GLASNIK URADNI VESTNIK O K fi A J A LJUBLJANA LJUBLJANA, 27. MARCA 1964 LETO XI., ŠTEV. 19 OBČINA CERKNICA 2X2 Na podlagi 1. odstavka 120. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin (Uradni list SRS, št.. 11-93/63) je skupščina občine Cerknica na seji zbora delovnih skupnosti dne 13. marca 1964 sprejela ODLOK O.razpisu nadomestnih volitev Razpišejo se nadomestne volitve v zbor delovnih skupnosti — skupino prosvete in kulture, skupščine občine Cerknica in sicer: V volilni enoti št. 22, ki obsega Osnovno šolo Rakek, Osnovno šolo Unec in Nižjo glasbeno šolo Rakek. Volitve bodo v sredo, 15. aprila 1964. St.: 1/1-013-01/64 Datum: 13. marca 1964 Predsednik skupščine občine Cerknica Franc Kavčič L r. OBČINA LITIJA Na podlagi 1., 2.a in 5. člena zakona o občinski dokladi in posebnem krajevnem prispevku (Ur. 1. FLRJ št. 19-194/55, 19-241/57, 52-892/58 in 52-853/59) ter 8. in 24. člena statuta občine Litija je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 10. marca 1964. sprejela ODLOK o občinski dokladi na dohodke iz kmetijstva, obrti, samostojnih poklicev in premoženja za leto 1964. 1. člen V občini Litija se za leto 1964 pobira občinska doklada. Osnova za odmero občinske doklade od kmetijstva je ugotovljeni katastrski dohodek. Doklada se odmeri po posebnih stopnjah za kmetijske povfšine in po posebnih stopnjah za gozdne površine, po naslednjih stopnjah: Osnova v 000 din za obdelov. pov. I. okol.II. okol.* •/• »/• III. okol. IV. okol e/e •/# Osnova v 000 din za gozd. povrSino Obč. doklada •/• do 30 — 30 10 3 do 120 6 od 30 do 50 — 33 n 4 od 120 do 160 8 od 50 do 80 — 36 12 5 od 160 dalje 10 od 80 do 120 — 39 13 6 od 120 do 160 — 42 14 7 , od 160 do 200 — 43 15 8 od 200 do 250 — 44 16 9 od 250 do 300 — 45 18 10 v od 300 do 400 — 46 20 10 od 400 do 500 — 48 23 10 nad 500 — 50 26 10 2. člen Zavezancem obrti, samostojnih poklicev in premoženja, izvzemši zavezance proračunskega prispevka* davka na avtorske honorarje, se odmeri občinska doklada od davčne osnove, ki je podlaga za odmero dohodnine, po naslednjih stopnjah: Brivcem, frizerjem, čevljarjem, dimnikarjem, mlinarjem, fotografom, dajalcem prenočišč, krojačem, šiviljam, veziljam, modistkam, preiskovalcem tkanin, žagarjem drv, pod-kovskim kovačem in gostilnam, vsem pod pogojem, da se bavijo z usluž-nostnimi opravili: če znaša letna davčna osnova nad 100.000 nad 150.000 nad 200.000 nad 250.000 nad 300.000 do do do do do do 100.000 din 150.000 din 200.000 din 250.000 din 300.000 din 400.000 din nad 400.000 din dalje 1 % 2% 3% 3,5% 4% 4,5 % 5% Posamezna naselja po in sicer: katastrskih občinah se razvrstijo po okoliših, Vsem ostalim zavezancem dohodnine od proizvodne obrti, samostojnih poklicev in ostalega premoženja: če znaša letna davčna osnova k. o. Litija Hotič Konj Roviše Sv. Antor Šmartno Jablanca Liberga Vintcrjevee Vače Kresnice Kres. vrh Vel. vas Dole-Lovreno Moravče Vodice Okrog Tihaboj Selo-Mirna Poljane Gradišče Jcini vrh Trebeljcvo Volavje Sobrače Konjščina Polšnlk Vel. goba II. okoliš Litija, Podšentjur Zg. Hotič, Sp. Hotič, Zg. Log, Litija — del Sava, Spodnji Log Stang. Poljane Šmartno, Završnik, Mala Kostrevnica Breg, Tenetišfe, Grad. Laze, Sp. Jablanca, Zg. Jablanca, Selšek Cerovica, Vel. Kostrevnica C mi potok Kresnice, Kres. Poljane, Jevnica — del Ribče \ Moravče Gabrovka, Klanc Tihaboj III. okoliš Veliki vrh Biliče, Jesenje, Vemek Konj, Ponoviče, Biltija, Cirkuše Leše, Široka set, Podbukovje, Laze Širmanski hrib, Dragovšek, Jastreb-nik. Vel. Štanga in Ščit Volčja jama Jablaniške Laze, Gradišče in Bukovica Preska, Liberga, Lupinca, Jelša, Dvor Pod roje, Vrata, Javorje, Leskovca, Vinterjevec in Riharjevec Vače, Mala sela, Ržiše, Potok, Klenik, Kandrše Jevnica — del, Kresniški vrh Dole, Selce, Kal, Ljubež, Prež. njive, Dobovica, Hude ravne, Zavrh. Zagozd, Prevolje, Slavna, Suhadole, Sp. Jelenje, Zg. Jelenje, Radgonca, Gradišče, Prelesje Gobnik, Laze, Javorje, Hohovica, Podpeč Tlaka, Brezje