KOŠČENE ZVEZDE Ran k o Marinković Predlagamo, da se izmed straho^tnih strateških načrtov druge svetovne vojske upoišteva tudi pogumno dejanje malega tenenteja okupacijske divizije Bergamo Torquata Coja. Ze v prvih dneh sovražnosti zoper našo državo je kot pomembna podrobnost skočil iz motornega čolnička na obrežje enega izmed naših manjših otokov z dvema pištolama v rokah, pomeril ž njima v dbčiiijsko poslopje in s strašnim glasom zavpil: »vdaiti ze!« tako da je prav malo nmnjkalo, da občina od zgrozcjiosti ni zastokala »vdajamo se, vsekakor...« Toda na ta Torguatov klic o vdaji ni odgovoril nihče, ker pač nikjer nikogar ni bilo. Niti tisti zgarani pes, cinik, ki je ves raztresen po naključju pritekel mimo po obrežju, zatopljen v svoje paisje misli kot kak antični filozof, bi ne bil oblajal tega okupatorja, ker ga je v mejah svojega pasjega svetovnega nazora pač rmel za prenepo-memben pojav, da ga Torquato ni opozoril nase s svojim čudnim obnašanjem, kakršnemu naš pes dotlej še nikoli ni brl priča na otoku. Toda niti ta filozofski cinik v svoji modrosti ni dal glasu od sebe, ampak se je le zelo površno in s kar žaljivo vnemarnostjo oizrl na Tor-quata, potem pa z eno nogo podprl ogel občine. .. »na, izročam ti jo . . .« in jo odkuril. Kar zadeva čast, je bil Torguato dbčutljiv človek, tako da je zlahka zaključil, da je ta pasja gesta z nogo zelo žaljivo in če hočete tudi strašansko nesrečno srečanje s sovražnikom. Tako ga je pogrelo, da se mu je na lepem zazdelo, da ta pes sploh ni pes, ampak pametno in porogljivo bitje, ki parodira njegovo junaško dejanje; začutil je, kako udriha po njem Ducejeva strahotna parola: »chi non e con noi, avra del piombo«! - in Torguato se je s svojimi prvimi svinčenkami pognal v drugo svetovno vojsko z občutkom pomembnosti tega sodelovanja v sebi. Ko je bil satirik na štirih nogah deležen svinca iz dbeh Torgua-tovih pištol, se je prepozno domislil, da gre zares. Dvakrat ali trikrat se je pijano zavrtel okrog mesta, ki mu bo zadnje ležišče, zamolklo je zatulil, kot da preklinja svojega ubijalca, tako da se je Torguatu stismiiilo srce od nekakšnega čisto nedoločnega strahu. Torguato se je sredi čete svojih Bergamaskov počutil zelo nelagodno. Okrog njega je bilo kakih sto štiridesetletnih mož, vse samih rezervistov letnika 1901, ki so pri priči, ne da bi čakali na njegov ukaz, ' Kdor ni z nami, dobi svinca. ''* 227 poiskali kritje ob zidu, pri vratih, za oglom, sploh po\ sod, kjer se je bik) moč skriti, na primer za sodi na obrežju in za dvema ali tremi zakrnelimi palmami, ki so s svojimi uvelimi pahljačami žalostno mahale, kot da sočutno ponujajo nekak piškav mir tem preplašenim možem. Veliko preglavic je imel iorcjuato zaradi te nesrečne in zelo osebne oprezavoisti mož, oblečenih v enake obleke, katerim so dali puške v roke in jih kot vojake poslali, naj se izkrcujejo na tujih obrežjih, naj plezajo po tujih skalovjih, naj hodijo po tujem kamenju, če bi jih pa kdo vprašal, zakaj to počenjajo, naj ga smatrajo za sovražnika in naj ga ubijejo, če ga le morejo. Tej pretirani oprezavosti vsakega posebej se ne pravi strah, če so ljudje enako oblečeni in če imajo puške > rokah; ta poniglavi človeški občutek je krstila za strah le sovražna propaganda, ki rada pretirava, kasneje pa beletristi. ki kot resnicoljubni kronisti človeških občutkov o tem pišejo zgodbe, v katerih se ne rogajo človeškemu strahu, ampak njegovemu zlaganemu poimenovanju. Ko je Torqiiato ne ravno posebno glasno zaklical »avanti!«, so se štiridesetletni možje lenobno preanaknili in zasedli »nove postojanke«, tako da se je fronta zopet ustalila. ToTquatova ofenziva se nikakor (li utegnila odlepiti od obrežja in napredo\ati proti notranjim uličicam, na katerih še vedno ni bilo moč ugotoviti žive duše, kar je delovalo na Bergamaske, da so postali še bolj oprezavi. Torpedovka »San Marco« je zaščitniško mirno stala sredi pristana, cevi njenih topov pa so bile namerjene na mesto. Toda to je utegnilo biti le zagotovilo za uspešen potek celotne operacije. Ce pogledamo pa posameznika, na primer tistega bledega in neobritega prodajalca ponošene obleke iz Bergama, ki se je stisnil k vratom pristaniške kapetanije in v svojem srcu goreče prosi prebivalce tega otoka, naj mu oprostijo, ker je tudi on tukaj, čeprav ne po svoji krivdi, kakšno varstvo pomeni zanj torpedovka »San Maroo« s svojimi namerjenimi topovi, če je ta hip nekdo z okna nameril puško vanj in bo zdaj zdaj priŽN-ižgala krogla in mu razčosnila glavo? »Oh. mamma mia,« zdihuje prodajalec stare obleke iz Bergaiua, medtem ko Torguato kriči »avanti, evviva il Duce!