I z šole za šolo. Stavki za uporabo v šoli. (Iz Vodnikovih pesem.) (Dalje.) Uganke. Bela poljska planjava, Bratec na bratcu stoji, Žito sama črnjava; Zobljeta zrne, jedf: Memo gre, kdor ne vrue. Eden jih mane, druj' se ne gane. (Pismo pa bukve.) (Mlinska kamena, vrhnjak in spodnjak.) Ogenj gasi studenčeva kaplja, Močno topli, zavreva, razstaplja. (Vapno živo.) Ljubi moj, poznaš tico, Ki nam sladi potico? (Čebela). Biba leze, bivolj ni, Tovor nese, osel ni, Roge ima, kozel ni, Hišo ima, v hiši ni, Svetijo se štir' očf: Kaj je neki, kaj se t' zdi? (Polž.) Je v sodcu brez obroča Rumena 'n bela moča. (Jajce.) Brez ust govorim, Nezastopnira molčim. (Bukve.) Pomlad dišim, Po let' hladim, Jesčn' redim, Po zim' gorim. (Sadno drevo.) Brez nog tečem, brez koles peljem, na tla ne stopim; vender veliko težo daleč prenesem. (Čoln.) Kdo ne postane živ, ako pred ne umrje? (Seme.) Mi povej: je li mogoče? Kar bolj piha, bolj je vroče. (Pihalnik.) Ves dan piha, zdčha, Nikdar se ne vpeha. (Kovašk meh.) Šviga švaga čez dva praga. (Metla.) Dve glavi, dve roki, šest nog Pek'tajo po štirih okrog. (Konjik.) Velike smo dobre senene, Pa male za jšdi mesene. (Vile pa vilice.) Kir hočejo moja jabolka jest', Ni treba nikol' jim mene otrest'; Le deblo poderi, pod raano poberi! (Krompir.) Kaj je hitrejši kakor blisk? (Misli.) Kaj je pri jedi najbolj potrebno? (Usta.) Kateri ima tako irne, da ga nobeden izreči ne more, kakor on sam? (Jezik.) Kdo je povsod doma? (Polž.)