili v hladnem dimu.
začel po drugi svetovni vojni, ko so bile opuščene tudi vse ledenice. Danes v Trzinu ni več domače (trzinske) mesarije, ampak je trg »zavzela« Mesarija Arvaj iz Kranja.
Kranjska klobasa sodi med najbolj prepoznavne slovenske jedi
Čeprav je kranjska klobasa ena izmed najbolj znanih slovenskih jedi, za primerno zaščito njene recepture še vedno ni poskrbljeno, nekaj pa je v tej smeri že bilo narejenega. »Pravilnik, ki naj bi omogočil zaščito kranjske klobase, sicer že imamo, vendar je ta kranjski klobasi naredil več škode kot koristi. Napisan je namreč po meri mesnopredelovalne industrije, saj je v njem navedeno, da so kranjske klobase izdelane iz tako imenovanega mesnega testa, kar pa seveda ni res. Zato je sedaj v pripravi nov, ustreznejši pravilnik,« pravi dr. Bogataj in dodaja, da je lani GIZ Meso dopolnilo študijo o zgodovini kranjske klobase in tehnologiji njene priprave. To študijo imajo sedaj v obravnavi pristojne evropske institucije in ko jo bodo potrdile, bo to osnova za celostno zaščito kranjske klobase (njenega geografskega porekla in recepture). Po
besedah dr. Bogataja ima pomembno vlogo pri ohranjanju tradicije priprave pravih kranjskih klobas tudi tekmovanje za najboljšo kranjsko klobaso, ki ga že nekaj let prireja Hiša kulinarike Jezeršek iz Sore pri Medvodah. Na tem mestu pa je treba dodati še to, da je kranjska klobasa uvrščena tudi v sam vrh slovenske gastronomske piramide, kamor sodijo štirje pari najbolj prepoznavnih slovenskih jedi. Kranjska klobasa tu nastopa v kombinaciji z zeljem ali repo.
Lastne kulinarike ne cenimo dovolj
V nadaljevanju posveta nam je profesor na nekaj primerih pokazal, da našo kranjsko klobaso v tujini bolj cenijo, kot jo doma. »Pri nas je kranjska klobasa iz gostinske ponudbe že skoraj povsem izginila, toda na Dunaju, v New Yorku in celo v Avstraliji je kranjske klobase še vedno mogoče dobiti. Na področju zaščite svoje kulinarike nas krepko prehitevajo tako Avstrijci kot tudi Hrvati, ki so med svoje kulinarične posebnosti uvrstili tudi nekaj naših jedi,« je povedal Bogataj in trzinskim gostincem predlagal, da v svojo ponudbo vključijo tudi kranjske klobase, vendar morajo pri tem paziti, da jih ne bodo »skrili« med svojo ostalo ponudbo. Kranjska klobasa si kot slovenska kulinarična posebnost zasluži temu primeren položaj. Zadnji del posveta je bil namenjen vprašanju, kako bi v Trzinu lahko obudili tradicijo izdelovanja kranjskih klobas in kako bi jih vključili v turistično promocijo občine. Bogataj je dejal, da bi se morali najprej odločiti, kakšno klobaso želi občina promovirati - tako imenovano »trzinsko (kranjsko) klobaso« ali kranjsko klobaso z originalnim imenom, vsekakor pa ne klobase z obema imenoma, ker bi to prepoznavnosti zelo škodovalo. »Naslednji korak je oblikovanje posebnega slogana, celostne podobe in promocije, s katero bi to klobaso predstavljali trgu. Tak pristop je po mojem mnenju najboljše orožje proti globalizaciji in hitri prehrani tujega izvora,« je še povedal profesor dr. Janez Bogataj.	Zoran Jereb
Potrebujete pomoč?
Ste osamljeni? Si na sprehodu želite družbe sočloveka? Bi se kdaj radi pove-selili, pa se nimate s kom?
Skupaj bomo premaknili omaro, obesili sliko na steno, odšli na obisk k zdravniku. Tudi nakupi v trgovini lahko postanejo prijetnejši. Ker nam ni vseeno za vas. Ker noben človek ni otok... Ker bi vam radi pomagali. Pokličite nas na telefonsko številko: 031 403 594 Sodelavci župnijskega Karitasa Trzin
Trzinski čistilci stekla so se predstavili na TV Slovenija
Ko so pripravljavci oddaje Tistega lepega popoldneva na TV Slovenija želeli predstaviti Trzin in njegove značilnosti, je voditeljica Mojca Mavec v hipu izbrala: tradicionalna obrt čiščenje stekla. Zakaj? Zato, ker začetki trzinskih čistilcev stekla segajo v trideseta leta prejšnjega stoletja, in lahko rečemo, da smo Trzinci prvi »čistili Ljubljano«.
Za omenjeno oddajo so prizadevni nasledniki družine Blaževih iz Trzina - Blaža, Johana in Franca, zbrali res veliko pisnega in slikovnega gradiva. Tudi Franci Mušič - Johanov (sedanji podžupan Občine Trzin), Franci Mušič - Tomažičev in Ivan Mušič - Blažev ter številni drugi iz teh družin so si kot podjetniki s čiščenjem stekla služili kruh. Hkrati z modernizacijo prvotne opreme čistilcev: krpe, vedra, lestve in kolesa, se je širilo tudi območje dejavnosti. Danes njihovo delo v Sloveniji in tujini nadaljujejo številni podjetniki in podjetja, kot je na primer Čistoča d.o.o.
Zbrano gradivo o trzinskih čistilcih je delček v mozaiku zgodovine Trzina, ki ga s pričevanjem in dokumenti lahko še nadgradimo in ob priložnostih tudi prikažemo. Podobno moramo storiti za tradicionalno dejavnost trzinskega mesarstva in druge nekdanje dejavnosti, na primer tudi za stare domače gostilne.	Jožica Valenčak, TD Trzin
Osmi pustni karneval v Trzinu
V letošnji pustni karneval v Trzinu je organizatorju Turističnemu društvu Trzin spet uspelo pritegniti blizu 120 maškar, od najmlajših do tistih, ki jih štejejo že krepko preko sedemdeset. Organiziranim skupinam, ki so se predstavljale na šestih vozilih -petih s traktorsko vleko in eni s konjsko vprego - so se na zbirališču za Kulturnim domom v Trzinu priključile še posamezne maškare.
Starši najmlajših pustnih šem, ki teh niso prepustili v varstvo povorki, so se sprevodu priključili v avtomobilih in se na postankih pridružili ostalim maškaram. Gostitelji so sprevod radi sprejeli, čeprav so imeli zato kar nekaj več dela in stroškov. Prireditev je gledalce in maškare spodbudila za nadaljevanje pustnega rajanja. Izbira je bila za bližnje Dobeno, Domžale in Vir, koder organizirajo vsako pustno nedeljo odmevno povorko. Slednje so se udeležile tri skupine iz Trzina.
Pustni karneval je v Trzinu nastal takoj po ustanovitvi nove občine. In vsa pohvala gre vztrajnežem, ki vsako leto spet »potegnejo voz« iz zimskega spanja, se vključijo v pripravo karnevala ter navdušijo nove skupine. Ena takih je skupina letošnjih »gusarjev«. Izbrane teme in predstavitve na
Zahvala sponzorjem
Sodelujoče skupine na karnevalu in neu-gnani harmonikarji so po malici v Kulturnem domu Trzin prejeli nagrade, ki jih vsako leto prispevajo naši sponzorji. Slednjim in gostiteljem povorke se ob tej priliki poimensko zahvaljujemo:
•	AS Motocenter d.o.o., Trzin
•	Gostilna pri Narobetu, Trzin
•	Sam d.o.o, Zg. Jarše
•	Okrepčevalnica Barca, Trzin
•	Induplati d.d., Zg. Jarše
•	MERI d.o.o., Bar La'Goja, Trzin
•	Gostilna Pr'Jakov' Met', Trzin
•	Petrol d.d., PE Trzin
•	Gostilna Trzinka, Trzin
•	Trgovina Naomi, Trzin
•	Kalcer d.o.o., Trzin
•	Bistro Mojca, Trzin
•	Kimi d.o.o., Trzin
•	Vinska klet Uršič, Trzin
•	Saje d.o.o., Trzin
•	Okrepčevalnica Trzin, Trzin
•	Pizzerija Sestrice, Trzin
•	Pizzerija Da Mattia, Trzin
•	KUD F. Kotar Trzin
•	London pub, Trzin
•	Okrepčevalnica Bor, Trzin in
•	Watt elektro d.o.o., Trzin
- . ■ 1	
HV r^S^RHK^	
	■H j 1 " vbek- -j jfj. , j
	lf -^r—jfhi J. -■ ■■
	'k AÍ1S0
	Ta 4« * JF n "I* j mm
■l^ft Jf1 jfc Jh^^B.	
	h wm ■ m;
V iH	i à k jpj^H r r \ ■ i J ,1 j
dosedanjih karnevalih so posegale v aktualne probleme naše občine: od izbire občinskega grba in zastave, problema otroškega varstva, županske volitve, moteče pozidave Ongra, komunalne infrastrukture in lani zelo odmeven problem trzinskega pokopališča. Državi so maškare ponudile rešitev za operacijske mize in zbirale prostovoljne prispevke. Rdeča nit vsakoletne povorke so trzinski mesarji (turistično društvo udeležence sprevoda vsako leto pogosti s klobasami). Tradicionalnim mesarjem so se letos pridružili »žerjavčki« -simbol naše občine. Otroci so pod mentorstvom gospe Majde Šilar sami in v celoti pripravili kostume in za to porabili več ur,
Nekaj letošnjih parol
•	»Joj, joj, kam me bodo položili? Mogoče kar po Ongru raztrosili.«
•	»Glej ga, Trzinca, po cesti leti in prašička lovi!«
•	»Zbiramo prispevke za višjo natali-teto - država nam je pobrala veliko denarja.«
•	»Obrtna cona, kje si ti? Pokopala si vseh pustov osem, pa še vedno daleč si!«
•	»Žerjavčki mladi smo pognali, da bi nesporazume poravnali.« itd....