« Torguato kriči zaradi svojega povišanja, zaradi pohvale in zaradi vseh tistih ugodnosti, ki mu jih utegne prislužiti to junaško dejanje, hkrati pa tudi sam varuje svoj hrbet ob zidu, za katerega se je prilepil. Prodajalec stare obleke pa zdihuje, ker je v njem težka in neznosna misel, da bi tukaj zdajle lahko umrl, in sicer tisti hip, ko se bo odlepil od pristaniške kapetanije in se zagnal v notranjost, v uličico, kjer človeka Iah)ko do mrtvega pobijejo tudi s kamenjem. Torguato pa vpije >avanti«. 228 »Antonio,« šepeče prodajalec stare obleke svojemu sosedu in vSi s palcem in kazalcem briše oči. »Francesco.« odgovarja Antonio in prebledi, kol da je zagledal smrt. >Avanti, ragazzi!« kriči Torquato in z vihravo ukazovalnostjo maha z rokami, da bi colonnello s torpedovke videl, da sprehod po mestu ni šala, da je vse povezano s težavami, »porco can'«. Vse je obtičalo; z vojaškega stališča postaja vsa reč celo resna. »Ma, ragazzi...« Torguato ne poveljuje več; vse skupaj je bolj podobno že prošnji: semkaj, na desno, prosim, moj bog... Toda štiridesetletni možje imajo doma vsak svoj civilni poklic, znajo Torquatove skrbi tudi drugače razlagati vsak sebi — ganljiva beseda »ragazzi« pa jih samo spomni na mater, na žalostno starko v črnini z zaobljubami in molki: slehernega izmed njih na prsih zaščitniško blago tišči škapulir, prepojen z molitvami in materinskimi solzami. Torquato je študentek, ki so ga v GUF-n navdušili za tepež in prisilno napajanje z ricinusovim oljem. Njegova prednika sta Scipio in Cezar; eden izmed sinov volkulje je, ki mu pred odhodom na vojsko ni obesila okrog vratu zaob-Ijubljene svetinjice iz Loretta, ampak Ducejeve besede: »Cbi non e con !ioi, avrii del piombo«. Dali so mu svinčene \ ojake in deček jih stežka premakne z mesta: strah je težji kot svinec. Toda Torquato zaupa trdnosti zidu: otio milioni di baionette, tudi njegova vojska je irdno verovala v to: kamen je kljub vsemu odpornejši kot materine solze. V sleherni veri je moč, štiridesetletni možje pa so od srca ponujali Torquatu tisto, kar so zmogli kot pošteni ljudje, ki ne podtikajo slabih izdelkov svoji lastni državi kot vojni dobavitelji. Seveda, če bi bilo treba pokazati moč pri metanju kamna z ramena, juoč, ki se. kot pravijo, lizliva iz srca in se pretaka in peče v žilah, se ti spodrecanci, tako si misli Ilija. ne bi takole sprehajali po otoku! Toda kaj, že frača je, ko so jo iznašli, podrla velikana Goljata, drob-Ijanca pastirja pa pripeljala do kraljevske časti; v temle primeru pa so bili v narednika Ilijo namerjeni topovi sovražne torpedovke, ki je zahtevala, naj Ilija, komandir orožniške postaje in komandant oboroženih sil na otoku — kapitulira. Šest orožnikov — šest pušk, na čelu vsem Ilija z naredniško sablja ob bedru, tam je pa poniglavi »San Marco« nameril kalibre in kot da pravi, vdaj se, raja, ni ti rešitve! »Eh, bratec, ko bi ne bil ves v železju,« jezno mrmra Ilija, ko ga gleda skozi podstrešno okence, kako miga v pristanišču s tistimi prsti in kot da tiplje po mestu in išče njega, Ilijo, da ga stre kot stenico. »Vseeno še malce počakaj. Te male države le 229 nismo kar tako dobili.« In Ilija polipa svojo sabljo, se izprsi na podstrešju in pljune čez streho na ulico. Ljubi bog, kako se je Ilija načakal, preden je prišel do te sablje! Rinili so se podnaredniki kot praseta, tudi preteiitati so znali človeka, podstaviti nogo. padel si na nos, sebe je potisnil pa naprej, na ivoje mesto. Kajti šele tretja zvezdica ti pripaše sabljo, če imaš pa sabljo, ehe, bratec, pa že nekaj pomeniš! Potem ti tiste velikanske roke nič več ne vise orožniško brezdelno ob telesu, ampak jih za palca ponosno dbesiš na službeno opasico, sablja pa nekako \ nemarno udarja ob pločnik; potem jo pa kot jokavega otroka dvigiieš pod desni laket, da ti ne nagaja, ali pa si jo položiš čez zadnjico, pa se pogovarjaš in nekako kot sediš na njej, čeprav stojiš na lastnih nogah kot človek — narednik. Ilija se je kot narednik v marsikaterem pogledu razumel na veliko 2>olitiko. pa je znal pri brivcu povedati svoje mnenje in razsoditi celo med Hitlerjem in Mussolinijem kot oblast, ki se spozna na vsakršno spletkarstvo dTugih oblasti. S sabljo potrkava Ilija i)o tleh in misli zdravo in odločno, ničesar se mu ni treba bati, kar reče, ne oporeče. »Bratec moj, pri meni nič tne dosežeš s prilizovanjem, s poljubljanjem roke, kort pravijo v Zagrebu; kjer primem jaz. trava ne raste. Prav res!« V brivnici pa je tiho kot v mrtvašnici, le škarje rezljajo po glavah in zapovrstjo striže jo naježene šope las in misli, kajti enkrat ena je ena, v državi mora biti red. Ilijeva sablja prizadevno tolklja po državnih tleh in škarje rezljajo, kot se spodobi. »Gospod narednik« sladko odmeva ob službenih srečanjih v llijevih ušesih; sicer je lepo slišati tudi besedici »šjor Ilija« iz ust trgovca, ki mu prodaja olje za lase; ta domačnost dviga ugled v medsebojnih stikih. Ce pa že stopiš kot kupec v trgovinico, se spodobi, da zaradi dostojnosti, ki je v navadi med boljšimi Ijudni;!, spregovoriš s trgovcem besedico-dve. »T udi po mojem mnenju, šjor Ilija. je Hitler m.očnejši kot Musso-lini.