Anja Radšel1 Z otroki na potovanju Traveling with Children IZVLEČEK KLJUČNE BESEDE: potovanje, otroci, dojenčki, svetovanje, komunikacija s starši Čeprav je potovanje z otroki postalo že stalnica izletniškega turizma in so priporočila za varno potovanje z otroki praktično nespremenjena že vrsto let, novih izzivov na tem področ- ju ne manjka. Enega od njih predstavljajo starši v obdobju po pandemiji, ki so dobro obveš- čeni, samozavestni in usmerjeni k naravi. Strokovnjaki moramo biti zelo dobro podkovani v osnovnih potovalnih priporočilih in se zavedati, da smo s takšnimi starši postavljeni v enakopraven partnerski odnos, v katerem bodo upoštevali navodila le, če jim bodo pred- stavljena na dovolj utemeljen način. Vse dostopnejši postajajo tudi bolj ekstremni deli sveta, zato se vse več družin odloča za potovanja v oddaljene, manj razvite predele sveta, v višje ležeče predele, prav tako se pogosteje odločajo za potovanje tudi starši z dojen- čki ali starši otrok s kroničnimi boleznimi. Z globalizacijo in preseljevanjem ljudi vse več otrok skupaj s svojci obiskuje prijatelje in sorodnike v drugih krajih. Temeljito in pravo- časno svetovanje pred odhodom v družini prilagojenem jeziku je ključno za varne, zdrave in zadovoljne otroke na potovanju. ABSTRACT KEY WORDS: traveling, children, babies, counseling, parent communication Although traveling with children is a well-established practice and travel advice has not changed for many years, there are new challenges that are arising. Modern traveling fami- lies are well informed, highly confident and often prioritize a lifestyle close to nature. It is critical that health practitioners know all about basic health travel advice and have the skills to present their knowledge in an argumentative and family specific way. Even the most remote parts of our world are becoming more accessible to families with chil- dren. More of them are traveling to remote and underdeveloped regions, to locations on higher altitude levels, or they travel with very young children, babies, or children with chronic conditions. Prompt and accurate pre-trip counseling is, therefore, crucial for a safe and satisfying travel experience for all family members. 1 Dr. Anja Radšel, dr. med., Zdravstveni dom Medvode, Ostrovrharjeva ulica 6, 1215 Medvode; anja.radsel@zd-medvode.si 39Med Razgl. 2023; 62 Suppl 2: 39–47 7 potovalna medicina 2023_Mr10_2.qxd 8.5.2023 8:47 Page 39 UVOD Potovanje skupaj z otroki je lahko zelo lepa in bogata izkušnja, je pa nujno, da se starši nanjo dobro pripravijo in upošteva- jo potovalne nasvete. Za otroke zaradi nji- hovih razvijajočih se teles in omejenih sposobnosti veljajo posebnosti, ki jih je treba upoštevati in jim potovanje po potre- bi prilagoditi. Posebej to velja za odro- čnejše in manj razvite predele sveta ali za družine, v katerih imajo otroci že v osnovi določene zdravstvene posebnosti (1). Z glo- balizacijo in preseljevanjem ljudi vse več otrok skupaj s svojci obiskuje prijatelje in sorodnike v drugih krajih, kar predstavlja povečano tveganje za bolezni, saj se ti otro- ci večkrat dlje časa zadržujejo v krajevnih skupnostih na podeželju, starši redkeje iščejo nasvete pred potovanjem in slabše upoštevajo varnostne ukrepe (2). Družba po pandemiji predstavlja v spo- razumevanju in podajanju nasvetov pose- ben izziv. Starši so glede mnogih stvari odločeni, še preden vprašajo, in jih je težko prepričati drugače. Zaradi miselnosti so- dobne družbe, ki postavlja potrebe posamez- nika na prvo mesto, grejo nekateri starši v načrtovanju potovanj tudi prek otrokovih posebnosti in zmogljivosti. Zelo pomembno je, da strokovna stališča o varnosti na poto- vanju zastopamo odločno in suvereno ter vedno delujemo v dobrobit otrok. Med najpogostejšimi težavami otrok na potovanju so driska, kožne spremembe, povišana