•	»Trzinska skerca in klobasa s tra-dic'jo se ponaša.«
kot jih en delavec mesečno na delovnem mestu. Povorka se je ustno v treh urah predstavila celotnemu kraju. Tudi v OIC, kamor so se maškare s Kidričeve ulice namenile kar peš.
V zahvali naj poleg sponzorjev izpostavimo tudi trzinske gasilce, ki povorko spremljajo od začetka karnevala. In tako je bilo tudi letos, ko so povorko poleg poklicnih varnostnikov prijazno varovali še policaji PP Domžale. Če bi ti pregledali opremo voznikov, bi jo ti »odnesli« brez prekrška, saj so imeli za »žejo« le pravo mleko. Pohvalimo naj tudi našega stalnega sodelavca Andreja Ručigaja, ki oblikuje željene parole in poslikave. Za organizatorje je največ vredno, da ni bilo nobenih nezgod, otrokom v veselje pa so bile sladkarije in mandarine, ki so si jih za »slabe čase« napolnili še v žepe.
Jožica Valenčak
Zimska dogodivščina
Bil je lep sončen dan, ko smo se odpravili na železniško postajo v Ljubljani, od koder nas je vlak popeljal do Rakeka. Tam so nas pričakali naši vodniki s pustnimi krofi in topografskimi kartami, s katerimi smo se kasneje podali na krajšo orientacijo po bližnji okolici. Cilj te orientacije je bila naša koča sredi zelenega gozda, v kateri, ko smo hodili proti njej, je že dišalo po domačem čaju. Seveda pa se je takrat naša nora dogodivščina šele dobro začela. Komaj smo se za trenutek spočili, že nas je čakala nova naloga. Postaviti smo si morali ognjišče, na katerem smo kasneje spekli odlične hrenovke, še boljši pa je bil domači praženec (šmorn) izpod rok spretnih vodnikov. Večer je minil v znamenju pusta hrusta ter taborniških karaok, kjer smo se nekateri še posebno dobro izkazali in za zaslužen trud prejeli slastne nagrade. Zjutraj so nas predramili nežni sončni žarki, ki so kar klicali, da se jim nastavimo. Ker pa je sedaj čas zime in smo se zbali nenadnega snega, smo si s pomočjo vodnika izdelali krplje, da nas sneg slučajno ne bi presenetil na poti domov. Tako se je v nedeljo popolne zaključila naša avantura, komaj pa čakamo na naslednjo!	Maja Omahna
Imate radi naravo? Ste radi v naravi? Na svežem zraku? Verjamem, da ja! Ste atletske postave, športni tip? To pa žal ne. A šport vas zanima? Vsekakor, a le kot gledalca. Ker ste mislili, da ni športa, primernega za vas? Ja. Narobe! Obstaja namreč športna disciplina, v kateri lahko enakovredno tekmujejo mladi in stari, moški in ženske, atletsko razviti polbogovi in invalidi. In vse skupaj se odvija v naravi!
V orientacijskem klubu Trzin se razen orientacijskega teka (kije bil predstavljen v prejšnji številko Odseva) intenzivno ukvarjamo tudi s precizno orientacijo, različico orientacijskega teka, ki so jo v Skandinaviji razvili z namenom, da bi se lahko prav vsakdo spoprijel z izzivi orientacije v naravi.
Precizna orientacija
trolne točke, oziroma izberejo primerno zastavico.
Naj kar takoj postrežem s preprostim primerom. Recimo, da so na neki kontrolni točki tri zastavice. Prva stoji na severnem robu jame, druga v sredini jame, tretja pa na vzhodnem robu jame. Tekmovalec je s pomočjo karte prišel do kontrolne točke in sedaj s poti (iz daljave) opazuje jamo z zastavicami. S pomočjo posebnih simbolov, ki natančneje opisujejo položaj pravilne zastavice na kontrolni točki, razbere, da
Kaj je to za ena reč?
Podobno kot pri orientacijskem teku dobi tudi pri precizni orientaciji tekmovalec na startu karto z vrisanimi kontrolnimi točkami, ki jih mora s pomočjo karte in kompasa na terenu najti in obiskati v pravilnem vrstnem redu. Za razliko od orientacijskega teka pa pri precizni orientaciji ni pomemben čas, ki ga tekmovalec porabi na progi, je pa omejen. Na vsaki kontrolni točki se namreč nahaja več zastavic in naloga tekmovalca je, da s pomočjo posebnega opisa kontrol ugotovi, katera izmed zastavic stoji na pravem mestu. Medtem ko so orientacisti pri orientacijskem teku pozornejši na izbiro svoje poti med kontrolnimi točkami, so pri precizni orientaciji pozornejši na detajle, kjer je točka postavljena, in pri tem poskušajo na različne načine določiti pravi položaj kon-
Vabilo na pohod
Društvo za razvoj podeželja LAZ iz Ja-blaniške doline v občini Šmartno pri Litiji letos že četrtič prireja zelo prijeten pohod po obronkih Jablaniške doline. Pohod bo potekal v soboto, 31. marca, kontrolni kartonček pa bo možno potrditi od 7. do 11. ure. Začetek krožne poti je pri gasilskem domu v Zgornji Jablanici, nato pa nas na označeni poti čaka štiri ure nezahtevne hoje. Ob 14. uri bo na cilju v vasi Gradišče pri Litiji zabavna prireditev in družabno srečanje. Za dodatne informacij si oglejte www.podezelje-laz.si ali pokličite na telefon 041 355 927. Jelka Babič
mora poiskati zastavico, ki leži na vzhodnem robu jame. S pomočjo kompasa ugotovi, kje je vzhod, in se odloči za tretjo zastavico.
Zmaga tisti, ki je pravilno določil največ zastavic. Ker ima lahko več tekmovalcev enako število pravilnih odgovorov, sta na progi dodatno še ena ali dve časovni kontroli. Na časovni kontroli stoji kontrolor, ki tekmovalcu meri čas, ki ga ta porabi za pravilni odgovor. Tako med tekmovalci z istim številom pravilnih odgovorov o vrstnem redu odloča krajši čas na časovnih kontrolah.
Pri precizni orientaciji velja pravilo, da se lahko gibamo le po utrjenih poteh. Na ta način so zagotovljeni enakovredni pogoji za vse tekmovalce, tudi za tiste, ki uporabljajo invalidske vozičke. Tudi za pravilno zastavico na kontrolni točki se odločamo z razdalje, s poti. Zastavice so namreč zmeraj postavljene tako, da so vidne s poti. Tako v precizni orientaciji kot tudi v orientacijskem teku tekmovalci s svojo aktivnostjo ne puščajo posledic za naravo. Zaradi tega ni v gozdu več smeti, ne nastajajo nove poti, ne lomijo se mladike itd.
Precizna orientacija v Sloveniji
V Sloveniji že od leta 2005 poteka liga v precizni orientaciji, imenovana Slovenska Pre-O liga. V lanskem letu so vse tri tekme v Slovenski Pre-O ligi, skupaj s tremi ena-
kovrednimi tekmovanji na Hrvaškem, štele tudi za na novo ustanovljeno meddržavno Slovensko - hrvaško Pre-O ligo. Tako smo lahko Trzinci tekmovali kar v dveh ligah, in pri tem na obeh frontah poželi velik uspeh.
V Slovenski Pre-O ligi 2006 je sodelovalo več kot petdeset tekmovalcev iz Slovenije, Italije in Hrvaške. Skupna zmaga je pripadla članici OK Trzin Anji Babič. Pravo ekipno prevlado pa je naš klub prikazal v Slo-vensko-hrvaški Pre-O ligi 2006. V konkurenci več kot sedemdeset tekmovalcev iz omenjenih treh držav je prvak lige postal najboljši trzinski orientacist Krešo Keresteš, med prvo osmerico v absolutni kategoriji pa se je skupaj uvrstilo kar šest članov OK Trzin. Podobna premoč se je pokazala tudi v razredu pa-raolimpijk, kjer je OK Trzin zasedel vsa tri mesta, ki prinašajo medalje.