« »Uh, pokvarjenec plešasti!« Ilija opazi, da ga je Mussolini nagnal na podstrešje, v mišjo luknjo, »San Marco« pa kot maček preži v pristanišču. Potajil se je sivi maček in kar naprej se baha s tistimi topovi, kot da je že zavohal miš tule na podstrešju orožniške postaje, pa kot da pravi, dobro, dobro, sama boš prilezla iz luknje! Priti iz luknje? Kot da ni Ilija že sam razmišljal o tem; kot da bi mu za kaj takega bila potrebna tista makaronska pamet tamle, ka-Ii? >Toda, bratec, ne bo tako, kot ti hočeš, tudi jaz znam do pet šteti! Seveda, da bi se ti prikazal na obrežju in da bi me zasul s salvami iz 230 topov! Rad me lahko imaš, bratec! Le kakšen strahopetnež je! Menda bi rad, da bi se s celim garnizonom postavil na brisan prostor, on pa da bi gosposki strigel po nas kot brivec? Tako pa ne gre, bratec. Na vse sem pripravljen! Ti pridi sem, če si upaš!« »Gospod narednik! Gospod narednik!« Orožnik je imel bledo rumen in neobrit obraz kot bolnik. »V premišljanju si me zmotil! No, kaj je?« Takile obrazi Iliji niso bili po srcu. (In kar naprej jim dopoveduje, naj se brijejo, neotesanci neotesani! Še pred sovražnika te je sram stopiti...) »Tesneje se pre-paši, da se ti hlače ne zunaknejo. Kaj je torej?« »Izkrcali so se, gospod narednik!« »No, in? Da nisi bil pri sprejemu? Da jim nisi na pladnju nesel kruha in soli, nesnaga nadležna?« Ilija je govoril sicer tja v en dan, toda nekaj ga je kljub vsemu zbodlo v želodcu: Hu, pri krvavem bogu, tako hitro? Iliji se je to iz-krcevanje zaizdelo prezgodnje in nekako proti predpisom. Najprej je pričakoval salvo ladijskega topništva in šele potem nastop pehote. No, prav, si misli Ilija. izkrcal si se, ukrcal se ne boš! Te bom že naučil, kako se vojskuje, strahopetec strahopetni! Boš že zvedel za mojo taktiko, potem pa naj ti bo v pomoč rimski bog oče! »Kaj naj počnemo, gospod narednik?« Pozabil je bil na orožnika, ki je gledal vainj s svojimi beraškimi očmi. »Kaj bi počel? Kaj ti to mene sprašuješ? Glej ti njega, kaj bi počel? Svoji Jelici pojdi po sladoled! Mar ne veš, kaj je vojakova dolžnost, kadar je vojska? Biti se in pasti, bratec! To je tvoj opravek!« Orožnik je vzel zadevo resno. >To se pravi, da naj streljamo, gospod narednik?« »V koga bi pa streljal?« Iliji je že pohajalo potrpljenje. »No, v koiga bi streljal, ti, top smrtonosni?« »Pa... v sovražnika...« Orožniku se je »tožilo, ker je bil tako zelo nedomiseln: nikakor ni mogel uganiti narednikove misli. »Kje pa je sovražnik? Ali ga vidiš?« »Kaj naj to pomeni?« si misli orožnik in se počuti strašansko nesrečnega. »Nikakor se ne utegneš v mislih ujeti s tem bedakom, sovražnik je pa že na obrežju!« »No, ne vidim ga še, gospod narednik,« si je drznil dvigniti glas proti narednikovim ramam, ki iso bile polne zvezidic, >toda kar kmalu ga bomo zagledali...« Svojo lastno misel, ki jo je bil zavračal, je Ilija zaslišal iz tega neobritega gobca in počutil se je, kot da ga je neikdo okradel v njegovi 231 modrosti. Ko^; da je orožnik oropal zaupni Štahni arhiv in ukradel iz njega vojne načrte, pa se mu je krotilec levov zabodel v oči in ga strogo vprašal, kot prod vojaškim sodiščem: »Po čem pa ti to veš?« >Kaj, gospod narednik?« Orožnik je bil nedolžen kot devica, ki jo sprašujejo kaj grdega. »To, da ga bomo prav kmalu zagledali?« »Pa... prvi streli so že padli, gospod narednik!« Orožnikovo za-čuidenje je bilo sad naravnega strahu, da je mogoče narednik ob pamet. Semle na podstrešje se je zatekel in nori... >Bogme, kaj tudi to si slišal? E, bratec, ti pa res veliko veš.. .«• Dva prsta mu potisne za rob bluze in ga nalahko potegne k sebi. kot da mu hoče nekaj zaupnega pošepniti: orožnik pokorno stegne vrat in nastavi uho, on mu pa zašepeta naravnost v bobnič: »Izdajalec!