telesna temperatura, piki žuželk in poškodbe (3, 4). PRED ODHODOM Posvet pri zdravniku naj bo pravočasen, vsaj dva meseca pred odhodom. Starše je treba natančno izprašati o načrtu in naravi poto- vanja, predvidenih dejavnostih, izbiri biva- lišč in prevoza. Natančno je treba spoznati tudi otrokovo zdravstveno anamnezo in pregledati njegovo cepilno knjižico ter oce- niti, ali so potrebna dodatna cepljenja, in pretehtati potrebo o pospešitveni shemi že pričetih cepljenj. Po oceni tveganj te razum- ljivo predstavimo staršem in se skupaj dogovorimo o ukrepih za preprečevanje bolezni (6). Zelo pomembno je, da imajo starši dostop do zanesljive in kakovostne zdrav- stvene oskrbe na kraju potovanja in da otrokovo zdravstveno zavarovanje krije tudi nujen prevoz domov. Staršem damo jasna navodila za primer, če otrok na poto- vanju zboli. V primeru povišane tempera- ture, zavračanja pitja tekočin, zmanjšanega uriniranja, krvave driske, težkega dihanja ali nezanimanja za okolico (apatičnosti) morajo otroka vedno odvesti k zdravniku. Staršem svetujemo, kako naj dopolnijo poto- valno lekarno s pripomočki in zdravili za otroke (tabela 1) (5). Antibiotikov nikoli ne predpisujemo vnaprej, prav tako pri otrocih nikoli ne uporabljamo antimotilitetnih zdra- vil za ustavljanje driske. Če dojenček uživa mlečno formulo, naj starši s seboj vzame- jo zadostno količino za celoten čas poto- vanja, pri pripravi pa pazijo na uporabo čiste pitne vode (7). Za otroke s kroničnimi boleznimi je potreben pravočasen posvet glede poseb- nosti otrokove bolezni na potovanju pri zdravniku specialistu. Treba je pretehtati tveganja in po potrebi prilagoditi načrt potovanja (8). Pri tem ne smemo zanema- riti otrok z vedenjskimi in razpoloženjski- mi težavami (motnja aktivnosti in pozor- nosti, motnja avtističnega spektra in depresija), ki se poleg astme in alergij uvrš- čajo med najpogostejša kronična stanja pri otrocih (8). Starši naj pred potovanjem dobi- jo jasna navodila glede otrokovega osnov- nega stanja in ukrepanja ob poslabšanjih ter s seboj vzamejo zadostno količino otroko- vih rednih zdravil (9). Otrokom z boleznimi, ki ob poslabšanju zahtevajo visoko specia- lizirano zdravljenje, se potovanje v revnej- še predele sveta z omejeno zdravstveno oskrbo odsvetuje (10). Otroci, ki potujejo zaradi obiska svojcev ali prijateljev, na potovanju zbolijo večkrat, 40 Anja Radšel Z otroki na potovanju 7 potovalna medicina 2023_Mr10_2.qxd 8.5.2023 8:47 Page 40 saj se dlje časa zadržujejo v preprostejših predelih, kjer povzamejo krajevni način bivanja. Njihovi starši tveganja enačijo z domačini in se pogosteje ne držijo nasve- tov, ki veljajo zanje enako kot za druge popotnike (2, 7). Cepljenja pred potovanjem Poleg rednih cepljenj je priporočeno, da glede na tveganja na izbranem cilju poto- vanja otrok prejme dodatna zaščitna ceplje- nja (11–13). Če je do odhoda na voljo pre- malo časa, se otroka lahko cepi po pospešeni shemi (11). Zaščitna protitelesa po ceplje- nju v zadostni količini nastanejo po 14–21 dneh (13). Hkrati lahko otrok dobi več odmerkov različnih cepiv (12). Od dodatnih zaščitnih cepljenj pred potovanjem najpogosteje svetujemo cepivo 41Med Razgl. 2023; 62 Suppl 2: proti rotavirusom za dojenčke in za otroke po prvem letu starosti cepivo proti virusu hepatitisa A. Za nekatere dežele je potrebno cepljenje proti rumeni mrzlici, ki ga ne izva- jamo pred devetim mesecem starosti (12, 13). Cepljenje proti meningokoku svetujemo pred potovanjem v dežele meningokokne- ga pasu v sušni dobi (december–junij) (13). S cepivom proti tifusu lahko cepimo otroke po drugem letu starosti, nudi pa 50–80-% zaščito (14, 15). Cepivo proti japonskemu encefalitisu je priporočljivo samo za otro- ke, ki se bodo v endemičnih področjih zadr- ževali več kot tri mesece (12). Proti tuber- kulozi cepimo