V letu 2006 je bilo organizirano tudi prvo državno prvenstvo v precizni orientaciji. Prva državna prvakinja je postala Andreja Anžur iz Komende, Trzinci pa smo osvojili drugo, tretje, četrto in peto mesto.
Tekmovanja v letu 2007
Slovenska Pre-O liga se bo nadaljevala tudi v letošnjem letu. Vsa tri tekmovanja (Mlaka pri Kranju, Črni Vrh nad Idrijo, Ljubljana) bodo ponovno štela tudi za skupno Slovensko-hrvaško Pre-O ligo 2007. Za nas Trzince bo tokrat še posebej pomembno državno prvenstvo. Le-to bo namreč letos potekalo na domačem terenu, v trzinskem gozdu. V mednarodnem merilu bo letos največ pozornosti namenjene evropskemu prvenstvu v Franciji in svetovnemu prvenstvu v Ukrajini. Obeh tekmovanj se bo udeležila tudi slovenska državna reprezentanca, ponovno sestavljena iz članov OK Trzin. Orientacijski klub Trzin bo tudi v letu 2007 organiziral predstavitve in treninge precizne orientacije. Kdor bi se želel tudi sam preizkusiti v tem lepem in zanimivem športu, naj napravi prvi korak in se oglasi po elektronski pošti na naslov info@oktrzin-klub.si. Vse informacije o treningih, tekmovanjih, prijavnice za tekmovanja v Slovenski Pre-O ligi 2007 in ostale podrobnosti pa boste našli na spletni strani kluba www.oktrzin-klub.si. Vsekakor pa se nam pridružite v začetku maja na Florijanovem sejmu, kjer bomo pripravili tudi predstavitveno tekmovanje v precizni orientaciji.
Niko Čižek, Orientacijski klub Trzin
Slavil Kamnik, naši krojili vrh, »Pekel« pa je znova upravičil ime
Tisti, ki ste drugo soboto najkrajšega meseca namenili športu oziroma rekreaciji, ste izbrali preudarno. Še več: ni vas bilo malo, ki ste sami, s prijatelji ali pa (najbrž spričo bližajočega se valentinovega) z roko v roki z ljubljeno osebo vstopili v vsem nam domačo telovadnico OŠ - in to ne po naključju. Velika športna dvorana treh imen (Pekel, Ringelšpil ali Karuzel) je namreč znova gostila najboljše »žogobrcarje« od blizu ter daleč, svojevrsten mik težko pričakovanemu dogodku pa je dalo že pregovorno rivalstvo Trzincev in Trzinčanov, zbranih v moštvih »Pekos Pub« ter »Lepe noge«.
No, igralci slednjega (tovrstno ime so si nadeli zaradi všečnih spodnjih okončin) so se v sodelovanju s ŠD Trzin tudi tokrat izkazali kot imenitni ter domiselni organizatorji, ki so z obilico truda ter zvrhano mero dobre volje rešili vse zaplete, prizorišče turnirja pa z »drobnimi kozmetičnimi popravki« vsaj za ta dan zares izvirno spremenili v pravcato Potemkinovo vas.
Dva zapleta
Zaplet 1: Sodelovanje potrdi 12 selekcij, nakar tik pred začetkom prireditve njeno izvedbo močno otežita odpovedi udeležbe dveh domačih zasedb. Razloga? Prva je narobe tolmačila datum, druga pa je imela v svojih vrstah preveč muhaste posameznike. A se je vseeno vse dobro izteklo... Zaplet 2: Strogi kontrolorji tovrstnih dogodkov so znova zmajevali z glavami nad neregularnimi dimenzijami igralne površine, neprijetno situacijo pa je simpatično obrnil prirediteljem v prid hudomušni uradni napovedovalec, ki je že nestrpno občinstvo pozval k simboličnemu dejanju - uprtju ob stene! Hala zaradi tega ni postala prav nič prostornejša, tričlanska komisija pa je, seveda na veliko zadovoljstvo vseh, dobro sprejela tovrsten humor in v imenu športa vendarle dala zeleno luč za začetek turnirja. Kljub temu pa je bil opomin oziroma opozorilo pristojnih služb vseeno (spet!) izrečen.
Slab začetek, preporod in zapravljena priložnost za večno slavo
Poznavalci seveda še pomnite, da so »Pe-kosi« lani izpadli že v predtekmovanju in s tem razočarali številne oboževalce, le malo pa je manjkalo, da bi se zgodba ponovila tudi tokrat. Po porazu v uvodnem kolu so namreč za preboj med najboljših osem krvavo potrebovali zmago z otipljivo razliko, tako rekoč pravi mali čudež, ki pa so ga fantje ob podpori bučnih simpatizerjev vendarle uspeli ustvariti ter si tako povrnili samozaupanje. V izločilnih tekmah so na-
Matic Kociper, organizator turnirja in igralec ekipe Lepe noge: »S prireditvijo smo nadvse zadovoljni, zmagal je šport, morda bo dogodek spričo izrednega zanimanja organiziran kar dvakrat na sezono. Razmišljamo tudi o večjem prizorišču ter, jasno, izboljšavah in udeležencih iz tujine (tokrat sta bili zaradi prepozne prijave žal zavrnjeni moštvi iz Varaždina in Celovca). Posebej bi se rad zahvalil fenomenalni trzinski publiki, ki zna ceniti ter nagraditi naš trud in vložene napore, osvojene trofeje pa so najboljša nagrada za trdo delo in vse ure, prebite na treningih. Drugo leto bo pa še boljše!« je zaključil popularni Tičo.
to ugajali s čedalje prepričljivejšo igro ter v velikem slogu preskočili vse ovire do vrhunca večera, velikega finala, kjer so si zrli iz oči v oči z dotlej še nepremagano ekipo »AC Molos« iz Kamnika. Tekmovalci iz pobratene občine so zadevo vzeli resno, silovito krenili in po hitro doseženem visokem vodstvu tudi povsem nadzirali potek igre. Tedaj pa se je zgodilo ... Temperamentno občinstvo, seveda v veliki večini naklonjeno domačim upom, je strnilo vrste in s huronskim spodbujanjem
(topotanje, prepevanje, ploskanje, igranje na tamburine, pozavno ter frajtonarico, metanje pirotehničnih sredstev ...) upravičilo ime Pekel, »Pekose« pa spodbodlo k brezkompromisnemu jurišu na vse ali nič! Zadnjih pet minut obračuna se je tako igralo zgolj na polovici grogiranih Molo-sov, ki so le nemo pobirali žoge iz svoje mreže ter nemočno opazovali kopnenje še malo prej praktično nedosegljive prednosti, Trzinci pa so za nameček minuto pred koncem uspeli izenačiti in spraviti v delirij vse živo! In ko je že krepko dišalo po se-demmetrovkah, so »Pekosi« šest sekund pred zadnjim sodnikovim žvižgom zapravili napad za končno zmago, darilo - odbito okroglo usnje, pa osamljenemu napadalcu Molosov ni bilo težko potisniti v nebranjeni gol ... Dvorana je obmolknila, nekateri so se veselili kot otroci, drugi so izčrpani popadali po tleh, številne so preplavile emocije, po Ringelšpilu je odmevalo »We are the champions«... Pokali so se dvigali visoko, izpod stropa so se usuli konfeti in baloni v obliki srčkov, izmenjevale so se prepotene majice, firbci so se prerivali za avtograme, ramena so se šibila pod trepljanjem, treba je bilo izkoristiti fototermin, na vrsti so bile izjave za medije, nazdravljalo se je s šampanjcem, nikomur se ni mudilo domov ... Vsi, ki ste bili priče veličastne-
Nekaj zanimivosti in statističnih podatkov turnirja:
•	najmlajši udeleženec je štel 16 let, tisti z največ izkušnjami pa bo letos slavil okroglih 40. Za najprijetnejše presenečenje tekmovanja je s prebojem v četrtfinale poskrbel tim »Sestrice«.
•	najlepši zadetek turnirja je dosegel »Pekos« Tomo Drobež, z nazivom »Šampion fo-togeničnosti« se lahko po novem lahko pohvali leponogi Aleš Šifrer, v hudi konkurenci neumornih ter fanatičnih simpatizerjev ekip pa je bil za najbolj zagnanega ter gorečega navijača razglašen Gorazd Završnik - Pek, ki je dal resnično vse od sebe.
•	na prireditvi, ki je potekala od 9. do 20. ure, je bilo odigranih 16 tekem, navkljub dobro razpoloženim vratarjem pa je žoga našla pot v mrežo natanko 119 krat.