« Orožnika od toplega naredniko\ ega diha najprej zasrbi v ušesu, potem ga pa sama beseda pretrese globoko v možganih kot blisk. Rad bi se nasmehnil kot človek, ki razume šalo, toda smehljaj mu ostane bedasto urezan v obeh kotih ust, narednik ga pa že s kretnjo gnusa potisne od sebe, razočarano zavzdihne in se skozi podstrešno lino zazre v neibo. Narednik se je ustrašil svoje smešne nemoči in iztuhtal izdajstvo za zaveznika: laže je v dvoje deliti pomanjkanje vdanosti. Orožnik mu je s svojo boje\ ito pripravljenostjo storil uslugo in bi ga bil zaradi te usluge začel imeti rad, da se njemu samemu ni začelo dozdevati, da je resnično izdan. V ustih je začutil celo otožje samote in ga z grenkim občutkom požrl skupaj s slino kot veliki mož, ki dostojno čaka svojo usodo ... Le da je kraj neprimeren za usodo... Na podstrešju so bili založeni nekakšni zaboji, na enem izmed njih pa je počival debeli maček Doko, ljubljenec orožniške postaje, ki si je ves čas radovedno ogledoval zdaj Ilijo, zdaj orožnika; ko sta pa po »izdajstvu« oba umolknila, je nesitrpno zamijavkal: sta pa res tiča... Dokov glas je ohrabril orožnika; žalivke »izdajalec« ni mogel požreti. »Gospod narednik,« je začel s svečanim, civilistovskim glasom, toda beseda mu je obtičala v grlu, ko je zaslišal ta nenavadni, tuji glas, ki se je nepričakovano trgal iz njega kot iz gramofona. Ilija se je zasukal na peti, sablja mu je podi^ihovalno zažvenketala ob stegnu, kot bi ga hotela spomniti »kdo pa smo mi...« »Se si tu? Izgini mi izpred oči, da te ne vidim več!« Doko je skočil 2 zaboja, se mu vrgel pred noge in se začel prilizovati, kot da vidi, da se mu godi krivica, pa prosi milosti. Iliji ni bilo po volji, da bi se 232 mu kdorkoli zapletal med noge, kadar je šlo za službene zadeve, pa je s svojim težkim čevljem iz telečjega usnja številka šeistiinš tiri deset brcnil Doko, da je požrtvovalni maček odletel med zaboje in zgrozejio zacvilil od presenečenja. Kaj takega se mu pra\" res še nikoli ni primerilo v tej Kisi. Ilija je ostal na podstrešju sam. Spomnil se je, da je tukaj zaradi opazovanja, pa si je s čudno raztresenoistjo začel ogledovati sosedne strehe, kot da »San Marco« s svojimi topovi ta hip ni praA' nič po-luemLen. Vendar tudi njega ni izpustil izpred oči. Tiste rožičke premika tam doli kot polž. »Polž-mož, pokaži roge...« govori mali IJija na paši in s prstom se dotika rogo\ rumenkastega polža, ki je stežka lezel po kamnu s hišico na hrbtu. Polž skrije rožička, on pa se mu ves vesel dobrika: »Polž-mož, pokaži roge, če ne ti bom hišo prodal...« Ilija dvigne prst pred oko in se v perspekti\ i dotakne topov »San Marca« — »polž-mož« ... Igral se je. Ovce so se pasle po skalovju Za-gore, Ilija pa med dvema kamnoma postavlja polžu most iz listja in uživa, ko \ idi, kako polž leze čezenj ... Nekaj zašumi in steče po podstrešju z bosimi nožicami. liija se zdrzne. yf)okoU Vendar se maček ni oglasil. Sedaj mu je bilo hudo zaradi Doke, pase mu je zaičol dobrikati: ":-JSla, Dokica, miška je tu! Dokica!.. .: Doko jo začel užaljenoi presti neikje onstran zabojev in se ni premaknil. »Saj to je vendar strahota, Dokica, ta ničasita žlota . . .. liliji se je v tisti zagoirsiki Soli vselej zdelo smešno-: »kjer zavoha kako jod, mrzlo ali vročo, sladkosnednež je nared...«, Doko je hotel spraviiti v dobro voljo, toda maček se ni nič zmenil. Ilija je občutil grenkobo samote, pa je zavzdihnil. Tudi tistih šest njeigovih spodaj, tudi vsi tisti strahopetci otočani in tudi tisti onstrati preliva, na celini, vsi so ga pustili na cedilu! Kdo bi sedaj po tistih mestih, po komandah, po štabih in garnizonih mislil nanj, lui komandanta Ilijo, kako čepi tu na otoku kot v mišolovki in ne \ e, kam bi se del: »če na levo. ni izhoda, če na desno — sama žica ...?« In po m^išje je Ilija dojel neke glasove, čisto nove za njegovo uho. Iz uličic so se slišali nerazumljivi klici, kot da se nekakšni ljudje v'rosto« in pokižil jDuško predse. Vojske je konec. In ves sključen se je odpravil s podstrešja. Na puško se je opiral kot na palico. Ilija posluša, kako kopito MiletoA e puške nabija po lesenih stopnicah prav kot boben vojaške godbe v pogrebni koračnici lani, ko so v mestu pokopavali komandanta orožniškega polka. I istega, ki ga ni hotel povišati v narednika: »Nikakor, dokler sem jaz živ!« Takrat je, bog naj mi odpusti, ta boben odmeval \ Ilije\i duši sladko kot valček. Ko je Ilija v izbrani četi prebrisanih orožnikov tako z ožaloščenimi korakal za pogrebom, se mu je vsiljevala misel, da bi zaplesal po tej glasbi. Stari je umrl. Zdaj jo bo navsezadnje objel, njo, ki si jo je tako dolgo želel!... In res, kmalu potem jo je poljubil, si jo opasal okrog lediij s trdnim prepričanjem, da se ne bosta nikoli več ločila. »Ph, mater mu! Niti šest mesecev ni minilo od takrat...« Kot mrt\'ega otroka jo je Ilija vzel v roke in jo poljubil z dolgim in nežnim, zadnjim, poslovilnim poljubom, s kakršnim se živi ločujejo 234 od mrtvih. Potem jo je odpasal in jo položil na dno kovčka kot na dno groba. »Vse je končano,« pravi, srce pa mu joka: »Niti šest »mesecev.. .« »Gospod narednik,« ga s čudnim glasom kliče Mile, ne da bi pomolil gla\'o skozi vrata; s stopnišča ga kliče. »Gospod narednik, iščejo vas ...