otroke, ki bodo več mesecev v bližnjem stiku s krajevnimi prebivalci v predelih z večjo stopnjo prekuženosti s tuberkulozo, saj pri njih bolezen lahko poteka v hujši obliki z vnetjem možganov. Tabela 1. Vsebina potovalne lekarne (5). DEET – dietiltoluamid. termometer (podpazdušni) antipiretik (svečke, sirup) sistemski antihistaminik stekleničke fiziološke raztopine nosni dekongestivi pastile/pršilo za blaženje bolečin v žrelu antiemetik negovalno mazilo za nego pordele in razdražene kože hladilno mazilo za blaženje srbeža po pikih žuželk sredstvo za razkuževanje kože ob poškodbah (npr. Ialuxid®, Ofenosept®) zaščitna krema pred soncem (mineralni zaščitni faktor) sredstvo za odganjanje mrčesa (DEET) praški za oralno rehidracijsko raztopino brizge za pomoč pri vnašanju tekočin/zdravil razkužilo za roke vlažilni robčki za nego in čiščenje kože običajni pripomočki za prvo pomoč (obliži, zloženci itd.) otrokova redna zdravila v zadostni količini za celoten čas potovanja antimalariki za celoten čas potovanja (če izbran cilj potovanja narekuje njihovo jemanje) zdravstveno zavarovanje, cepilna knjižica 7 potovalna medicina 2023_Mr10_2.qxd 8.5.2023 8:47 Page 41 Pred cepljenjem je treba izključiti more- bitno predhodno izpostavitev tuberkulozi (Mantouxov test) (16). Otrokom, ki niso bili osnovno cepljeni, in katerih starši cepljenj, kljub temu da jih natančno seznanimo s tveganji, pred poto- vanjem ne želijo nadoknaditi, potovanje odsvetujemo. Starši, ki so nasprotniki ceplje- nja, bodo pogosto tudi nasprotniki zdravil, zato ne bodo motivirani za dajanje kemo- profilakse proti malariji. NAJPOGOSTEJŠE OKUŽBE NA POTOVANJU Potovalna driska Potovalna driska je najpogostejša zdrav- stvena težava otrok na potovanju in večkrat prizadene predšolske otroke, otroke, ki potujejo v dežele z nižjim ekonomskim standardom, ter otroke, ki obiskujejo dru- žino in prijatelje (17). Mlajši otroci so bolj izpostavljeni okužbam, ki se prenaša- jo fekalno-oralno, saj se veliko gibljejo po tleh in nosijo roke v usta. Pri njih pride hitreje tudi do dehidracije, ki se kaže z apa- tičnostjo, daljšimi obdobji spanja, suhimi usti in belo obloženim jezikom ter manjšo količino izločenega urina. Staršem obve- stimo o normalnem dnevnem vnosu teko- čine za njihovega otroka (otroci do 10 kg: 100 ml na kg telesne mase; 10–20 kg: 1000 ml + 50 ml za vsak kg nad 10 kg; otro- ci nad 20kg: 1500ml + 20ml za vsak kg nad 20 kg), in pojasnimo, kako v izračun doda- jo izgube zaradi bruhanja in driske (odvi- sno od velikosti otroka + 100–250 ml na odvajanje) in povečanega potenja ob povi- šani telesni temperaturi (+ 10 % za vsako stopinjo in uro povišane temperature) (5, 7). Dehidriran otrok potrebuje tudi elektro- lite in sladkor, zato svetujemo pitje oralne rehidracijske tekočine, vsakršno dieto pa odsvetujemo (3, 18). Matere dojenih dojen- čkov naj z dojenjem nadaljujejo. V primeru nezmožnosti pitja zadosti tekočin, krvavih primesi v blatu ali ob sočasno povišani tem- peraturi je vedno potreben obisk zdravni- ka. Uživanje določenih sevov probiotikov lahko skrajša potek potovalne driske (17). Vnaprej predpisanih antibiotikov, anti- motilitetnih zdravil in antiemetikov pri otrocih ne uporabljamo (18). Pomembno je, da so dojenčki zaščiteni s cepivom proti rotavirusu, otroci, starejši od enega leta, pa cepljeni proti virusu hepatitisa A (12). Na potovanju je zelo pomembno skrbeti za dobro higieno rok, ki vključuje umivanje z milom in razkuževanje. Če voda za umi- vanje ni na voljo, pridejo v poštev vlažilni higienski robčki in razkuževanje. Pri pri- pravi živil se je treba dosledno držati pra- vila varne priprave hrane: zavri, skuhaj, olupi ali pusti (angl. boil it, cook it, peel it or forget it), hrano pa uživati sveže pripravljeno (5). Posebno je treba paziti pri pokvarljivih mlečnih izdelkih in svežih