Ravno, Brglez, Pečice, Lukovec Poljane Gradišče, Sevno, Zagrič, Mihelca, Mišji dol, Gor. vrh, Dol. vrh Ježni vrh, Ješče, Obla gorica, Raz- bure, Mulhe, Vinji vrh, Vinji grm Gozd-Reka Račiča Sobrače, Selo-Sobrače, Pusti javor, Radanja vas, Vrh-Sobrače Stranski vrh Polšnik, Tepe, Mamolj, Preveg, Zglnvnica, Renke, Dolgo brdo Vel. Preska, Borovak, Velika goba, Mala goba, Cepi je, Brezovo do 100.000 din 4% nad 100.000 do 150.000 din 5% IV. okoliš nad 150.000 do 200.000 din 6% nad 200.000 do 250.000 din 7 % nad 250.000 do 300.000 din 8% Zapodje nad 300.000 do 400.000 din 9% nad 400.000 do 600.000 din 10% Vovše Cvetež nad 600.000 do 800.000 din 11 % Mala Štanga nad 800.000 din dalje 12% Slivna Goliše' Podstrmec, Strmec, Kostanjevica, Ježevec Kamni vrh, Nova gora Mor. gora, Vodice Cat. gora, Gabr. gora, Križišče Primskovo, Stara gora, Kamni vrh Koške Poljane Konjščica Ravno, Šumnik 3. člen Osnova za obračun občinske doklade dohodkov od stavb je ista kot za dohodnine. Doklada se odmeri po naslednjih stopnjah: če znaša letna davčna osnova do 30.000 din 3 % nad 30.000 do 60.000 din 4 % nad 60.000 do 90.000 din 5 % nad 90.000 din dalje 6 % 4. člen Občinska doklada je dohodek občinskega proračuna, kolikor ni s predpisi višjih organov določeno drugače. 5. člen Občinska doklada se odmerja istočasno z dohodnino in plačuje v gotovini na isti račun kot dohod- nina. 6. člen Davčne olajšave, ki so določene za dohodnino, veljajo tudi za občinsko doklado. 7. člen Določbe uredbe o dohodnini (Ur. list FLRJ št. 22-378/61) z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami in določbe uredbe o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Uradni list FLRJ št. 33-283/53 in 25-316/57 se uporabljajo tudi za odmero in pobiranja občinske doklade. 8. člen Ta odlok velja od dneva objave v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1964. Številka: 010-12/62-1. Datum: 10. marca 1964. Predsednik skupščine občine Litija Stane Pungerčar, 1. r. 214. Na podlagi 4. točke odloka o stopnjah dohodnine za leto 1963 (Urad. list FLRJ št. 5-63/63) je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 10. marca 1964. sprejela 3. člen Ce davčni zavezanci, našteti v prednjem 2. členu tega odloka uporabljajo pri delu tujo delovno silo ali so za posamezna dela združeni, plačajo davčne obveznosti kakor obrtniki in drugi samostojni poklici, ki obratujejo v svojih obrtnih delavnicah. 4. člen Dohodnina v stalnem znesku ne vpliva na pravice iz socialnega zavarovanja. 5. člen Davčni zavezanci dohodnine v stalnem znesku ne plačajo prometnega davka. 6. člen Ta odlok velja od dneva objave v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1964. Številka: 010-38/64-1/1. Datum: 10. marca 1964. Predsednik skupščine občine Litija Stane Pungerčar, 1. r. OBČINA LJUBLJANA- ŠIŠKA 215. Na podlagi 116. in 119. člena splošnega zakona o organizaciji zdravstvene službe (Urad. list FLRJ št. 45-585/60 in 4. člena odloka o ustanovitvi občinskega zdravstvenega investicijskega sklada (Glasnik okraja Ljubljana št. 52-583/63) je občinska skupščina Ljubljana-Siška na svoji seji dne 24. februarja 1964 sprejela ODLOK • določitvi odstotka amortizacije, hi ga vlagajo zdravstveni zavodi ODLOK o višini dohodnine v stalnem znesku v občini Litija za leto 1964 1. člen V občini Litija se. za leto 1964 pobira dohodnina v st*alnem znesku. 2. člen Dohodnino v stalnem znesku plačujejo: 1. Obrtniki, ki imajo po 16. členu splošnega zakona o obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov (Ur. list SFRJ št. 13-178/63), po 19. členu zakona o obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov (Ur. 1. SRS št. 5-28/64) in odredbe o obrtih brez stalnega poslovnega mesta (Uradni list LRS št. 24/54), dovoljenje za opravljanje obrti in obrti podobne dejavnosti brez stalnega poslovnega mesta: na območju občine v občinski zdravstveni investicijski sklad 1. člen V občinski zdravstveni investicijski sklad vlagajo zdravstveni zavodi na območju občine Ljubljana-Siška lastna amortizacijska sredstva, in sicer: 50 c/o od amortizacije zgradb in 35 % od amortizacije opreme in inventarja. 