« Sedaj je bilo lliji že vseeno .. . Torcjuato je bil vznemirjen kot deček, ki je prvi pritekel na cilj. Ilija ga po vojaško pozdravi. Torquato se prezirljivo nasmehne in \-neniarno dvigne roko do oči. V rumenih škoTenjčkih in s tistim alpinskim peresom je bil podoben ptički, ki se šopiri na veji. Ker je bil tako nebogljen spričo Ilije-velikana, mu je bilo v osebno zadoščenje to, ker je bil zmagovalec. Zdaj se je podbočil z eno, zdaj z drugo roko, se sprehajal po Ilijevi pisarni kot po zavzeti deželi, suval z nogami uistraho\ane stole, se ustavljal pred zemljevidom Evrope na steni in s pedmi meril razdalje, 'kot bi do grla poln zmagoslavja z velikanskimi, bahatimi koraki stopal čez kontinent. »Saj to je strahota — tale drobna žlota,« se je domislil Ilija in zaradi tega drobcenega maščevanja mu je odleglo. Torquato je s prstom pokazal belo piko na zemljevidu (pod nje-go\ im prstom je bil naš otok) in vprašujoče pogledal Ilijo. »Da,« je Ilija mračno potrdil, kot da s tem izroča otok sovražniku. In v resnici. Torc[uato mu je na to dal znamenje, naj odide iz pisarne. »To se pravi — s konja!« spregovori Ilija zase in odide iz pisarne. V taikihle hipih človek ne misli na nič drugega kot na spanec. Tudi lliji se je zahotelo, da bi legel vznak, stegnil noge in si del roke pod glavo, da bi se pošteno naspal, vse tole pa naj vzame hudič! Bilo je in je minilo. Na hodniku je bilo tik ob zidu postavljenih šest pušk kot šest sirot brez očeta in matere; na klopi bajoneti, pištole, opasice kot dota rajnice. Nikjer niti enega orožnika. »Strahopezdljivci,« spregovori Ilija in čuti, kako mu patos lastne usode napenja prsi. Visoko vzravna glavo in ponosno stopa po hodniku, pa se mu Bergamaski spoštljivo umikajo, iz njihovih pošepetavanj pa je moč zvedeti, da je to »quel caporione«. lliji je všeč to pošepetavanje, ki se nanaša na njegovo osebo, pa se niti ne ozre ne na te poniglave sovražnike. Na njegovi postelji je bila dobro natlačena slamnica, rjuhe iz rumenega platna in čisto nove odeje, ki so dišale po naftalinu. V hipu je vse to z vil v balo, jo povezal z jermenom in si jo zadel na pleča. 235 Lastnik starinarne Francesco, ki se je spoznal na blagove. se je radovedno približal in otipal kakovost odejo iii ruinciiega plaina. Ilija si je (razumljivo) napak razlagal to kretnjo: »Umakni se! In levo krog! Ma;r je to last tvojega staregaFc Francesco je po izrazu tega srečanja ugotovil, kaj mu je storiti in se je tako rekoč sramežljivo odmčiknil. »Sissignore, scusi.« Ilija se je znašel na ulici. Toda kam sedaj s tem tovorom? Hitro je zavil okrog ogla in jo mahnil proti obali, kot da rešuje zadnji košček drža \ C. Ker je zaradi ibremena pripogibal glavo, je na oglu pii občini opazil ubitega psa in za hip obstal, da bi opravil vsaj površen ogled: »Kaj podrl te je, bratec? Strahopezdljivec krvavi!« »Vidim, da gre zares,« je pomislil Ilija in lastno breme se mu je zazdelo kot ukradeju) blaigo, zaradi katerega bi bil lahko ob glavo. Spomni se lopov s San Marca, pa spod slainnice pomežikne v tisto smer: cevi so bile na-merjene vanj! Spreletel ga je neljub občutek, ki mu pravimo strah, ker pač nimamo primernejšega izraza za to. Pa tudi če ni ravno to, sc Ilija kljub vsemu ozira okrog sebe, če mogoče ni kje kako z;aklonišče. V usodnem zapovrstju dogodkov tega znamenitega dne se je Ilija (oprostite nam to trivialno ugotovitev) znašel pred občinskim straniščem in navdušeno poljubil prst božje previdnosti. Ko je pritekel v emajliran prostor, ga je spreletel občutek varnosti, prav kot bi se bil znašel pod streho bolnišnice, ki jo varuje mednarodni znak rdečega križa. »Hu.« se je oglasil nekdo onstran pregradka, da je Iliji obstalo srce. »Hu, hu!« Ilija je v odgovor zakašljal. Kot na dogovorjen znak se je izza pregradka prikazal Manzo, stari čuvaj tega zavoda, in se začirdeno zazijal v Ilijo. »Manzo, bog te dal . ..« v naglici zašepeta Ilija, »ne bulji vame kot teliček, ampak. .. Stoj. ali sva sama? No, potem me ubogaj, shrani mi tole malenkost. Odejo dobiš.« Manza je zasrbelo za uhljem, potem si je naravnal čepico na glavi, kot da bi se mu spod nje videli končki misli. »A-ha«. Potem spregovori, kot da ga je razumel: »Odeja?« »Poglej, nova je, če sem bil dvakrat pokrit ž njo. Vsa še diši po skladišču.« Ilija rine Manzu odejo pod nos, omamil bi ga rad z duhom po naftalinu, Manzo pa ne prenese tega duha. bolj mu diši usnje. »Čevlje mi daj ...« »Čevlje? Sam pa naj hodim bos? Kakšen pokvarjenec si! Na, odejo, če hočeš!« 236 >i\očem... Še 'bluzo mi daj, potem pa lahko vse skupaj spraviš tjale.« In Manzo je i)okazal za pregradek, kjer je bil straniščni inventar. \roče je bilo. Aprilsko sonce je ipripekalo in Iliji se je pot cedil spod debelega sukna zimske uniforme. »Sicer jo moram pa tako in tako sleči,« se je začel tolažiti Ilija, ko se je nenadoma iu nekako vsa službena in do grla zapeta prikazala pred njim predpisana in stroga beseda »uniforma«, tako da ga je imelo, da bi kar z levico oplazil Manza po njegovem straniščnem gobcu. »Ti, lopov, do golega bi me rad islekel! Zobe ti bom poloniiil. ..