napitkih, ki lahko vsebujejo oporečno vodo. Uživanje sladoleda na potovanju se odsvetuje. Tifus Najpogostejša bakteriemična okužba pri popotnikih je tifus. Otroci zbolijo večkrat kot odrasli, saj lahko pri njih že manjše šte- vilo bakterij povzroči težave (15). Te so pogosto blage in samoomejujoče, se pa neredko zgodi, da ima tifus pri otrocih tudi resnejši potek. Znaki bolezni so neznačil- ni (vročina, driska ali zaprtje, bruhanje, bolečina v trebuhu, glavobol). Antibiotično zdravljenje hujše okužbe je pogosto zaple- teno, saj so povzročitelji v nekaterih pre- delih sveta odporni na več antibiotikov (15). Pred okužbo lahko otroka zaščitimo s cepivom, ki je sicer nekoliko manj učin- kovito kot druga cepiva v otroški dobi, a vsekakor priporočljivo, še posebej pri potovanju v okolja z velikim tveganjem okužbe in visoko stopnjo antibiotične odpor- nosti bakterij Salmonella typhi in Salmonella paratyphi (Jugovzhodna Azija) (14). Okužbe dihal Na potovanju so pogoste okužbe dihal, ki so običajno povzročene z virusi in večinoma 42 Anja Radšel Z otroki na potovanju 7 potovalna medicina 2023_Mr10_2.qxd 8.5.2023 8:47 Page 42 blage narave (3). Ključna je dobra nosna toaleta s spiranjem in uporabo nosnih dekongestivov. V primeru težkega dihanja, neustavljivega kašlja in vztrajno povišane telesne temperature je potreben obisk otro- ka pri zdravniku. Otroke od šestega mese- ca dalje lahko zaščitimo proti gripi, ki pri mlajših otrocih pogosteje poteka z drisko, bruhanjem in dehidracijo ter zapleti na dihalih (19, 20). Gripa se od novembra do aprila širi po severni hemisferi, od aprila do oktobra po južni, v tropskem pasu pa preko celega leta (20). Steklina V nekaterih delih sveta je steklina še prisot- na. Prenašajo jo potepuški psi, mačke, opice in drugi sesalci. Prenos se zgodi prek ugri- za, praske ali stika s slino okužene živali (7). Okužba je praviloma smrtna, če ne postopa- mo pravočasno in pravilno. Otroci imajo večje tveganje za okužbo z virusom stekline, ker so manjši, živali jih bolj privlačijo in ne poročajo vedno o praskah ali ugrizih. Starši naj pazijo, da otrok ne pride v neposreden stik z živalmi. Vsak ugriz živali je treba takoj dobro spirati z vodo in milom približno 15 minut in nato takoj poiskati krajevno zdravstveno pomoč, ki poskrbi za ustrezno nadaljnjo obravnavo in zaščito proti steklini (21). Okužbe, ki jih prenašajo komarji Komarji prenašajo številne okužbe, kot so malarija, denga, mrzlica Zika, chikungunya, rumena mrzlica, ki so lahko vzrok poviša- ne temperature otroka ne samo na poto- vanju, ampak tudi po prihodu domov (22). Nekateri komarji so bolj dejavni podnevi, drugi ponoči, vsi pa lahko prenašajo okuž- be, zato je pomembno poskrbeti za ustre- zno zaščito. Sredstva za odganjanje mrčesa morajo vsebovati aktivne sestavine, kot so dietiltoluamid (DEET) (20–30 %), pikardin, repelent 3535 (angl. insect repellent 3535, IR3535), paramentandiol (PMD) ali olje limoninega evkaliptusa (OLE). Vsa sredstva za odganjanje mrčesa lahko uporabljamo od drugega meseca starosti dalje, razen tiste, ki vsebujejo OLE ali PMD, uporabljamo po tretjem letu starosti (7, 22). Ne nanašamo jih na otrokove roke, obraz, na razdraženo ali poškodovano kožo. Ob sočasni uporabi zaščitne sončne kreme se najprej nanese krema in nato sredstvo za odganjanje mrče- sa (22). Po prenehanju izpostavljenosti komarjem naj se sredstvo za odganjanje mrčesa spere s kože z milom in vodo. Otrok naj bo oblečen v lahka, dolga, svetla in ohlapna oblačila. Ponoči naj spi pod dobro nameščeno mrežo proti komarjem, ki vse- buje sredstvo za odganjanje mrčesa (22). Povišana temperatura Če povišana temperatura vztraja nad 38,5°C več kot 48 ur ali otrok tudi po zaužitju anti- piretika samo poležava, manjši otrok in dojenček pa samo spi in se ne zbuja za hra- njenje, je potreben takojšen