2. člen Amortizacijska sredstva iz 1. člena se štejejo za posojila, ki jih mora sklad vrniti zdravstvenim zavodom v 20 letih z 2 % obrestno mero, v kolikor ni v pogodbi med zavodom in skladom drugače določeno. Prav tako se lahko sklene z zdravstvenim zavodom poseben dogovor za vložena amortizacijska sredstva nad določenim odstotkom iz 1. člena 3. člen V osnovo za izračun odstotka amortizacije, ki jo vplačujejo zdravstveni zavodi skladu, se ne upošteva tisti del amortizacije, ki jo morajo zdravstveni zavodi izločiti izločiti za obvezne rezervne sklade. 4. člen Sredstva iz amortizacije zdravstvenih zavodov se smejo dajati samo kot posojila za investicije v zdravstvenih zavodih in lekarnah. 5. člen Ta odlok se objavi v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana in začne veljati osmi dan po objavi. Štev.: 420-3/64-2/4. Datum: 24. febr. 1964. Predsednik skupščine občine Ljubljana-Siška Miran Goslar, 1. r. ' 216. No podlagi 106. člena zakona o proračunih in financiranju samostoj- nih zavodov (Ur. 1. FLRJ St. 52/59) je skupščina občine Ljubljana-Siška na seji obeh zborov z ločenim glasovanjem dne 24. februarja 1964 sprejela ODLOK o ukinitvi sklada za komunalne investicije občine Ljubljana-Siška 1. člen Ukine se sklad za komunalne investicije občine Ljubljana-Siška. Aktiva in pasiva sklada se prenesejo na novoustanovljeni sklad za urejanje mestnih zemljišč, ki je pravni naslednik ukinjenega sklada. 2. člen Odlok o ustanovitvi sklada za komunalne investicije, objavljen v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana št. 51/61 in prevzet z odlokom (3. člen, 1. točka) o prevzemu in veljavnosti predpisov, ki sta jih sprejela bivša občinska ljudska odbora Medvode in Ljubljana-Siška (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana, št. 53/63), neha veljati. 3. člen Ta odlok velja takoj in se objavi v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Številka: 1/1-352/4/64. Datum: 24. febr. 1964. Predsednik skupščine občine Ljubljana-Siška Miran Goslar, 1. r. 217. Na podlagi 106. člena zakona o proračunih in financiranju samostojnih zavodov (Ur. 1. FLRJ št. 52/59) ter v skladu z odlokom o urejanju mestnih zemljišč na območju občine Ljubljana-Siška je skupščina občine Ljubljana-Siška dne 24. februarja 1964 na seji obeh zborov z ločenim glasovanjem sprejela ODLOK o ustanovitvi sklada za komunalno urejanje zemljišč 1. člen Ustanovi se sklad občine Ljubljana-Siška za komunalno urejanje zemljišč (v nadaljnjem besedilu sklad). x Sklad je pravna oseba. Za obveznosti sklada jamči ustanovitelj. 2. člen Sredstva sklada sc uporabljajo za financiranje in kreditiranje komunalne izgradnje zemljišč na območju občine Ljubljana-Siška. Sredstva se uporabljajo v skladu z dolgoročnim in letnim programom za komunalno ureditev zemljišč, ki ga izdela po smernicah skupščine občine upravni odbor sklada. 3. člen Viri sredstev sklada so: — prispevki graditeljev k stroškom za urejanje mestnega zemljišča, — prispevek za uporabo mestnega zemljišča, — anuitete od kreditov, če se dajo iz sklada proti vračilu, — posojila, — drugi dohodki in prispevki. 4. člen Sklad "upravlja upravni odbor, ki ima 7 članov. Predsednika in ostale člane upravnega odbora imenuje skupščina občine; najmanj dva od njih morata biti Člana skupščiiie občine. Člani upravnega odbora so ime- novani za dobo štirih let, vendar se vsako leto menja polovica članov; ob prvem imenovanju se določi, kateri člani so imenovani za štiri in kateri za dve leti. 5. člen Upravni odbor sklada opravlja zlasti tele zadeve: — predlaga statut sklada, — v skladu s smernicami skupščine občine pripravlja dolgoročni in letni program za komunalno ureditev zemljišč, — sprejema finančni načrt sklada, — odloča o dajanju sredstev iz sklada, — spremlja izvrševanje del, za katera so dana sredstva sklada, — sprejema sklepni račun sklada. 