•	številni obiskovalci niso zakrivili nobenega izgreda, ekipa dežurne prve pomoči pa je posredovala le pri dveh lažjih poškodbah: prvi nerodnež je na tribuni obnemogel, padel vznak s klopi in bruhal, drugi nesrečnež pa je med odpiranjem pločevinke staknil neprijetno ureznino.
•	končni vrsti red: 1. AC Molos (Kamnik), 2. Pekos Pub, 3. Lepe noge, (oba Trzin), 4. ŠD Loka ...
Zahvaljujemo se sponzorjem, brez katerih izvedba turnirja ne bi bila tako uspešna:
FERMI d.o.o.
SkGlaso
TrmQvlrtQ t Imn-a/in in laki
HABAT
Trzin Slouamia
mu dogodku, boste ta nepozaben zaključek zagotovo še vsaj stokrat podoživeli!
Poteza dneva...
... zagotovo pripada domačim »kerlcem« iz zasedbe Lepe noge. Lani so se (sicer pod drugim imenom) okitili s srebrom in imeli velike apetite tudi tokrat. A za obe trzinski ekipi pač ni bilo prostora v finalu, zato so se omenjeni junaki salomonsko odločili: ker za seboj že imajo dragoceno izkušnjo z osvajanjem naslova najboljšega, so sklenili
tovrstne občutke omogočiti tudi sokraja-nom. S »Pekosi« so se tako v uvodu polfi-nalnega srečanja kosali povsem enakovredno, nato pa so »leponožci« v nadaljevanju tekme prikazali revijalno igro in nasprotnikom športno čestitali za zmago. Kasneje so zelo suvereno osvojili bron, v finalu pa seveda stiskali pesti za Trzince in na koncu pospravili prizorišče spektakla, ugasnili luči ter za seboj zaklenili vrata. Preostanek večera so nato izkoristili za kratek oddih ter proslavljanje uspeha, nato pa jih zopet
čakajo služba, treningi, tekme, služba, treningi ... Fantje, kapo dol! Valentinov turnir, ki sta ga na veliko zadovoljstvo vseh nastopajočih brezhibno vodila natančna delegatka Špela Knez in avtoritativni delilec pravice sodnik Andrija Petrovič, je tako znova čudovito uspel ter ponesel ime naše občine v širjave, športni zanesenjaki pa so se razšli s toplimi občutki, pesmijo na ustih in z veliko iskreno željo, da se znova čimprej snidemo!
Gašper Ogorelec
KK UTRIP Trzin sezono končal na petem mestu
Trzinski članski košarkarji letošnjo sezono rezultatsko nismo najbolj navdušili, a smo kljub temu marsikatero tekmo odigrali bolje, kot je bilo pričakovati. Značilnost nasprotnikov v ligi III SKL Center je bila predvsem mladost in hitrost. Ravno hitre ekipe z dobrim metom pa so tiste, ki KK Utripu ne ustrezajo.
Drugi del sezone se je začel podobno, kot se je končal prvi: s slabo formo trzinskih košarkarjev, saj jim igra v napadu ni tekla. Na prvo tekmo smo se odpravili v Celje, kjer smo se pomerili z ekipo Pakman Celje. Po odličnem začetku, kjer smo z dobro obrambo in lahkimi koši v prvi četrtini prepričljivo povedli, so domači strnili vrste in nas z močno obrambo odrinili od koša. Do polčasa smo se še enakovredno kosali in ga dobili za točko, drug polčas pa je pokazal drugačno luč. Igra v napadu ni hotela steči, nasprotniku smo podarili preveč žog in zasluženo izgubili z rezultatom 91:76. Tekma proti KK Bistrica je bila izredno izenačena. Bistrica je ekipa, ki nam je v ligi najbolj podobna. Izredno težka tekma, groba igra na obeh straneh, katere posledica je bila tudi izključitev našega igralca Bineta Novaka, čeprav ta ni storil ničesar spornega. Pa saj smo čudnih sodniških odločitev že navajeni. Tekmo so bolje zaključili Bistričani in zmagali z rezultatom 90:84. Končno smo dočakali domačo tekmo. Nasprotnik KK Podbočje je ravno tako borbena ekipa, ki jo odlikuje predvsem obramba. Tekmo so bolje začeli gostje, a so se ob polčasu igralci Utripa s pomočjo nagovora trenerja zbrali
in v drugem polčasu pokazali, da znajo dobro zaigrati. Tekma je bila napeta vse do konca, saj so jo igralci Podbočja prekinjali, da bi prisilili Trzince k zgrešenim prostim metom, a so bili Trzinci presenetljivo natančni. Zmaga z rezultatom 85:80 je bila prava poživitev in spodbuda, saj so se igralci Utripa že vdajali v usodo, da pač ne gre in ne gre. V Kranjski Gori smo igrali v eni najlepših in najbolje opremljenih dvoran v Sloveniji. Nekaj takšnega bi lepo izgledalo v Trzinu. Tekmo smo odigrali proti precej slabšemu nasprotniku in ves čas vodili z varno razliko, tako da smo zasluženo zmagali z 79:61. Naslednja tekma je bila težko pričakovana, saj smo doma igrali proti KK Krvavec. Na tekmi pri njih smo se namreč počutili oškodovane in odločeni smo bili, da jim pokažemo, kdo je boljši. Res smo zagrizli v tekmo in prvič v sezoni odigrali s stoodstotno motivacijo. Vsi na igrišču smo dali vse od sebe in jim vrnili »milo za drago« ter jih premagali za kar 28 točk, z rezultatom 84:56. Po tej tekmi smo vedeli, da znamo zaigrati in smo težko pričakovali tekmo s KK Stražišče. Tudi te smo strli z močno obrambo in kolektivno igro v napadu. Kot je bilo potrebno, smo mlade igralce umirili, s postavljeno igro pa so se pokazale izkušnje. Zaslužena zmaga z 87:73! Z dobrimi občutki smo se odpravili v Gore-njo vas, kjer nas je pričakala ekipa, ki je bila odločena zmagati za vsako ceno. Divjali so po igrišču, nas pokrivali s conskim pre-singom in z grobimi prekrški preprečevali lahke koše. Seveda se igralci Utripa niso ustrašili, ampak kar vrnili z isto mero gro-
bosti. Tekma je bila ves čas izenačena in spet smo na koncu metali proste mete zaradi prekrškov nasprotnika. Ti so imeli veliko srečo in nekaj zadnjih metov zadeli, a vseeno premalo. Tako smo odnesli zmago z rezultatom 75:77. Na tekmo proti prvouvr-ščeni ekipi Krka mladi smo se odpravili zdesetkani. Zaradi bolezni so namreč manjkali štirje igralci. Seveda se tudi tokrat nismo ustrašili, ampak šli v tekmo, kot da nas je dvakrat več kot nasprotnikov. Po prvi četrtini smo vodili za 10, v polčasu pa za 12 košev. To je bil pravi šok za Krko, ki je mislila, da bo zmagala z levo roko. Seveda so v drugem polčasu močno pritisnili in nas ustavili, še posebej nerodno pa je bilo veliko zgrešenih prostih metov, a vdali se nismo. Za zadnjo četrtino so nam ostale tri točke prednosti in močna volja po zmagi. Igralci Krke so sicer izredno dobro zadevali mete za tri točke, ki pa smo jih znali vrniti. Pri izenačenem rezultatu dve minuti pred koncem se je odprlo Novaku, ki je zadel trojko in kmalu smo spet prišli do prekinitev zaradi prekrškov. Tokrat se je izkazal mladi organizator Podgoršek, ki je proste mete odlično zadeval. Zaslužena in razveseljiva zmaga proti prvakom z rezultatom 78:74! Zadnjo tekmo smo igrali v domačem »trzinskem peklu«. Na tekmo je prišlo kar lepo število navijačev, naspro-
Lestvica 3 SKL Center						
Mesto Ekipa	Št. tekem	Zmage	Porazi	Dane : Prejete točke	Razlika Točke	
1 Krka mladi	18	15	3	1574:1228	346	33
2 Pakman Celje	18	15	3	1530:1297	233	33
3 Bistrica	18	13	5	1552:1358	194	31
4 Stražišče	18	12	6	1440:1285	155	30
5 Utrip Trzin	18	11	7	1401:1343	58	29
6 Gorenja vas	18	8	10	1389:1364	25	26
7 Krvavec	18	6	12	1344:1501	-157	24
8 Podbočje	18	5	13	1417:1490	-73	23
9 Kranjska Gora	18	3	15	1242:1530	-288	21
10 TCG-Loka kava 06 18		2	16	1207:1700	-493	20
						
tnik KK TCG Loka pa se je že v začetku vdal v usodo, saj proti tako razpoloženi ekipi ni imel kaj iskati. Trzinci smo dobro začeli in še bolje nadaljevali vse do konca in prepričljivo zmagali z najvišjim rezultatom
sezone 101:65. Tako smo z 11 zmagami in 7 porazi končali sezono na petem mestu. Letošnja sezona je bila zanimiva tudi zaradi porok naših igralcev. Kar dve tekmi smo namreč prestavili zaradi ohceti. Poldiju in
Binetu ter seveda njunima ženama čestitamo tudi na tem mestu. Zahvaljujemo pa se tudi našim sponzorjem: Utripu Trzin, Birin-gu, Skupini in Kalcerju.