pregled pri zdrav- niku specialistu pediatrije. Med pogostejšimi boleznimi, ki povzročajo povišano tempera- turo na potovanju, pridejo poleg malarije ali denge v poštev še bakterijske okužbe, kot so okužba sečil, tifus in pljučnica (3). Malarija Malarija pri otrocih lahko poteka v hudi, življenje ogrožajoči obliki. Za preprečevanje hude oblike okužbe morajo otroci med poto- vanjem v endemskih področjih prejemati zaščito z zdravili, ki jih izberemo glede na kraj potovanja, saj so Plasmodium spp. na nekatera zdravila odporni. Za vse otroke sta na voljo meflokin in klorokin, težji od 5kg lahko prejemajo tudi atovakvon/progvanil, starejši od osmih let pa tudi doksiciklin (23). Zelo pomembno je, da otrok zaužije vse potrebne odmerke v pravilnih časovnih pre- sledkih, tudi če mu okus ali konsistenca zdra- vila nista všeč. Tablete se za lažji vnos lahko zdrobijo in jemljejo s hrano ali mlekom. Denga Denga je endemična v številnih tropskih in subtropskih krajih, ki so tudi priljubljeni cilji 43Med Razgl. 2023; 62 Suppl 2: 7 potovalna medicina 2023_Mr10_2.qxd 8.5.2023 8:47 Page 43 potovanja (24). Poleg tifusa je denga glavni vzrok povišane temperature pri otrocih, ki se vračajo iz tropskih krajev, izvzemši Afriko (25). Otroci imajo ob ponovni okuž- bi večje tveganje za težji potek denge, ki lahko vodi tudi v smrtne zaplete (26). Najbolj so ogroženi tisti, ki z družino na istem cilju potovanja obiskujejo prijatelje in sorodnike (27). TVEGANJA NA POTOVANJU, KI NISO POVEZANA Z OKUŽBAMI Varnost v prometu Prometne poškodbe so vodilni vzrok smrti na potovanju (28). Že pred potovanjem, še posebej, če je vključen daljši let, naj se star- ši pozanimajo o pravilih letalskega pre- voznika in o tem, kaj nudi glede na otrokovo starost, ter temu prilagodijo izbiro sedežev na letalu (npr. posteljica za dojenčke, upo- raba varnostnega sedeža tudi na letalu) (29). Nekateri otroci težje prenašajo in uravna- vajo tlak v ušesih, zato ob vzletanju in pri- stajanju letala svetujemo dojenje, pitje tekočin, žvečenje ter zagotavljanje prostih dihalnih poti (tudi z uporabo nosnih de- kongestivov). Če ima otrok potovalno sla- bost, naj ga starši spodbujajo, da med vožnjo gleda v daljavo ali miži, lahko prej- me tudi antiemetik (dimenhidrat ali dife- hidramin), ki pa ga je dobro preizkusiti doma zaradi možnosti nemira ali drugih neželenih učinkov (28). Prevoz z otroki mora biti skrbno izbran in dobro načrtovan. Vključuje naj varno vozilo, veščega voznika in vse potrebne var- nostne pripomočke. Starši naj na potovanje s seboj vzamejo potovalno različico var- nostnega sedeža (29). V deželah v razvoju naj se izogibajo krajevnim javnim prevozom ter uporabi koles in motorjev. V predelih, kjer je gneča, je potrebna pazljivost, da otroci ne begajo naokoli, pri čemer si lahko pomagamo z uporabo nosilk, prenosljivih vozičkov in varnostnih povodcev (28). Otrok naj ima pri sebi na potovanju vedno označ- bo s svojim imenom in kontaktom staršev. Bolezen časovnih pasov Bolezen časovnih pasov (angl. jet-lag) se lahko razvije pri prečkanju več časovnih pasov. Otroci imajo posledično podrt ritem spanja, kar veča njihovo razdražljivost in utrujenost čez dan ter lahko omejuje poto- valne dejavnosti. Lahko se pridružijo tudi neješčnost, prebavne in druge težave. Po prehodu v nov časovni pas naj bo urnik prve dni sproščen in umirjen, družina naj čim bolj sledi krajevnemu ritmu in se giblje na svetlem, dnevni počitki naj bodo kratki (29, 30). Zaščita pred soncem Eden pomembnejših ukrepov na potovanju je zaščita pred soncem. Starši naj se poza- nimajo o indeksu ultravijoličnega (UV) sončnega sevanja na cilju potovanja v času njihovega obiska in temu prilagodijo ukre- pe. Otroci naj bodo čim več časa v senci, nosijo pokrivalo in dolga lahka oblačila, v vodi pa UV-majice ali pajace, ki pokrijejo večji