6. člen Sklad ima statut •Statut sklada sprejme na predlog upravnega odbora občinska skupščina. S statutom se določita organizacija in način poslovanja sklada. 7. člen Sredstva se dajejo iz sklada praviloma brez obveznosti vračila, lahko pa v skladu s statutom sklada tudi proti vračilu. 8. člen Sklad ima rezervo. Višino celotne rezerve, lastna vlaganja v rezervo in rok, do katerega mora rezerva doseči določeno višino, določi skupščina občine na predlog upravnega odbora sklada. 9. člen Administrativne zadeve sklada opravlja delovna organizacija pri skladu za zidanje stanovanjskih hiš občine Ljubljana-Siška na podlagi pogodbenega razmerja. 10. člen Dohodki in izdatki sklada za vsako leto se določijo s finančnim načrtom. Naredbodajalec za izvršitev finančnega načrta je predsednik upravnega odbora oziroma drug član upravnega odbora," ki ga dotoči upravni odbor. 11. člen Nadaljnja razmerja med ustanoviteljem in skladom se določijo » statutom sklada. 12. člen Na sklad se prenesejo sredstvo ukinjenega sklada za komunalne investicije. 13. člen Ta odlok velja takoj, objavi pa se v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Številka: 1/1-352-5/64. Datum: 24. febr. 1964. Predsednik skupščine občine Ljubljana-Siška Miran Goslar, 1. r. 218. Na podlagi 11. Člena zakona o proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev (Uradni list SFRJ št. 17/61, 44/61, 52/61 in 30f62) je skupščina občine Ljubljana-Siška na seji obeh zborov z ločenim glasovanjem dne 24. februarja 1964 sprejela ODLOK e odstopltvl dela proračunskega prispevka Iz osebnega dohodka delavcev, določenim gospodarskim organizacijam, ki pripada skupščini občine Ljubljana-Sičks — v mestu Litija in naselju Šmartno 5.000 din — v ostalih naseljih občine Litija 4.000 din 2. osebe, ki so socialno zavarovane na podlagi sedanjega ali prejšnjega delovnega razmerja, kadar opravljajo obrtne storitve za zasebnike in nimajo stalnega poslovnega mesta: a) krojači, šivilje, frizerji, brivci, čevljarji in urarji — v mestu Litija in naselju Šmartno 10.000 din — v ostalih naseljih občine Litija 5.000delkov 3- Dejanska kvalifikacija vzgoj-neea osebja, služi) pos*ovn* ®as vzgojnovarstvene 3. člen . Višina sredstev po merilu iz • točke 2. člena se izračuna tako, Prejme vzgojnovarstvena služba: 100.000 din za varovanca v jaslih v starosti do 2 let, d« » ''t6®0 <*in z® varovanca v starosti u° o let, • ?2.400 din za varovanca v starosti *• do 4. leta. 31.000 din za varovanca v starosti 5 in 6 let, 12.700 din za varovanca v starosti 7 in več let. 4. člen Višina sredstev po merilu iz 2. točke 2. člena se izračuna tako, da prejme vzgojnovarstvena služba: 530.000 din za vsak oddelek predšolskih otrok in 265.000 din za vsak oddelek šolskih otrok. Za oddelek velja tista skupina, ki ima v povprečju 6 varovancev v starosti do 1 leta v jaslih ali 10 varovancev v starosti do 2 let v jaslih ali 15 varovancev v starosti 3 in 4 let ali 20 varovancev v starosti 5 in 6 let ali 25 varovancev v starosti 7 in več let ali mešani oddelki, ki se glede na starost varovancev približujejo gornjim normativom. 5. člen Praviloma morajo vzgojnovarstvene službe zaposlovati vzgojno osebje s srednjo strokovno izobrazbo. V primerih, kjer imajo posamezniki le nižjo strokovno izobrazbo, se od izračunanega zneska odšteje 125.000 din za vsakega takega delavca z nižjo strokovno izobrazbo. 6. člen Poslovni čas vzgojnovarstvene službe je od 5.30 do 17. ure. Kjer krajevne prilike dovoljujejo, da je ta čas krajši, se za vsako uro skrajšanja odšteje 8 % od izračunane kvote. 7. člen Sredstva, izračunana po členih 3 do 6, krijejo vzgojne stroške službe za 1 leto (12 mesecev). Spremembe med letom se obračunavajo mesečno. Za ugotavljanje sprememb so obvezni naslednji termini: 1. januar, 15. maj in 15. oktober. Izven teh terminov lahko v primeru povečanja ali zmanjšanja obsega dela zahteva ponovni izračun svet za šolstvo, prosveto in kulturo, oziroma prizadeta vzgojnovarstvena služba. 