Matjaž Erčulj
Nenavaden kulturni dogodek
Nežne melodije narodnih pesmi, ki jih je na citre zaigrala Katarina Skok iz Loke pri Mengšu, učenka 5. letnika Glasbene šole v Kamniku, so 13. februarja zbrane obiskovalce v avli Centra Ivana Hribarja opozorile na prijeten kulturni dogodek v počastitev kulturnega praznika. To je bila nadvse odzivna in dobro obiskana razstava gospe Stanke Golob.
Avtorica se je rodila v Koritnici v Baški grapi, zdaj pa živi z družino na Grahovem ob Bači. Osnove barvnih zakonitosti je spoznala že na oblačilni šoli v Ljubljani. Po naravi nemirna, razmišljujoča, vedoželjna, na videz krhka, a značajsko nepopustljiva, je že takrat spoznala, da mesto ni zanjo. Svoje razmišljanje je že kot srednješolka izrazila v pesmi.
Zapustila je mesto in se vrnila v »svoje kraljestvo«, sicer skromnih življenjskih pogojev, a trdno odločena, da je tam tisto pravo okolje za ustvarjanje. Začetki njenega risanja in slikanja segajo v leto 1981. Svoja čustva je izražala v oljni, pastelni in akrilni tehniki. Njena vedoželjnost in ustvarjalna energija sta jo silila v iskanje možnosti za pridobivanje strokovnega znanja. Leta 1989 je v okviru Sklada RS za kulturne dejavnosti začela spoznavati osnovne likovne zakonitosti in šest let kasneje po naključju opazila globinski učinek peska, če je presejan na različne debeline. Takrat je osvojila tudi že dovolj znanja, da je lahko začela slikati s svojo lastno tehniko - s peskom. Z njo se intenzivno in sistematično ukvarja že dvanajst let. Pesek načrtno nabira v bližnji Soči in Bači in po vseh drugih slovenskih vodotokih, meliščih in kamnolomih. Slikarka ima preko petdeset barv peska, presejanega na šest različnih debelin; s tem naravnim materialom prekriva lesonitne,
é
Čevlji
)
Nizki, visoki, ozki, široki,
nosijo s sabo maso ljudi, vsem se mudi, nihče me ne vidi,
čeprav je na cesti prav kakor čevljev enako oči, nihče me ne sliši,
čeprav je na cesti prav kakor čevljev enako ušes, sprašujem se,
je med kapo in čevlji sploh še duša vmes?
kartonske, steklene, kovinske in druge podlage. Za motiv uporablja konstrukcije mostov, železniške objekte, vodne gladine in krajevno arhitekturo.
Stanka Golob se nam je predstavila tudi kot pesnica. Prav za to srečanje v Trzinu je napisala pesem, namenjeno članom turističnega društva, ki smo jo obiskali lansko leto na poti v Prvačino in si njena dela ogledali v njenem neposrednem življenjskem okolju. Tam smo jo spoznali tudi kot veliko ljubiteljico cvetja, saj se med drugim ukvarja tudi z gojenjem cvetlic - lončnic. Že takrat je preskočila obojestranska iskrica vedoželjnosti in simpatije, »zasnubili« smo jo za dogodek v Trzinu, in ta se je tudi zgodil. Večer je bil nepozaben.
Meta Železnik
Vabilo na čaj ob petih
Za letošnjo dokaj neobičajno zimo in za čas, ko se veliko ljudi otepa prehladov, bojuje s premagovanjem viroze in živi v upanju, da ga ne bi obiskala še neprijazna gripa, je pogovor o čaju nadvse prijazna tema.
In prav o čaju sem se povsem nepričakovano zapletla v pogovor z gospo Lidijo Babnik in ugotovila, da zelo veliko ve o čaju in da se s spoznavanjem vrst čajev, pridobivanjem le - teh in samo kulturo pitja čaja ukvarja že od leta 1998. Ob moji pripombi, da sem sama velika ljubiteljica čajev, ki jih pripravljam iz zdravilnih rastlin in tudi sama nabiram, me je hitro popravila, da so to napitki in ne čaji. Rastlina, iz katere se pridobiva čaj, je čajevec v obliki grma ali drevesa. Iz nje pridobivajo tri vrste čaja: zelenega, rdečega in črnega. Trgajo se mladi svetlo zeleni vršički, ker če so listi temno zeleni, grenijo in niso dobri. Od nadaljnje obdelave je odvisno, katere vrste čaja želijo pridobiti. Na vprašanje, kako običajni ljubitelj razlikuje vrste čaja, je povedala, da po okusu, aromi in sami kvaliteti. Zeleni so nežni in nekoliko trpki. Črni čaji so močni z veliko količino kofeina, zato se jim za ublažitev pogosto dodaja mleko. Rdeči čaji so redki zaradi svojevrstnosti okusa in zato manj priljubljeni med ljudmi. S ponosom je povedala, da v njihovem lokalu - Barci - lahko postrežejo s kar 44 različicami pravega čaja in z enim izmed njih sem bila postrežena tudi sama. Sem ljubiteljica pravega čaja, na pravem mestu in pravilno postreženega. Na belem keramičnem pladnju z rdečim podstavkom v obliki cveta, črnim glinenim dvodelnim čajni-kom, cedilno prijemalko za čaj, poleg pa serviran rjavi sladkor v koc-
kah in originalno zavit polnozrnat biskvitni keks, sem bila postreže-na z zelenim čajem jasmin.
Sogovornica je povedala, da iz dneva v dan več gostov prihaja prav na čaj, ki ga v mirnem kotičku počasi in z užitkom pijejo, ob tem pa v miru prebirajo časopis.
Preden sva se razšli, sva se dogovorili za praktično izvedbo čajanke, to je za predstavitev čajev in njihove pravilne priprave. To bo že kar prihodnji mesec v počastitev dneva žena. Današnja najava velja že kot »vabilo na čaj ob petih«, in sicer 7. marca 2007 ob 17. uri. Namenjeno je vsem občankam, ljubiteljicam pitja pravega čaja in seveda njihovim partnerjem.	Meta Železnik
Občni zbor DU Žerjavčki
Na volilnem občnem zboru so se 23. februarja 2007 v avli Osnovne šole Trzin zbrali člani Društva upokojencev Žerjavčki Trzin. Prišlo jih je 122, kar je prav lepo število. Polnoštevilno so se vabilu odzvali tudi predsedniki društev upokojencev iz Kamnika, Komende, Domžal, Moravč in Mengša ter župan ter podžupan naše občine. Vsi so zbor pozdravili, pohvalili vsebinsko raznovrstno aktivnost in zaželeli nadaljnjih uspehov.
Za »ogrevanje« v delo je mešani pevski zbor Žerjavčki zapel tri vesele pesmi, snovalec verzov pa je prav za to priložnost povezal verze v pesem Upokojenska in jo recitiral. Sledila so poročila, brez letnega obračuna dela preteklega leta pač ne gre. Delo društva za preteklo obdobje so predstavili predsednik, tajnica, blagajničarka, nadzorni odbor in tovariško razsodišče. Predsednik je v svojem poročilu z veseljem ugotovil, da je bil velik del zastavljenih ciljev uresničen. Pohvalil je prizadevanja in napredek mešanega pevskega zbora, ki obstaja že sedmo leto in ima za seboj že kar lepo število nastopov na občinskih prireditvah in v bližnji okolici. V preteklem letu smo uspeli nabaviti enotna oblačila tudi za moški del zbora, za kar se je iskreno zahvalil vsem donatorjem. Uspešno deluje tudi recitatorska skupina, ki se lahko pohvali s številnimi nastopi ne le v občini, temveč tudi v domovih za starejše občane in v zdraviliščih v drugih krajih. Obiskovali smo predstave na Studencu, se udeleževali kulturnih večerov gospoda Antona Peršaka, si ogledali več različnih razstav in poslušali potopisna predavanja. Vsako leto aktivno sodelujemo tudi na Florjanovem sejmu in na prireditvi Trzin poje. Že tretjič smo imeli v gosteh skupino Kulturnega društva iz Črneč, ki nas vsako leto »nasmeji » z odlično igro.
Tudi na letošnjem občnem zboru je bilo lanskoletno delo DU Žerjavčki ocenjeno s številnimi pohvalami. (foto: Zoran Rink)
Uspešno sodelujemo z zeliščarsko sekcijo Društva upokojencev iz Moravč; ogledali smo si tudi njihovo razstavo zdravilnih zelišč in se udeležili predavanja. Začeli smo tudi z razgovori in druženji na temo zdrave prehrane v tretjem življenjskem obdobju, vključujemo se v rekreativno dejavnost.