« Toda čez to jezico je visel pokrov slamnice, tako da se je žalostno in brez nevarnosti razpuhtela. »Veš, strali me je, Ilija,« reče Maiizo, potem ko ga je poiskal poi zaradi tebe izgubil glavo.« II i j čl še enkrat reče »uh!« in pobesi glavo pod culo svoje usode. Culo odvrže v sobici med metle in kanglc, si z zmečkanini robcem obriše pot in se z vso svojo nekdanjo veljavnostjo postavi pred Manila. Sedaj, ko ni bilo več bremena na ramah, na katerih so se zopet zasvetile koščene zvezde, se je Ilija vzravnal in izprsil; v prsih, v nogah in v rokah je čutil s\oje naredniško dostojanstvo. Hip se je prepustil omamni preteklosti in toliko da se mu ni posrečilo v Manzu skaliti čut za resničnost. Iz teh komaj hip trajajočih lepih sanj so Ilijo grobo zibudili podkovani koraki na ulici in nekakšni tuji glasovi so ga postavili zopet v resničnost eniajlirane občinske ustanove z nestrpnim Manzovim obrazom pred seboj. Nekako raztreseno in celo svečano si je začel odpenjati bluzo, kot bi ob vsakem gumbu molil določeno molitvico, potem je pobral iz žepov listnico, avtomatični svinčnik, glavnik in majhno okroglo ogledalce s sliko nage ženske na gladkem kavčukastem hrbtu. Roke je vlekel iz 237 rcikaikov mize, kot Li trgdli kožo z njega, potem pa je hipec podržal bluzo v roki, kot da se poslavlja od nje. »Čakaj!« zavpije Ilija na človeka, ki ga je vznemiril \' tein pretresljivem hipu, iz žepa potegne nožek in odpara šest koščenih zvezdic, jih še enkrat prešteje ina dlani, potem pa skrbno spravi v poseben predalček listnice. »Na, oderuh!« Manzo si dvakrat ogleda bluzo s prednje in zadnje strani, potem pa še proti luči: mogoče so jo prezrli molji . • • »Kdaj boš prišel pa po tole? Lahko bi se zgodilo, da tukaj namestijo katerega svojega ... Saj veš, če staknejo, ne bom jaz .. .< »Nič skrbi, takoj ko najdem stanovanje.« Ilija se je napotil proti vratoin, spotoma pa je tlačil srajco za hlače. »Čepico snomi, Ilija,« ga prijateljsko opomni Manzo. »Kalko bi pa hodil s čepico na glavi, pa v srajci? ...« Saj res! Slabo mu je postalo, ko je pomislil, da bo moral zdaj skozi mesto takle, kot baraba, v srajci iJi vojaških hlačah, na nogah pa imti še vedno nsnjene orožniške goleniee, pa niti sam ne ^ e, kako naj bi liodiil, kajti sedaj gre za to, kaj pravzaprav je? Na misel mu je prišlo, da bi prižgal cigareto, pač zato, da bi se zbral. V žepu je natipal zimečkano Ibar, ki se mu je skoraj zasmilila, ker je bila tako revjio zavita v svoj beli, poniečkani papirčeik kot sirota. Usmiljeno jo je približal ustnicam, kot bi jo ho^tel poljubiti — in ni je prižgal. Dolgo je Ilija startal na vratih omenjene javne ustanove, celo z nogo je tipal na ulico, da bi sprožil korak, toda pri priči jo je vselej potegnil nazaj, kot da je zagazil v mrzlo vodo. Potem pa je, kot da se je kljub vsemu odločil, z obema rokama snel čepico kot krono z glave, odpihnil ž nje pajčevino, ki se mu je bila obesila na njo na podstrešju. in odpel značko, katero je apravil v isti predalček kot z^ ezdice. Z roibcem je obrisal potno čelo in usnjeni rdb \ notranjščini čepice (tole zadnje je napravil enostavno iz navade, brez slehernega globljega, simboličnega pomena), potem je pa tudi čepico izročil Manzu, naj jo shrani... Tako je, država je šla sedaj k hudiču. Ilija je to čutil na svoji odkriti glavi, ki mu jo je opihaval mrzel zrak, in nekakšna žalostna neodgovornost ga je začela stanovitno tolažiti, prav kot da je vse tole stežka dočakal. Začel ga je trpinčiti nekak prekleti občutek sprostitve ali kaj, pa se mu je celo inako storilo zaradi države, kot bi bila nekakšna stara in spoštovana osebnost z b^^ki in generalskim činom. Nekakšno mučno olajšanje je začutil r srcu, kot bi se bil izbljuval po hudem popivanju. Celo nelkakšno upanje je začelo zoreti v njem, rož- 238 nato in nabreklo upanje, rdečelično, z nabreklimi dojkami in na zatepenih in oblih nogah. V Ilijo se je vtihotaipila toplota nekakšne brezskrbne idile o meliki postelji z belimi rjuhami, ki diše po perilu, v vsem tem pa «o neke mehke, oible roke, razgaljene do podpazdahe... Nekaj nagega in mehkega je spreletelo njegove želje, nekaj kot ve-trček, ki brazdi površino vode. Ni se upal spoprijeti se s tem svojim novim položajem in neodločno se je jjretezal ob vhodu, kot bi trgal cvetne lističe marjetice: bo, ne bo: bo. ne bo... Dober je postal Ilija: v sebi je začutil potrebo, da bi kogar koli prosil odpuščanja ali da bi rešil neznanega otroka iz vode. Zaželel si je, da bi ga ljudje radi imeli ali da bi vsaj sočustvovali ž njim, če