del telesa (29). Zaščitne kreme z mine- ralnim zaščitnim faktorjem vsaj 15 se lahko uporabljajo po šestem mesecu starosti, pri manjših dojenčkih pa le v majhnih količi- nah na izpostavljenih delih, sicer pa mora biti tak dojenček strogo v senci oz. oble- čen v dolga, lahka oblačila (7, 31). Treba je paziti na redne nanose. Odsvetuje se upo- raba kombiniranih krem z mineralnim zaščitnim faktorjem in sredstev za odga- njanje mrčesa. Prav tako se pri otrocih odsvetuje uporaba sončnih očal. Nesreče z vodo in utopitve Otroke je tudi na potovanju treba varovati pred nesrečami z vodo in utopitvami. S seboj na potovanje naj starši vzamejo otro- kove plavalne pripomočke in pazijo, da otrok nikoli ni sam ob vodi. Pri bazenih je potrebna previdnost tudi zaradi vprašljivega pravilnega vzdrževanja. V tropskih stoječih in tekočih sladkih vodah je kopanje odsve- tovano zaradi morebitne prisotnosti pato- genov (7). Na vseh naravnih kopališčih naj 44 Anja Radšel Z otroki na potovanju 7 potovalna medicina 2023_Mr10_2.qxd 8.5.2023 8:47 Page 44 se zaradi nevarnosti vodnih tokov ali nevar- nega krajevnega rastlinstva in živalstva dru- žina kopa samo na označenih varnih mestih. Višinska bolezen Na višini več kot 2.500m nad morjem se pri približno tretjini popotnikov razvije višin- ska bolezen. Otroci so enako ali bolj nagnje- ni k nastanku višinske bolezni kot odrasli (32, 33). Lahko se razvije zelo hitro in se kaže z neznačilnimi znaki, kot so bruhanje, neješčnost in razdražljivost, ter jo zato zlahka zamenjamo za druge bolezni (32). Glavobol, slabost in težko dihanje se lahko pojavijo pri starejših otrocih. Ker lahko pride do hitrega napredovanja v pljučni ali možganski edem, morajo starši poznati opozorilne znake teh dveh resnih stanj. Najboljša preventiva višinske bolezni je zelo postopen vzpon, ne več kot 300 m na dan z enim dnevom počitka za vsakih 1.000m ter upoštevanjem možnosti takojšnje prekinitve vzpona in vrnitve v nižino. Potrebna je skrb za povečano pitje tekočin, saj otroci na viši- ni hitreje dehidrirajo (32). Acetazolamid, ki se pri odraslih uporablja kot zaščita pred pojavom višinske bolezni, ima lahko tudi resne neželene učinke in pri otrocih ni urad- no registriran, zato se njegova rutinska upo- raba ne priporoča (34). Stresne reakcije, povezane s potovanjem Sprememba okolja in nepoznane okolišči- ne predstavljajo za otroke stresne dejavni- ke, ki lahko močno vplivajo na njihovo počutje in vedenje na potovanju. Starši naj dobro poskrbijo zase ter prilagodijo ritem potovanja in pričakovanja na potovanju otrokovi starosti. Otrok potrebuje, še poseb- no v stresnih situacijah, ob sebi starša, ki je zmožen samonadzora, da lahko ustrezno odgovori na otrokove potrebe in čustvene izbruhe, ki se lahko na potovanju zaradi novega okolja pojavijo pogosteje. Otroci imajo radi poznano rutino, saj jim ta pred- stavlja potrebno varnost za normalno delo- vanje. Starejše otroke vnaprej čim bolj seznanimo z okoljem, navadami, hrano in jezikom na cilju potovanja in jih vključimo v načrtovanje potovanja in dejavnosti. Za manjše otroke vzamemo s seboj njihove naj- ljubše igrače ali priljubljene prigrizke (7). PO POVRATKU DOMOV Z dobrim upoštevanjem potovalnih nasve- tov starši v veliki meri zmanjšajo verjetnost, da bi otrok na ali po potovanju potreboval zdravniško pomoč. Kljub temu ni redko, da otroci v prvih tednih po prihodu domov zbo- lijo z znaki okužbe, pridobljene na potova- nju (35). Če okužba ni burne narave in se razvija počasi oz. ima dolgo inkubacijsko dobo (npr. kožni zajedavci, črevesne okuž- be, okužbe s paraziti, malarija itd.), se lahko izrazi tudi več mesecev po prihodu domov (36). Kljub rednemu jemanju profilaktičnih antimalarikov na potovanju lahko otroci zbolijo z malarijo, zato je v prvem letu po prihodu domov vsako vročino pri otroku, ki nima