Vabilo na ustvarjalno delavnico
Člane DU Žerjavčki Trzin v ponedeljek, 26. marca 2007, ob 17. vabimo v društveno sobo na Mengeški 9, kjer bo potekala ustvarjalna delavnica, na kateri bomo izdelovali okrasne izdelke in nakit. Za material bo poskrbelo društvo, s seboj prinesite le dobro voljo za ustvarjalnost. Lahko pridete tudi v družbi vnučkov in vnukinj.
Četrtkovi sprehodi so bili naša stalnica, žal je udeležba maloštevilna. Uspeli smo sestaviti ekipe kolesarjev, smučarjev in strelcev, ki so se udeležili prvenstev Gorenjske regije. Najštevilnejše so bili obiskani izleti, pikniki in novoletno praznovanje. Po poročilih, razrešnici starega odbora in soglasni izvolitvi novega se je predsednik zahvalil vsem prizadevnim članom za dobro in uspešno sodelovanje ter za zaupanje ob ponovni izvolitvi. Izpostavil pa je problem premajhnega števila aktivnih članov društva ter želje, da bi ponovno zaživela ponedeljkova popoldanska srečanja, da bi začela z delom balinarska sekcija in da bi člani samoiniciativno s svojimi idejami in željami prispevali k vsebinsko še bogatejšemu programu. Zbor je sprejel okvirni program izletov in prireditev ter finančni načrt za leto 2007. Članarina bo v prihodnje 6 evrov, vzajemna samopomoč pa 4,5 ev-rov.	Meta Železnik
^Ç^ Upokojenska
(2
;
Reka življenja teče - drvi, pušča za sabo različne sledi, ena nas dviga, druga pa melje, če srečo imamo - v pokoj pripelje.
Zjutraj naš upokojenec iz postelje vstane, oči si zaspane malo pomane. Pogleda skoz okno in se začudi, o, vraga - se mu zdi, da sneži.
Niso snežinke to mrzle in bele, le v glavi so misli mu ponorele. O tovarni je sanjal, saj dosti je let dano mu bilo je v njej preživet.
Takrat misel v glavo mu šine, na mah se sanjavost razbline - izgine. Saj res - v pokoju sem - na tihoma pravi, pristal v zasluženi zdaj sem dobravi.
Spokojno, zaspano nazaj se uleže, prežene različne te pajkove mreže, ki mrežile so ga vsak dan v službi, vesele in žalostne tudi v družbi.
Zdaj, prijatelj, življenje drugačno imej-svobodneje dihaj - veselo naprej! Posveti življenje pokoju in miru, ki teče mimo nas vsak dan v diru.
Milan Pevec
Obvestilo DU Žerjavčki Trzin
Obveščamo vse člane (tako moške kakor tudi ženske), da bomo v Športnem parku pričeli z rekreativnim balinanjem.
Za začetek se bomo prvič dobili v četrtek, 29. marca, ob 16. uri in v torek, 3. aprila, ob 9. uri v športnem parku. Navedena termina bi zadržali do končnega dogovora urnika, ki ga bomo skupaj določili vsi zainteresirani. V primeru slabega vremena pričetek prestavimo na iste dneve, le kasnejši termin.
Odbor DU Žerjavčki
pokazal pot iz nevednosti
Kdo je
Se pred poldrugim stoletjem so bile operacijske sobe smrdljiva legla umazanije, kirurgi so operirali v predpasnikih, trdih od strjene krvi, gnoja in umazanije, roke in instrumente pa so si brisali v hlače. Vsaka operacija je za operiranca pomenila nepopisne bolečine, pogosto pa tudi smrt zaradi sepse. O bakterijah niso vedeli ničesar, učinkovite omame niso poznali. Operirali so takrat, ko ni bilo nobenega drugega izhoda več, večje operacije so bile zaradi bolečin nemogoče, kirurgi pa so sloveli predvsem po svoji moči in hitrosti. Pred vami je zgodba o dveh zdravnikih, ki sta pokazala pot iz teh razmer.
O premagovanju bolečine je že leta 1810 poročal angleški kemik Humphry Davy (1778 - 1829), od takrat pa tudi še drugi, toda kirurgi se za njihova poročila niso zmenili, najbrž tudi zato, ker je bila večina od njih prepričana, da bolečina pač sodi k operacijam. Toda ameriški zobozdravnik Horace Wells (1815 - 1848) je neprestano razmišljal o tem, kako bi svojim bolnikom pomagal pri bolečih popravilih zob. Takrat, davno pred radiom in kinom, so se ljudje zabavali tudi tako, da so nekateri vdihavali dušikov oksid, smejalni plin, in nato zganjali norčije na odru, drugi pa so jih pri tem opazovali. Wells je nekega večera prisostvoval takšni predstavi in na svoje presenečenje opazil, da se je eden izmed nastopajočih krepko brcnil v piščal, ne da bi pri tem pokazal znake bolečine. Takoj je spoznal pomembnost dogodka in novo metodo preizkusil najprej na sebi. Že naslednji dan, 11. decembra 1844, mu je asistent po vdihavanju smejalnega plina izdrl modrostni zob. Ko se je zbudil iz omame, je izjavil: »To je najlepše odkritje našega časa!«
Od takrat je živel le še za svoj izum in najprej na sebi, kasneje pa tudi na pacientih preizkušal narkozo s smejalnim plinom. V majhnem podeželskem mestecu Združenih držav Amerike je kmalu zaslovel po tem, da izdira zobe brez bolečin. Toda zavedal se je, da je prava vrednost omame vendarle v kirurgiji, zato je odpotoval v Boston, k najuglednejšemu ameriškemu kirurgu tistega časa in ga prepričal v poskus operacije brez bolečin. Toda poskus je ne-
Mali oglas
Pizzeria Kapra zaposli picopeka
Pizzeria Kapra zaposli picopeka (možnost priučitve) in gospo za pomoč v kuhinji. Kontakt: Andrej Gliha, telefon 041 711 507.
srečno propadel, ker je bil pacient izrazito neprimeren za tovrstno omamo, česar Wells takrat seveda še ni mogel vedeti. Plah in nesamozavesten je osramočen zapustil operacijsko dvorano, pospremljen s zlobnim posmehom prisotnih zdravnikov in študentov. Dogodek je bil tako obroben, da se datum ni ohranil, ve se le, da se je zgodil januarja 1845. Naključje je hotelo, da je ravno eden izmed Wellsovih učencev slišal za uspešno zdravljenje zob brez bolečin in je želel z njim zaslužiti. In še drugo naključje je hotelo, da ni mogel za poskus dobiti smejal-nega plina, pa mu je neki znani znanstvenik dejal, da je vse skupaj brez pomena, da pa lahko poskusi tudi z etrom, saj ima enak učinek. Narkoza z etrom je uspela in učenec je takoj videl goro denarja, ki ga bo zaslužil z odkritjem. Ta vzvod je bil za uveljavitev metode mnogo bolj mogočen kot Wellsova plemenitost. Prepričal je istega kirurga, kot že dobro leto pred njim Wells, da je 16. oktobra 1846 izvedel še eno operacijo v omami. In še zadnje naključje je hotelo, da je bil tokratni pacient nadvse primeren za omamo, prva operacija v narkozi je požela velik uspeh in pričela se je doba operacij brez bolečin. Niti učenčevega niti imena predlagatelja etra ne omenjam. Preostanek svojih življenj sta namreč posvetila temu, da bi v medsebojnem boju dokazala svetu, kdo od njiju je začetnik anestezije, prvi zato, da bi le on z njo služil denar, drugi pa zato, da bi bil deležen slave izumitelja. Edina sta si bila le v tem, da Wells zanjo nima nobenih zaslug! Wells pa je končal tragično. Med dokazovanjem, da je on zaslužen za odkritje, je neprestano delal poskuse na sebi. Tedaj še ni bilo znano, da tolikšno vdihavanje anestetikov lahko vodi do poškodbe uma. Ko je spoznal, da je na robu blaznosti, je v lastni narkozi storil samomor. Z anestezijo so kirurgi dobili možnost, da so operirali več in da so svoje delo v miru res temeljito opravili. Posledica so bili globoki rezi in velike rane, naravnost idealne okoliščine za okužbo. Glede na higieno v kirurških sobah je bil pravi čudež, da je sploh kdo preživel katerokoli operacijo tistega časa, in sepsa je postala prava mora kirurgov.