jim je to laže. Skratka, javno je bil pripravljen vzeti nase breme lastneiga mučeništva in se s svojo osebo pomešati med topli šepet občinstva, potem pa zaviti za o!gel, v pozabo... In da bi samo začudenje in priznanje ostala kot spomin nanj ... I^kal je nekaj krotke dostojanstve-nosti, s katero bi zaistrl svojo nedoločno osdbnost, preden se odpravi na pot. . ., takole skoraj nag, v sami srajci in orožniških hlačah in z goJenicami na nogah, njegove noge pa ne znajo več po orožniško stopati... Te stroge škarje (toda pravične! — je govoril Ilija: strog komandir sem, toda pravičen) ne znajo tako odločno striči po teh državnih ulicah vzdolž in povprek, in če se mi zapleteš med o^be rezili, bratec, ti bom postrigel nohte s prsti vred, da si me boš zapomnil! Strog sem, toda pravičen! Zdaj pa... kot da se je danes rodil, povsod okrog njega je na lepem toliko neznanih ljudi, polnih zvijačnosti in zased. Pri brivcu so se shajali ljudje, naši, domači, o slehernem veš, kaj je kosil in kaj večerjal; blekne ti kakšno v šali, ti pa strneš obrvi in že ga imaš celega v pesti, ves drobcen je in dober, samo v žep ga stlačiš. Ce jo hoče ucvreti iza ogel, mu stopiš na palec na nogi; hej, bratec, nikar ne poskušaj, prezelen si za to; in primes ga za vratek, nazaj, tu boš plesal, da te vidim. Brij in striži se kot vsak pošten človek, in če imaš kaj povedati, povej tu, kjer se spodobi, ne pa da mi grizljaš po oglih, v tem.i, kako bi spravil v red to in to... Vidiš, sedaj si dočakal tudi »to«! Kaj ti nisem lepo pravil, bratec!... Seveda, »udarci s puškinim kapitom«, »žandar«, to sem bil zate! No, zdaj boš lahko oibčutil tega petelinčka s perjem... Na ga, na, pravkar prihaja! In v Iliji je vstala želja, da bi se tudi saatn prestopil, da bi se umaknil v notranjščino pred Torguatom, ki je izza oigla stopil na poprišče iz nekakšnim, kako bi se izrazil? — zgodovinskim korakoim ali kaj, kajti kar naprej se je ogledoval v šipah, če ga ne bodo od kod 239 začeli obmetavati s cvetjem, nad glavo pa se mu je zaskrbljeno po-zibavalo pero, kot da od zgoraj ni nikjer nič dobrega videti. Toda Torquato je prepričano korakal po tleh, ki jih je pravkar zavzel, tla pa so bila mirna in so se pokorno vdajala pod njegovimi nogami. Roina-doma. Ilija je začutil razmočeno Ibar v ustih in jo pregriznil. toda biUj je že prepozno, da bi izpljunil tobak; tale človek tu bi lahko razumel kot: pljujem nate, niče! In ne spodobi se; človek gre mimo po vseh predpisi]], skoraj bi dejal, znanec gre mimo po ulici, pa seveda ne moreš pljuniti predenj ... Vča.sih smo resnično prava živina!... In miren je čaistriik, iepo oblečen ... Toda Ilijo je šaljivo prizadelo tislo časinikovo kokošje pero za klobukom, pa je kot obziren, preudaren človek samo pomežiknil in požrl neumestno šalo, se začel postavljati v nekakšno !>kulturnejšo« držo, da bi ga oni vendarle opazil. Ilija se je kot na razstavi goreče postavil na vrata. Vojak proti vojaku ... ali (kaj moreš) podčastnik proti častniku vojske, ki je v vojski zmagala, kar je prav, je prav! No, človek bo vsekakoT ispregovoril, saj sva znanca, besedo-dve bo povedal, vprašal bo, kakšni ljudje živijo tukaj. Ni mala reč. oblast I)rcvzema, liii kdo mu lahko zanesljivo pove, kdo je tukaj miren diža\ Ijan, kdo zopet tisti pokvarjenec v temi, ki grizlja ... In bo človek dejal: »Hvala, gospod narednik; če vam je kar koli potrebno, na voljo sem vam.« — »Hvala, gospod stotnik, zase ne potrebujem ničesar, le kar zadeva Icle imše ljudi, vidite, pazite nanje, zaradi kozarčka prima-primissima \'ina in zaradi okusnih rib pa ne bodiie v skrbeh: jaz sem jim bil vedno kot oče. ..« »Zato sem tukaj,« se je zdelo Iliji, da je dejal častnik, ko je šel mimo njega. Ilija je ognjevito udaril s petami svojih \ojaških ee^lje\ v znak hvaležnosti in dvignil roko nad uho, toda dotaknil se je gole glave, lako da se je zmedeno zarezal in bi človek lahko pomislil, da je eden izmed tistih neumnih brezdomcev, ki se s svojimi lonci klatijo okrog kotlov \ojaških kuhinj in jim za drobne usluge navržejo iz skladišča kak kos obnošene vojaške obleke, pa zato pozdravljajo slehernega, ki je v vojaški obleki, ker imajo tudi sami sebe za \ojaške osebe. Vse kaže, da je Torquato približno prav tako mnenje dobil o Iliji. kajti Tiajprej ga je premeril s smehljajem, polnim zaščitniške naklonjenosti, potem mu je pa s prstom pomahal, naj stopi bliže. »Ohe. tu lazzarone! Vien qua!« »Jes!« se je uslužno oglasil Ilija (»Glej ga človeka! Saj sem dejal...«) in se ustavi! tri korake pred rorqnatom. kot bi ga bil nekdo nabodel \ tla. 240 »Guarda,« mu je Torguato z dvema prstoma zasukal glavo proti ubitemu psu. »Quel cane, he, butta via. Capito? Butta giii« in s kretnjo roke mu je pokazal na pisa in na morje. »Seveda, ni zdravo, takale črko vina, pa na ulici,« je spregovoril llija, da bi vsaj nekaj rekel. .. »In še tole sonce, ki je tako vroče...