sočasno izraženih drugih patogno- moničnih znakov za drugo okužbo, treba jemati resno in izključiti malarijo (in druge potovalne okužbe) (35). ZAKLJUČEK Otroci imajo številne lastnosti, zaradi kate- rih spadajo z vidika ocene zdravstvenih tve- ganj na potovanju v ogroženo skupino. Ker se vse več družin odloča za potovanje z otro- ki tudi v bolj eksotične dežele, je nujno, da se starši zavedajo pomena zgodnjega in temeljitega svetovanja. Preventivne ukre- pe je treba staršem predstaviti na način, ki jih bo motiviral v zadostni meri, da bodo z njimi na potovanju, ne glede na otroko- vo sodelovanje, potrpežljivo in dosledno vztrajali ter sebi in otrokom podarili varno, prijetno in zanimivo potovalno izkušnjo. 45Med Razgl. 2023; 62 Suppl 2: 7 potovalna medicina 2023_Mr10_2.qxd 8.5.2023 8:47 Page 45 LITERATURA 1. Starr M, Hagmann SHF. Travel medicine and the child traveler: Challenges for pediatric health providers in a globalized world. Travel Med Infect Dis. 2020; 34: 101644. 2. Keystone JS. Visiting Friends & Relatives: VFR Travel. In: Brunette GV, ed. Centers for Disease Control and Prevention. CDC Yellow Book 2020: Health Information for International Travel. New York: Oxford University Press; 2020. 3. Fox TG, Manaloor JJ, Christenson JC. Travel-related infections in children. Pediatr Clin North Am. 2013; 60 (2): 507–27. 4. van Rijn SF, Driessen G, Overbosch D, et al. Travel-related morbidity in children: A prospective observational study. J Travel Med. 2012; 19 (3): 144–9. 5. Radsel A. Potovanje z otroki. Med Razgl; 2017: 56 (Suppl 2): 47–53. 6. Chen LH, Hochberg NS. The Pretravel Consultation. In: Brunette GV, ed. Centers for Disease Control and Prevention. CDC Yellow Book 2020: Health Information for International Travel. New York: Oxford University Press; 2020. 7. Weinberg N, Weinberg M, Maloney SA. Traveling Safely with Infants & Children. In: Brunette GV, ed. Centers for Disease Control and Prevention. CDC Yellow Book 2020: Health Information for International Travel. New York: Oxford University Press; 2020. 8. Kohl SE, Barnett ED. What do we know about travel for children with special health care needs? A review of the literature. Travel Med Infect Dis. Epub 2019; 34: 101438. 9. Barbeau DN, Rosselot GA, McDevitt SA. Travelers with Chronic Illnesses. In: Brunette GV, ed. Centers for Disease Control and Prevention. CDC Yellow Book 2020: Health Information for International Travel. New York: Oxford University Press; 2020. 10. Ducrocq C, Sommet J, Levy D, et al. Children with chronic health disorders travelling to the tropics: A prospective observational study. Arch Dis Child. 2016; 101 (11): 1032–6. 11. Rongkavilit C. Immunization for pediatric international travelers. Pediatr Ann. 2011; 40 (7): 346–50. 12. Weinberg SM. Vaccine Recommendations for Infants & Children. In: Brunette GW, ed. Centers for Disease Control and Prevention. CDC Yellow Book 2020: Health Information for International Travel. New York: Oxford University Press; 2020. 13. Kroger AT, Strikas RA. General Recommendations for Vaccination & Immunoprophylaxis. In: Brunette GV, ed. CDC Health Information for International Travel. New York: Oxford University Press; 2017. 14. Carey ME, McCann NS, Gibani MM. Typhoid fever control in the 21st century: Where are we now? Curr Opin Infect Dis. 2022; 35 (5): 424–30. 15. Muresu N, Sotgiu G, Are BM, et al. Travel-related typhoid fever: Narrative review of the scientific literature. Int J Environ Res Public Health. 2020; 17 (2): 615. 16. Doan S, Steele RW. Advice for families traveling to developing countries with young children. Clin Pediatr (Phila). 2013; 52 (9): 803–11. 17. Ashkenazi S, Schwartz E. Traveler’s diarrhea in children: New insights and existing gaps. Travel Med Infect Dis. 2020; 34: 101503. 