8. člen Odpiranje novih oddelkov, kakor tudi ustanavljanje oddelkov izven sedeža službe, se financira po kriterijih tega odloka na osnovi poprejšnjega odobrenja sveta za šolstvo, prosveto in kulturo in sveta, pristojnega za finančne zadeve, ozir. upravnega odbora sklada za vzgojo in izobraževanje. 9. člen Upravni odbor sklada za vzgojo in izobraževanje zagotovi vzgojnovarstvenim zavodom sredstva za adaptacije, popravila in dograditve na osnovi ustrezne dokumentacije, če ima na razpolago finančna sredstva. Sredstva v te namene se morajo okvirno določiti v družbenem planu občine. 10. člen Upravni odbor sklada za vzgojo In izobraževanje lahko v upravičenih primerih zviša kvoto izračunanih sredstev, oziroma tudi zniža, kjer obstajajo možnosti, da se vzgojna dejavnost v službi sofinancira tudi iz drugih virov (gospodarske organizacije, krajevne skupnosti in drugi). 11. člen Vsa sredstva, ki jih vzgojnovarstvena služba doseže iz dotacij, prispevkov staršev za oskrbo in prehrano in iz drugih virov, z izjemo sredstev iz 9. člena, tvorijo eno ce- loto. Delitev dohodka na osebne dohodke, materialne izdatke in sklade je pravica delovnega kolektiva vzgojnovarstvenega zavoda, ki je dolžan izvesti delite vpo določilih statuta in pravilnikov zavoda, upoštevaje merila, načela in pripombe za to pristojnih organov. Kadar deluje vzgojnovarstvena služba v okviru pravne osebe, ki ima različne naloge, ima delovni kolektiv vzgojnovarstvene službe podobna pooblastila, kot so navedena za kolektiv vzgojnovarstvenegia zavoda, vendar veljajo njegovi sklepi glede opisanega šele, ko jih' potrdi kolektiv pravne osebe. \ 12. člen Sklad za vzgojo in izobraževanje lahko iz razpoložljivih sredstev dodeli vzgojnovarstvenim službam tudi večja sredstva, zlasti na osnovi izkazane kvalitete dela v teh službah na predlog sveta za šolstvo, kulturo in prosveto v soglasju z ocenami zavoda za prosvetno pedagoško službo. 13. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1964 dalje. Številka: 1/1-402-5/64 Datum: 24. februarja 1964. Predsednik o skupščine občine Ljubljana-Šiška Miran Goslar, 1. r 220 Na podlagi 23. člena temeljnega zakona o financiranju šolstva (Ur. list FLRJ št. 53/60) in statuta občine Ljubljana-Šiška je skupščina občine na seji obeh zborov z ločenim glasovanjem, dne 24. jan. 1964 sprejela ODLOK o določanju sredstev, ki pripadajo šolam za njihovo osnovno dejavnost na območju občine Ljubljana-Siška 1. člen S tem odlokom se postavljajo merila za dodeljevanje sredstev iz družbenega sklada za vzgojo in izobraževanje šolam posameznih kategorij za opravljanje njihove osnovne dejavnosti. 2. člen Sole se uvrstijo v posamezne kategorije, tako da imajo vse šole iste kategorije približno enake potrebe po sredstvih za osnovno dejavnost. 3. člen Za izračun sredstev, ki jih prejmejo šole za osnovno dejavnost, se uporabijo naslednja merila: 1. število tedenskih učnih ur in vrsta pouka (razredni pouk, predmetni pouk, pouk II. stopnje); 2. število oddelkov na šoli; do 25 učencev od 26— 50 učencev od 51—100 učencev od 101—150 učencev od 151—300 učencev od 301—450 učencev od 451—600 učencev od 601—900 učencev nad 900 Tabela je kumulativna, torej prejme šolski zavod za prvih 25 učencev po 13.000 din, nato za nadaljnjih 25 učencev po 10.750 din itd. do tistega števila učencev, ki jih poučuje posamezni šolski zavod. 3. število učnega osebja, ločeno po dejanskih kvalifikacijah; 4. število učencev na šoli; 5. vrsta šole (nepopolna osemletka, osemletka, šola II. stopnje); 6. izrabljenost opreme, učil; 7. prostornina šolskih prostorov; 8. drugi posebni pogoji. 