Problem okužb je že leta 1847 rešil porodničar v dunajski splošni bolnišnici Ignaz Semmelweis (1818 - 1865). V bolnišnici so porodnice množično umirale za skrivnostno boleznijo, imenovano porodnična mrzlica. Semmelweisa je umiranje nadvse skrbelo, in je neutrudno študiral in raziskoval, da bi odkril vzroke. Že takrat so se študentje in zdravniki učili s seciranjem trupel in teh v dunajski bolnišnici res ni manjkalo. In bolj prizadevno je Semmelweis s svoji-
mi kolegi študiral, več porodnic jim je umrlo na oddelku. Bil je že povsem obupan in na robu norosti, ko ga je kolega prepričal, da si je vzel nekajtedenski oddih. Ko se je vrnil z dopusta, so mu povedali, da se je kolega pri seciranju urezal v prst in nekaj dni za tem umrl. Izkazalo se je, da je umrl za enako boleznijo, za kakršno so umirale porodnice. Semmelweisa je prešinilo, da se bolezen z dotikom prenaša iz mrtvih na žive, in je ukazal stroge ukrepe umivanja rok in čiščenja instrumentov v klorovi raztopini pred vstopom k porodnicam. Rezultati so se pokazali takoj in smrtnost je strmo padla. Kasneje je ugotovil, da se bolezen prenaša tudi iz živih na žive, in je ukazal umivanje tudi po vsakem pregledu. In še kasneje je ugotovil, da se prenaša tudi z umazanimi rjuhami, in je ukazal tudi redno pranje.
S svojimi ukrepi je zadel v bistvo problema, da se namreč bolezen prenaša z dotikom, toda z njimi je pregloboko dregnil v ustaljeni red. Nezaslišanim zahtevam po snažnosti so se uprli vsi, od strežnic do zdravnikov. Bil je tudi čustveno nestabilen in nespreten, in svojih metod ni znal ne dobro opisati ne utemeljiti. Predvsem pa se ni znal s primernimi sredstvi bojevati zanjo. Njegov predstojnik, mojster spletk in nesposobnež, ga je izrinil iz bolnišnice in tudi ostali zdravniki tistega časa so našli zanj zgolj posmeh in zaničevanje. Ironija usode je hotela, da je premlad umrl ravno od okužbe, ki jo je dobil pri seciranju. Nesnaga v bolnišnicah pa je ostala in bila dokončno pregnana iz njih šele štiri desetletja (!) po Semmelweisovem odkritju. Nihče ne bo mogel nikoli izračunati, koliko pacientov je v tem času po nepotrebnem umrlo. Zgodba nas uči, da je brez meja le človeška omejenost in da sploh ni omejena le na neuke ljudi, kar ni pravzaprav nič novega. Manj znano pa je, da je bila vsaj kirurška medicina z znanostjo skregana skoraj do konca devetnajstega stoletja, stoletja, v katerem so naravoslovne znanosti doživele tolikšen razcvet, da je bila že takrat znana velika večina stvari, o katerih se danes učimo v šoli!
Drago Kostevc, drago.kostevc@siol.net
Pripis: Današnjo zgodbo sem izjemoma povzel le po eni knjigi, ki je prevedena v slovenščino in jo imajo tudi v domžalski knjižnici. To je Stoletje kirurgov avtorja Jurgena Thorwalda. Kogar zanimajo zgodbe, podobne današnji, jo mora prebrati. Morda knjiga ni najbolj primerna za otroke nižjih razredov osnovne šole, toda teh zaresne knjige neuglednega videza običajno tako ne zanimajo.
Vlomi in tatvine se kar vrstijo
Tudi minuli mesec nismo bili varni pred nepridipravi. Policisti so februarja v Trzinu ponovno obravnavali celo vrsto kaznivih dejanj, največ vlomov in tatvin goriva, pa tudi zaseg prepovedane droge, ponarejene bankovce in motenje miru zaradi preglasne glasbe. Ukraden je bil tudi osebni avto, vreden 42.000 evrov.
1.	februar 2007
•	Vlomi v vozila
Na Ljubljanski cesti je neznanec vlomil v 4 parkirana vozila. Iz vozil je vzel avtoradie znamke Sony, Kenwood, Pioneer. Materialna škoda znaša okoli 850 evrov.
•	Tatvina koles z motorjem
Na Mengeški cesti je neznanec iz garaže ukradel kolo z motorjem znamke Yamaha PW50 in kolo z motorjem znamke Mini moto. Materialna škoda znaša okoli 800 evrov.
2.	februar 2007
•	Vlom v hišo
Na Ulici OF je bilo vlomljeno v hišo, iz katere je neznanec vzel plasma televizor znamke Sony in nakit. Materialna škoda znaša okoli 2000 evrov.
•	Tatvina goriva
Na bencinskem servisu Trzin je neznanec natočil za 25,37 evrov goriva v osebni avtomobil Hyundai Pony srebrne barve in odpeljal, ne da bi gorivo plačal.
3.	februar 2007
•	Intervencija
Občan je prijavil, da imajo pri sosedih zelo glasno glasbo. Kršitelju je bil izdan plačilni nalog.
•	Intervencija
Občanki sta prijavili, da ju je na ulici Peske napadel in pretepel neznanec, ker sta imeli pse na otroškem igrišču kljub postavljeni tabli »Prepovedano za pse«. Zoper kršitelja bo izveden ustrezen ukrep.
•	Zaseg neznane snovi
Občanu je bil zasežen zvitek ALU folije, v katerem je bila posušena rastlina zelene barve, saj obstaja sum, da gre za prepovedano drogo. Zvitek je bil poslan na analizo.
5.	februar 2007
•	Poškodovanje tuje stvari
Na Mengeški cesti v Trzinu je neznanec z razpršilcem porisal steno. Materialna škoda znaša okoli 200 evrov.
•	Tatvini goriva
Na bencinskem servisu Trzin je neznanec natočil za 52,12 evrov goriva v osebni avtomobil VW Passat srebrne barve in odpeljal, ne da bi gorivo plačal.
Na bencinskem servisu Trzin je neznanec natočil za 29,68 evrov goriva v osebni avtomobil Renault R5 rdeče barve in odpeljal, ne da bi gorivo plačal.
6.	februar 2007
•	Poskus vloma v vozilo in poškodovanje tuje stvari
Na ulici Borovec je neznanec poskušal vlomiti v vozilo, vendar iz vozila ni vzel ničesar. Materialna škoda znaša okoli 250 evrov. Prav tako je neznanec z razpršilcem porisal steno. Materialna škoda znaša okoli 500 evrov.
•	Tatvina goriva
Na bencinskem servisu Trzin je neznanec natočil za 63,23 evrov goriva v osebni avtomobil BMW modre barve in odpeljal, ne da bi gorivo plačal.
7.	februar 2007
•	Ponarejen denar
V banki so pri štetju denarja našli dva ponarejena bankovca za 20 evrov. Bankovca sta bila unovčena v nekem gostinskem lokalu.
9. februar 2007
•	Vlom v vozilo
Na ulici Motnica je neznanec vlomil v tovorno vozilo, iz katerega je vzel potni list in denarnico z vsebino. Materialna škoda znaša okoli 3.200 evrov.
12. februar 2007
•	Vlom v poslovni prostor
Na Ljubljanski cesti je neznanec vlomil v poslovni prostor - gostinski lokal, iz katerega je vzel televizor znamke Samsung in predal blagajne z 200 evri. Materialna škoda znaša okoli 2800 evrov.
•	Tatvina lesenih palet
Na ulici Gmajnica je neznanec odtujil 50 lesenih palet. Materialna škoda znaša okoli 500 evrov.
•	Tatvina goriva
Na bencinskem servisu Trzin je neznanec natočil za 36,08 evrov goriva v osebni avtomobil Renault Kangoo, z nameščenimi ukradenimi registrskimi tablicami, in odpeljal, ne da bi gorivo plačal.
14.	februar 2007
•	Tatvina vozila
Neznanec je na Zupančičevi ulici odtujil osebni avtomobil BMW 530d kovinsko sive barve, reg. št. MSD3-066. Materialna škoda znaša okoli 42.000 evrov.
15.	februar 2007
•	Prometna nesreča
Na Jemčevi cesti je prišlo do prometne nesreče s telesnimi poškodbami zaradi vožnje na prekratki varnostni razdalji. Materialna škoda na vozilih znaša okoli 1.200 evrov. Zoper povzročitelja po podan obdolžilni predlog.
•	Tatvina
Na Kidričevi cesti je neznanec izvršil tatvino registrskih tablic CE 55-46P. Materialna škoda znaša okoli 40 evrov.
19.	februar 2007
•	Tatvina goriva
Na bencinskem servisu Trzin je neznanec natočil za 39,54 evrov goriva v osebni avtomobil Renault Kangoo bele barve, z nameščenimi ukradenimi registrskimi tablicami, in odpeljal, ne da bi gorivo plačal.
•	Vlom v vozilo
Na Mengeški cesti je neznanec vlomil v osebni avtomobil, iz katerega je odtujil črno usnjeno moško torbo z dokumenti. Materialna škoda znaša okoli 1.200 evrov.