« »He?« vpraša Torquato z zmerno strogostjo. »Da, vroče je, pravim, v bluzi človek ne more zdržati,« je začel llija zavihovati rokave srajce, da bi dokazal... Videz je bil, da llija zavihuje rokave zato, da bo delal, in ta ubogljiva pripravljenost je bila Torguatu všeč in ponudil mu je debelo in dišečo cigareto, ki jo je bil potegnil iz staniola in celofana ... Z besedami »Hvala, prav res!« si je llija zataknil cigareto za uho, si razpel srajco na prsih, kot da ga naravnost duši od vročine, in da bi to dokazal, je dejal »Uf!« Torquato je razumel, da se hoče llija tu pred njtm pokazati zaradi cigarete, ki mu jo je bil dal, pa mu je ponudil še eno in se zaradi lastnega ugleda hitro odstramil. »Fa presto, he,« mu je dejal pri odhodu in mu pokazal mrtvega psa. »Takoj bo opravljeno, šjor!...« llija se je začudil, kalko da je izgovoril to zadnjo besedo; nekako nepričakovano mu je prišla na jezik in pri priči se je ogrel zanjo kot za staro znanko. Koi močan zagorski zagovednež s kodrastimi lasmi in kosmatimi prstmi, ki je pravkar odslužil ^ ojaški roik, pa je v vojaških hlačah in beli kmečki srajci prišel v mesto iskat dela, tako je llija stal na ulici z dolgimi koščenimi rokami, ki so mu brezdelno visele ob telesu, pozdravljajoč slehernega meščana s »šjorom«. Na nogah pa, kot da ima gumaste pete in stopa krotko in ponižno kot cerkovnik, da ne bii kvaril svečane meščanske hoje. llija je stopil k uibiteniu psu in se pripognil nad njim kot nad mrličem, ki je sam kriv za svojo smrt. »Eh, bratec, bratec, lajal si, prav res si lajal, tole ti je pa plačilo!« gONori llija mrtvemu psu, ga kot mršavo mrtvo siroto skoraj nežno d\ igne s tal; in hudo mu je zaradi živalce, ko ji očita smrt. »Oh, saj te nič ni, same kosti... Ubogo ščene, čemu se vtikaš v to reč? Častniku bi rado zoprvalo? Eh, bratec moj, ne lajaj, kjer ni treba.« In llija ga boža po uhljih in po liribtu in solze se mu utrinjajo v očeh. »Saj ni lajal, res da ni, bratec moj, ampak človek ima pasjo čud, to je tisto,« brunda Manzo v stranišču in ves delaven ropota s posodami. llija ni poslušal Manza, ampak je kot otrok kar naprej nekaj govoril ščenetu, ko ga je nesel proti obali: »Eh. bratec, bratec...« Na lepem je zaslišal, kajko nekje blizu mijavka Doka, pa ga je poiskal z očmi. Za oglom je stal dolgin Mile Požeruh \ prekratki civilni obleki, 16 Naša sodobnost 241 na glavi je dmel čepico s trdim ščitnikoan iz lepenke, ki je bil prelomljen čez sredoi, kar ga je na zumaj delalo še bolj subljatega in strogega; Doko pa se je dobrikavo opletal Miletu okrog nog in mijavkal. »Pustite to, gospod narednik,« mu resno dopoveduje Mile, in celo nekako ukazovalno, če je prav slišal. »Kaj naj pustim. Mile, kaj?« gleda Ilija Mileta kot v sanjali in ne verjame lastnim očem... »Gospod narednik« se sliši od nekod daleč in zveni kot spoimiim. Zazdi se mu, kot da ga vračajo zopet v nekakšen mučen in nedoločen položaj, v nekaj težkega in strogega, polnega obveznosti in odgovornosti... Znova bi ga radi oblekli v nekaj, kar več ni, kar je v njem končano in je umrlo, in glej, še solze mu prihajajo zaradi te smrii... »Pustite vse skupaj!« ponovi Mile in glas mu podrgetava od jeze. »Kaj naj vendar pustim?« pokorno sprašuje Ilija kot podrejeni. »Tistega ščeneta,« zavpije Mile, glas pa mu jezljivo raste. »Menda niste postali sovražnikov konjederec?« »Kakšen konjederec (ta beseda ga je predramila), teslo! Nekdo mora, da ne pride do okužbe ...« »Naj pride! Kaj vam mar? Sami naj skrbijo za to!« »Rednost ti ne gre v glavo, kaj, Požeruh? Tak si torej! Že prej si mi bil sumljiv! Grizljal si, skupaj s tistimi v temi... Izdajalec!« »Ili-hi-hi,« se smeje Manzo \ stranišču med posodamii kot kak hudobni straniščni duh. Mile hudo prebledi in roka se mu začne tresti v žepu, na lepem pa se nagloma zasuka im peti in izgine za ogel. Maček Doko obstane v zadregi na oglu in zamijavka nebogljeno kot sirota. »Mac, Dokica, mac. sem pojdi...« Ob tem glasu se je Doko zdrznil, kot bi se bil spomnil nečesa hudega, stekel je za Miletom in ga po pustih uličicah klical s svojim obupnim mijavkanjem. Ilija je položil ščeneta na tla in mu navezal precej velik kamen na vrat in brez solza in prikupovanja je celo prizadevno zamahnil ž njim po zraku in ga zagnal daleč od obale. Manzo je vse to opazoval iz stranišča, se v gnusu obrnil in pljuni! na vse skupaj. Voda je pogoltnila mrtvega psa, Ilija pa se je zagledal v kroge na voidi: »Takole, bratec, zdaj tsi doigral.« In podrgnil je z dlanjo ob dlan, kot bi si umi\ al roke. (S pisateljevim dovoljenjem prevedel T. P.) 242