4. člen Za izračun sredstev, ki pripadajo šolam za njihovo osnovno dejavnost po merilih iz prejšnjega člena, so šolski zavodi dolžni predložiti potrebne podatke, overjene po predsedniku sveta kolektiva in upravnika (direktorja), zlasti pa naslednje podatke: a) število učenepv b) število oddelkov — za razredni pouk — za predmetni pouk c) tedensko število ur po predmetniku — razrednega pouka — predmetnega pouka d) število zaposlenih posebnih vzgojnih delavcev na šoli — psihologi, socialni delavci itd. e) število zaposlenih učiteljev s polno delovno obveznostjo, ki imajo: — visoko strokovno izobrazbo — višjo strokovno izobrazbo f) povprečni odstotek izrabljenosti osnovnih sredstev (oprema) g) skupna prostornina vseh šolskih prostorov, ki služijo učencem (razredi, telovadnice, kabineti, hodniki in sanitarije) h) višina letne amortizacije novih osnovnih sredstev v prvem letu po nabavi. 5. člen Višina sredstev po merilu iz 1 točke 3. člena se izračuna tako, da prejme šolski zavod 36.000 din za vsako tedensko uro razrednega pouka, 39.000 din za vsako tedensko uro predmetnega pouka, 42.000 din za vsako tedensko uro pouka na II. stopnji. 6. člen Višina sredstev po merilih iz 2. točke 3. člena se izračuna tako, da prejme šola na sredstva, izračunana po 5. členu, dodatno še 25 ”/• povečanja, če je na šoli skupaj 30 oddelkov. Ta odstotek se pri šolah z več oddelki zniža na 0,3 % za vsak oddelek pod 30 oddelki. 7. člen Sredstva za dejanske kvalifikacije učnega osebja po 3. točki 3. člena pripadajo šolskim zavodom, če poučuje ta kader predmete, za katere je usposobljen z A ali B diplomo: — za vsakega učitelja z visoko strokovno izobrazbo 250.000din, — za vsakega učitelja z višjo strokovno izobrazbo 125.000 din. 8. člen Šolskim zavodom pripadajo tudi sredstva glede na število učencev po 4. točki 3. člena, in sicer: din 13.000 na učenca din 11.750 na učenca din 10.500 na učenca din 9.750 na učenca din 8.600 na učenca din 7.800 na učenca din 7.400 na učenca din 6.700 na učenca din 6.000 na učenca 9. člen Po merilih iz 5. točke 3. člena pripadajo višje organiziranim šolskim zavodom dodatna sredstva na osnovo lz 8. člena, In sicer — za popolno osemletko, povečana s količnikom 1,20, din 325.000 plus din 619.000 plus din 1,144.000 plus din 1,626.000 plus din 2,916.000 plus din 4,086.000 plus din 5,096.000 plus din 7,106.000 plus — za šolo II. stopnje, povečana s količnikom 2,50. 10. člen Šolskim zavodom, ki imajo-nadpovprečno iztrošena lastna osnovna sredstva (oprema, učila), se prizna dodatek- na osnovo, izračunano po 8. členu, in sicer: od 20 do 39,9 % knjižno odpisanih osnovnih sredstev 1 %, od 40 do 59,9 % knjižno odpisanih osnovnih sredstev 2 %, od 60% in več knjižno odpisanih osnovnih sredstev 3 %. 11. člen - Šolskim zovodom, ki imajo nad-, povprečno prostornino na učenca, . gre poseben dodatek za višje stroške kurjave in razsvetljavo, in sicer: pri 7—9,9 m3 na učenca 1 % na osnovo po 8. členu, ’ pri 10—12,9 m3 na učenca 2 % na osnovo po 8. členu, pri 13 m3 in več na učenca 3 % na osnovo po 8 členu. * 12. člen Za na novo nabavljena osnovna skim zavodom 75 % predpisane amortizacije, ki jo je zavod dolžan sredstva v prvem letu se prizna šol-obračunavati. . 13. člen Sredstva, izračunana po členih 5 do 12, se priznavajo za kritje stroškov poslovanja šolskih zavodov za 1 leto (12 mesecev). Spremembe v obsegu dela se obračunajo v ustreznih dvanajstinah. 14. člen Izračunana ‘sredstva krijejo šolam tisti obseg njihovega dela, ki jim je določen po zahtevah sveta za šolstvo v soglasju z zavodom za pro-svetno-pedagoško službo in zajemajo? — materialne in režijske stroške šole kot: kurjava, razsvetljava, čiščenje, nabava učil, amortizacija in podobno; — osebne dohodke vzgojno izobraževalnih kadrov, vodstvenega, administrativnega in tehničnega osebja, — nadomestila za osebne dohodke, nadurno delo, suplence, delo za skupnost, dodatni pouk, svobodne dejavnosti itd. — sredstva za sklade kakor: investicijski sklad, sklad skupne porabe, rezervni sklad in druge sklade, kakor to predvideva statut in pravilniki šolskega zavoda. 