20.	februar 2007
•	Poskus vloma v gostinski lokal
Na Kidričevi cesti je neznanec vlomil v gostinski lokal, vendar iz notranjosti ni vzel ničesar. Materialna škoda znaša okoli 200 evrov.
21.	februar 2007
•	Tatvina goriva
Na bencinskem servisu Trzin je neznanec natočil za 41,68 evrov goriva v osebni avtomobil Hyundai, z nameščenimi ukradenimi registrskimi tablicami, in odpeljal, ne da bi gorivo plačal.
23.	februar 2007
•	Tatvina goriva
Na bencinskem servisu Trzin je neznanec natočil za 39,94 evrov goriva v osebni avtomobil Citroen AX zelene barve, z nameščenimi ukradenimi registrskimi tablicami, in odpeljal, ne da bi gorivo plačal.
•	Vlom v hišo
Na Kidričevi cesti je neznanec vlomil v hišo, iz katere je vzel trezor z denarjem. Materialna škoda znaša okoli 5.000 evrov.
24.	februar 2007
•	Tatvina goriva
Na bencinskem servisu Trzin je neznanec natočil za 27,89 evrov goriva v osebni avtomobil Hyundai Atos, rdeče barve, z nameščenimi ukradenimi registrskimi tablicami, in odpeljal, ne da bi gorivo plačal.
27.	februar 2007
•	Zaseg neznane snovi
Občanu je bila zasežena žlička, na kateri je bila neznana rjava snov, saj obstaja sum, da gre za prepovedano drogo. Žlička je bila poslana na analizo, v pozitivnem primeru pa zoper občana sledi hitri postopek.
28.	februar 2007
•	Ponarejen denar
V banki so pri štetju denarja našli ponarejen bankovec za 100 evrov. Bankovec je bil unovčen v nekem podjetju.
Policisti naprošajo vse, ki bi karkoli vedeli o nerazrešenih primerih ali pa jim pozornost vzbudijo sumljive osebe, naj informacijo čimprej sporočijo na PP Domžale, tel. št. 01 724 65 80, na brezplačno št. 113 ali na brezplačni anonimni telefon 080 0100.
Policijska postaja Domžale
Dober zavorni sistem pomeni večjo varnost na cesti
Vozniki jeklenih konjičkov vse prevečkrat pozabimo, da je redno servisiranje in vzdrževanje še kako pomembno, ne samo s stališča, da nam avto ne obstane na cesti, ampak tudi zaradi varnosti.
Tako sem pred kratkim svojega jeklenega konjička zapeljal na servis Seat Cerar v Kamniku, da na njem opravijo redni servis. Res da nima veliko kilometrov, ima pa že kar nekaj let in prijazni mojster delavnice me je opomnil, da je treba zamenjati zavorno tekočino. Zakaj, saj je še dobra, sem odgovoril mojstru in dobil zanimiv odgovor: »Zimski čas, predvsem vlaga, povzroča korozijo zavornih delov in tudi zavorna tekočina se napije vlage in tako ne deluje, kakor bi želeli.« Ker je varnost na prvem mestu, sem naročil, naj mi zavorno tekočino zamenjajo, saj je mnogo manjši strošek, kakor kleparsko popravilo, da o čem hujšem, kar se lahko zgodi, niti ne pomislim. Ker je tu čas menjave zimskih pnevmatik za letne, obisk servisa izkoristite tudi za pregled zavornega sistema in po potrebi obrabljene dele zamenjajte. Ne samo za svojo varnost, ampak tudi za varnost vseh drugih udeležencev v prometu.	Drago Juteršek
Novice iz trzinske knjižnice
•	Počitniške delavnice izdelovanja nakita se je udeležilo 16 deklic. Predvideni čas dveh pedagoških ur je bil prekratek in so ga brez težav podaljšali za celi dve uri. Izdelki so res navdušili.
•	Razstavi Knjige avtorjev, ki živijo ali pa so živeli v Trzinu (Milan Kufer-šin, Alojz Muhar, Helena Ogorelec, Iva Rejc in Bernarda Zajec - poezija; osnovnošolka Kristina Camplin Korc, Miro Štebe, Jani Virk in Tomo Virk - proza; Teja Hlačer, Tomo Virk in kot soavtor Jure Zupan - strokovno gradivo) ter Osebna bibliografija Antona Peršaka ob njegovi šest-desetletnici sta bili sprejeti z velikim zanimanjem.
•	V knjižnici so naročili novo revijo Dober tek. Glede na vedno večje zanimanje za sodobno in zdravo prehrano ter spreminjanje prehrambenih navad, bo zagotovo zelo dobro brana.
•	V zadnjih mesecih so knjižnici knjige darovali: Joško Belloti, Majda Tratnik, Rok Tretjak, Aljaž Pavšek, Polona Zakrajšek, Branka Šebela, Mi-ljana Jančigaj, Adela Novak, Milena Perovšek, Anka Voglar, Marjanca Langerholc in Urška Pejovnik.
•	Za mesec april lahko napovemo tudi dve zanimivi prireditvi, in sicer je 17. aprila dan knjige in prav na ta dan vabi knjižničarka Majda Osolnik najmlajše obiskovalce knjižnice, da si ob 17. uri v dvorano Marjance Ručigaj pridejo ogledat lutkovno igrico. Katero? To naj bo presenečenje.
•	Isti dan, to je 17. aprila, ob 19. uri, pa nas bo na pobudo DPM Trzin v sodelovanju s Knjižnico Trzin obiskala Vlasta Nussdorfer. Predstavila nam bo svoji knjigi Naše deklice z vžigalicami in Dečki z ulice. Naslova njenih knjig sicer spominjata na pravljice, toda resničnost je daleč od tega. Spregovorila bo o nasilju med štirimi stenami in o načinu pomoči prizadetim. Druženje bo v Centru Ivana Hribarja. Prisrčno vabljeni!
Meta Železnik
NAPOVEDNIK DOGODKOV V TRZINU V MARCU IN APRILU 2007
20. 03. 2007	19:00	Banka Domžale	Prireditev ob 20. letnici organizacije, dvorana M.Ručigaj, CIH
21. 03. 2007	19:00	Občina Trzin, župan	Kulturni večer: gledališka predstava, Andrej Volčič: V krempljih hudiča (izv. slovenska tragikomedija- zgodba o alkoholiku), dvorana M. Ručigaj, CIH
23. 03. 2007	14.00 do 16.30 Veterinarski dom Domžale		Cepljenje psov - lokacije so navedene v obvestilu, ki ga najdete v tokratnem Odsevu
25. 03. 2007	18.00	KUD, TD Trzin; otroški zbor župnije Trzin	Prireditev ob materinskem dnevu
28. 03. 2007	ob 15.	in 15.30 Veterinarski dom Domžale	Cepljenje psov za zamudnike
28. 03. 2007	18:00	OŠ Trzin	Zabavna dobrodelna prireditev
29. 03. 2007	16.00	DU Žerjavčki	Rekreativno balinanje v športnem parku
29. 03. 2007	20.00	Občina Trzin, župan	Mednarodni literarni večer - CIH, dvorana M. Ručigaj
30. 03. 2007	19:00	KUD Franca Kotarja	Občni zbor društva, dvorana KUD-a
31. 03. 2007	9.00		Občinska čistilna akcija
31. 03. 2007		Društvo za raz. podeželja Laz Pohod po obronkih Jablaniške doline. Več informacij na telefonu 041 355 927	
03. 04. 2007	9.00	DU Žerjavčki	Rekreativno balinanje v športnem parku
03. 04. 2007	13:00	Ministrstvo za obrambo, Izpostava Domžale	Seznanitev vojaških obveznikov z dolžnostmi, dvorana M.Ručigaj, CIH
11. 04. 2007		JKP Prodnik d.o.o.	Odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov
14. 04. 2007	08:00	Planinsko društvo	Seminar: Izmenjava zan. idej za delo z mladimi planinci, dvorana M.Ručigaj, CIH
15. 04. 2007	10.00	MDI Domžale	32. srečanje invalidov v Hali komunalnega centra v Domžalah
17. 04. 2007		DU Žerjavčki	Izlet na Primorsko
17. 04. 2007	17:00	Knjižnica Trzin	Lutkovna predstava, dvorana M.Ručigaj, CIH
17. 04. 2007	19:00	Knjižnica Trzin	Pogovor z Vlasto Nussdorfer, dvorana M.Ručigaj, CIH
20. 04. 2007		DU Žerjavčki	Predavanje Tomaža Ermana s potovanja po Mehiki, CIH - dvorana M. Ručigaj
21. 04. 2007	9.00	MDI Domžale	Državno prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem - OŠ Trzin
Opombe: Več informacij o pridetvah PD Onger dobite na spletni strani www.onger.org. Dodatne informacije o prireditvah so na voljo tudi v Občinskem informativnem središču na Ljubljanski c.12f in po telefonu številka 01/564 47 30.