18. Ashkenazi S, Schwartz E, O’Ryan M. Travelers’ diarrhea in children: What have we learnt? Pediatr Infect Dis J. 2016; 35 (6): 698–700. 19. NIJZ. Cepljenje proti gripi v sezoni 2022/23 [internet]. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje; c2022 [Citirano 2023 Mar 20] Dosegljivo na: https://nijz.si/wp-content/uploads/2022/11/priporocila_navodila_ za_cepljenje_proti_gripi_2022_23.pdf 20. Roguski K, Fry A. Influenza. In: Brunette GV, ed. Centers for Disease Control and Prevention. CDC Yellow Book 2020: Health Information for International Travel. New York: Oxford University Press; 2020. 21. Wallace RM, Petersen BW, Shlim DR. Rabies. In: Brunette GV, ed. Centers for Disease Control and Prevention. CDC Yellow Book 2020: Health Information for International Travel. New York: Oxford University Press; 2020. 22. Mutebi JP, Gimnig JE. Mosquitoes, Ticks, & Other Arthropods. In: Brunette GV, ed. Centers for Disease Control and Prevention. CDC Yellow Book 2020: Health Information for International Travel. New York: Oxford University Press; 2020. 23. Tan KR, Arguin PM. Malaria. In: Brunette GV, ed. Centers for Disease Control and Prevention. CDC Yellow Book 2020: Health Information for International Travel. New York: Oxford University Press; 2020. 24. Wilder-Smith A. Dengue infections in travellers. Paediatr Int Child Health. 2012; 32 (Suppl 1): 28–32. 46 Anja Radšel Z otroki na potovanju 7 potovalna medicina 2023_Mr10_2.qxd 8.5.2023 8:47 Page 46 25. Hagmann S, Neugebauer R, Schwartz E, et al. Illness in children after international travel: Analysis from the GeoSentinel Surveillance Network. Pediatrics. 2010; 125 (5): e1072–80. 26. Hammond SN, Balmaseda A, Perez L, et al. Differences in dengue severity in infants, children, and adults in a 3-year hospital-based study in Nicaragua. Am J Trop Med Hyg. 2005; 73 (6): 1063–70. 27. Krishnan N, Purswani M, Hagmann S. Severe dengue virus infection in pediatric travelers visiting friends and relatives after travel to the Caribbean. Am J Trop Med Hyg. 2012; 86 (3): 474–6. 28. Sauber-Schatz ES, Parker EM, Sleet DA, et al. Road & Traffic Safety. In: Brunette GV, ed. Centers for Disease Control and Prevention. CDC Yellow Book 2020: Health Information for International Travel. New York: Oxford University Press; 2020. 29. Polli JB, Polli I. Traveling with children: Beyond car seat safety. J Pediatr (Rio J). 2015; 91 (6): 515–22. 30. Atkinson G, Henry R, Batterham AM, et al. Jet Lag. In: Brunette GV, ed. Centers for Disease Control and Prevention. CDC Yellow Book 2020: Health Information for International Travel. New York: Oxford University Press; 2020. 31. Wanat KA, Norton SA. Sun Exposure. In: Brunette GV, ed. Centers for Disease Control and Prevention. CDC Yellow Book 2020: Health Information for International Travel. New York: Oxford University Press; 2020. 32. Rieger M, Algaze I, Rodriguez-Vasquez A. Kids with altitude: Acute mountain sickness and changes in body mass and total body water in children travelling to 3800 m. Wilderness Environ Med. 2022; 33 (1): 33–42. 33. Chan CW, Lin YC, Chiu YC, et al. Incidence and risk factors associated with acute mountain sickness in children trekking on Jade Mountain, Taiwan. J Travel Med. 2016 Jan 18; 23 (1): tav008. 34. Garlick V, O’Connor A, Shubkin CD. High-altitude illness in the pediatric population: A review of the literature on prevention and treatment. Curr Opin Pediatr. 2017; 29 (4): 503-9. 35. Fairley JK. General Approach to the Returned Traveler. In: Brunette GV, ed. Centers for Disease Control and Prevention. CDC Yellow Book 2020: Health Information for International Travel. New York: Oxford University Press; 2020. 36. Vincek K. Obravava otrok po vrnitvi s tropov. Med Razgl. 2017: 56 (Suppl 2): 155–63. 47Med Razgl. 2023; 62 Suppl 2: 7 potovalna medicina 2023_Mr10_2.qxd 8.5.2023 8:47 Page 47