15. člen Glasbenim šolam sc priznavajo samo sredstva za osebne dohodke učnega in vzgojnega osebja na osnovi učnega programa v povprečni višini osebnih dohodkov ostalih vzgojnih delavcev s podobnimi kvalifikacijami na področju šolstva v občini Ljubljana-Šiška. Sredstva se določijo s posebno pogodbo med šolskim zavodom in skladom za vzgojo in izobraževanje. 16. člen S šolskimi zavodi, ki delujejo v posebnih pogojih, in z manjšimi šolami lahko upravni odbor sklada za vzgojo in izobraževanje v soglasju s svetom za šolstvo, kulturo in prosveto občine sklene posebno pogodbo o zagotovitvi sredstev za osnovno dejavnost, neodvisno od meril po tem odloku, pri čemer je potrebno zagotoviti delavcem na šoli take osebne dohodke, ki ustrezajo deloval obveznosti in kvaliteti dela, ter potrebna sredstva za operativne izdatke šole. Upravni odbor sklada za vzgojo in izobraževanje lahko zagotovi šolskim zavodom tudi dodatna sredstva kakor: sredstva za financiranje posebne tehnične vzgoje izven šolskega zavoda, sredstva za izvedbo mature in slično. V ta namen se sklene posebna pogodba na osnovi predračuna z obračunom po dejanskih stroških, ki jo šolski zavod predloži. 17. člen Sredstva za večje adaptacije, popravila'in dograditve se dodeljujejo šolskim zavodom neodvisno od meril po tem odloku, na osnovi prikazanih potreb in finančne zmogljivosti družbenih skladov, predvsem sklada za vzgojo in izobraževanje. Taka sredstva se morajo okvirno določiti v družbenem planu občine. 18. člen Z razširitvijo vzgojne in izobraževalne dejavnosti si šolski zavod v skladu s svojo osno.vno dejavnostjo lahko ustvarja dodatne lastne dohodke, s katerimi si povečuje sredstva. Enako si lahko šolski- zavod ustvarja dohodke od pomoči politič-no-teritorialnih enot, gospodarskih organizacij, samostojnih zavodov in drugih družbenih pravnih oseb, ter s .prostovoljnimi prispevki staršev, posameznikov in podobno. Vsa sredstva, ki jih šolski zavod doseže po osnovah in merilih za svojo osnovno dejavnost in po osnovah iz prvega odstavka tega člena, tvorijo eno samo celoto. Delitev doseženih sredstev na osebne dohodke, materialne izdatke in sklade je pravica delovnega kolektiva, ki je dolžan delitev izvesti po določilih statuta in pravilnikov zavoda, upoštevajoč merila, načela in priporočila za to pristojnih organov. 19. člen Izračun sredstev na osnovi podatkov iz 4. člena tega odloka se izvede vsako leto v mesecu januarju, korekture glede na spremembe pa v mesecu septembru. V primerih večjih sprememb med letom imata svet za šolstvo, prosveto in kulturo in šolski zavod pravico zahtevati korekturo izven navedenih rokov, korektura pa se upošteva od 1. v naslednjem mesecu. 20. člen Sredstva, izračunana po merilih iz tega odloka, pomenijo najmanjša sredstva, ki jih morajo šole dobiti iz družbenega sklada za vzgojo in izobraževanje. Ta sklad lahko iz razpoložljivih sredstev dodeli šolskim zavodom tudi večja sredstva, zlasti na osnovi izkazane kvalitete dela v šolah na predlog sveta za šolstvo, kulturo in prosveto v soglasju z ocenami zavoda za prosvetno pedagoško službo. 21. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o kategorizaciji šol na območju občine Ljubljana-Siška (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana,, št. 39/62), prevzet in dopolnjen z odlokom o prevzemu in veljavnosti predpisov, ki sta jih sprejela bivša občinska ljudska odbora Medvode in Ljubljana-Siška (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana, št. 53/63). 22. člen Ta odlok začne veljati z dnem po objavi v »Glasniku«, uradnem vest- niku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1964. St.: 1/1-402-6/64 Datum: 24. februarja 1964 Predsednik skupščine občine Ljubljana-Šiška Miran Goslar, 1. r. OBČINA RIBNICA 221. Na podlagi 1. odstavka 6. člena temeljnega zakona o javnih cestah (Uradni list FLRJ št. 27/61), 2. odstavka 15. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19/53) in 26. člena statuta občine Ribnica je skupščina občine Ribnica na VI. seji občinskega zbora in VI. seji zbora delovnih skupnosti dne 14. februarja 1964 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o določitvi cest IV. reda v občini Ribnica Odlok o določitvi cest IV. reda (»Glasnik«, uradni vestnik okraja Ljubljana št. 67/62) se spremeni in dopolni tako, da se prečiščeno besedilo glasi: ODLOK o določitvi cest IV. reda v občini Ribnica 1. člen Zaradi gospodarskega in družbenega pomena za občino Ribnica se za javne ceste IV. reda določijo naslednje ceste: — 3,7 km ceste II. reda Ortnek— Velike Poljane—Grmada (makadam), — 4,3 km cesta II. reda Ortnek— Gašpinovo—Sv. Gregor (makadam), — 3,9 km cesta Sv. Gregor—meja občine Ljubljana-Vič-Rudnik (makadam), — 4,7 km Hojče—Črnec—Zimarice (makadam), — 4,0 km cesta II. reda pri Globeli—Sedlo—Pesek—Sodražica (makadam), — 1,3 km Sodražica (asfalt), — 0,4 km cesta II. reda Vinice— Nova Štifta—propust pri Jurjeviči (makadam), — 3,4 km Jurjeviča—Ribnica (makadam), — 1,0 km Vrtnarija—Mala Hrovača (makadam), — 3,3 km Sodražica—Sv. Gregor (makadam), — 3,3 km Vagovka—Kračali, meja do občine Cerknica (makadam), — 2,7 km Kot—Jurjeviča—na priključek ceste II. reda—kamnolom (makadam), — 0,3 km Osnovna šola Sušje do Sušje (makadam), — 0,5 km cesta II. reda preko vasi Slatnik na cesto II. reda Žlebič (makadam), — 1,3 km cesta II. reda preko-Dolenjih Lazov na cesto II. reda (makadam), — 1,5 km Gorenja vas—transformator preko proge do mrhovišča (makadam), — 0,7 km Hrovača—Struška ulica (makadam), — 1,4 km Kolodvorska ulica (kocke), — 0,2 km Železni most—Ribnica do ceste na Ugar (makadam), — 1,0 km križišče na Mlaki do cestnega odcepa na Ugar (makadam), — 6,7 km križišče Opekarna—Bukovica—Dane (makadam), — 2,3 km Hrovača—Otavice (makadam), — 2,4 km Dolenja vas—Lipovec— postaja (makadam), — 1,4 km Dolenja vas—Osnovna šola—Blate (makadam), — 0,2 km Dolenja vas—Osnovna šola—Dolenja vas (makadam), — 8,4 km Dolenja vas—Rakitnica | —Grčarice (makadam), — 2,4 km cesta Hrib—Bela voda (makadam), —2,7 km cesta Hrib—Mata vi jak , (makadam), — 2,6 km Hrib—Retje (maka- dam), — 1,7 km cesta Hrib do šole do ceste III. reda (makadam), — 1,3 km cesta Travnik — do ceste III. reda do mlinov (makadam), « — 0,21 km cesta Srednja vas—ža-2| ga (makadam), — 0,4 km cesta Hrib—Tabor (ma-» kadam), — 2,8 km cesta Križpot—Malt ■: log (makadam), — 1,1 km od ceste II. reda Prigorica—Dolenja vas, priključek ceste Rakitnica (asfaltno cestišče), — 1,1 km cesta Žlebič od odcepa/ ceste II. reda do priključka ceste V l Malo goro (cestišče makadam), — 0,8 km cesta od II. reda preko ' Ortneka na cesto II. reda (makadam), 1' — 0,4 km Vagovka — meja občine j[ Cerknica (makadam). 2. člen Dosedanje ceste IV. reda, ki jih ta odlok ne omenja, preidejo z dnem, ko se začne ta odlok uporabljati v i upravo pristojnim krajevnim odbo- ' rom. 3. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Številka: 352-1/64-05 Datum: 14. februarja 1964. Predsednik skupščine občine Ribnica:'' . France Ilc 1. r. VSEBINA 211 Odlok o razpisu nadomestnih volitev v zbor delovnih skupnosti skupščine občine Cerknica. 213 Odlok o občinski dokladi na dohodke od kmetijstva, obrti, samostojnih poklicev ln premoženja za 1. 1964 občine Litija. 214 Odlok o višini dohodnine v stalnem znesku za 1. 1964 občine Litija. 215 Odlok o določitvi odstotka amortiza-cije, ki ga vlagajo zdravstveni zavodi ' v občinski zdravstveni investicijski sklad občine Ljubljana-SlSka. 216 Odlok o ukinitvi sklada za komunalne Investicije občine LJublJana-SiSka. 217 Odlok o ustanovitvi sklada za komunalno urejanje zemljišč občine Ljub- j IJana-SISka. 218 Odlok o odstopltvl dela proračunske- 1 ga prlspe\*ka lz osebnega dohodka določenim gospodarskim organlzad- , jam, ki pripada občini Ljubljana- Sl- 1 Ska. 219 Odlok o določanju sredstev, ki pripa- 5 dajo vzgojno varstvenim službam za > dejavnost vzgojnega značaja občine Ljubljana-SlSka. 220 Odlok o določanju sredstev, ki pripadajo Solarn, 'za njihovo osnovno dejavnost občine Ljubljana-SlSka. 221 Odlok o spremembi ln dopolnitvi odloka o določitvi cest IV. reda občin* Ribnica.