V pokrajinah, skozi katere teče reka Kassamba, živijo malodana kot slon veliki nosorogi, ki so v razdraženera stanju človeku zelo — zelo nevarni. Lovcc, ki je doživel v naslednjem opisani doživljaj, beleži: »Hrepenel sem po slučaju, da bi se bil srečal z zelo redkim nosorogom. Zvedel sem, kako je bil eden od mojih prijateljev v zgoraj omenjenih krajih od nosoroga napaden, prav rcsno ranjen in kocnaj in komaj si je še otel življenje. Lovski vodja, jaz in moj črni nosilec rezervne puške smo zadeli kmalu na sled dveh mogočnih nosorogov in jei slediii že cele ure. Slednjič, že vse prepoteni ter zmučeni, smo opazili obe živali ob robu gozda, kjer sta se mirno pasli. Da bi nas ne ovohali predčasno, se jima je bilo treba približati proti vetru. Bolj ko smo se jima bližali, tcm razločneje smo čuli pulianje zverjadi in pokanje z repoma, s katerima sta si odganjali neprestano muhe. Od Casa c!o časa smo postali, da smo si opomogli za sapo, ker ni bila zabava v najhujši opoldanski vročini se plaziti po vseh štirih skozi trnjevo grmovje. Ko smo se približali zverjadi na 70 fcorakov, smo opazili, da sta nas že zavohali. Oba z blatom in drugo ncsnago oštrafonata orjaka sta se obrnila z neverjetno naglico tcr se postavila v bran. Poluknila sta z majhnimi očesi v smeri proti nam, sklonila gla\i in nameravala navaliti na nas zalezovalce. Zverjad je pihala razljuteno, tolkla krog sebe z repom in vsi ti znaki so nam pričali o divjosti samoobrambe. Takoj sem pomciil ter uslreiil v najmočnejši komad iz puške za slone. Težko zadet in prestrašen vsled udarca krogle se je obrnil samec in se spustil, spremljan od tovarišice v najhitrejši beg. Iz rezervne puške sem hotel poslati za bežeCima še eno kroglo, vendar črnega nosača že ni bilo nikjer, je že bil pobegnil iz strahu. V spremstvu lovca domačina sem se podal na zasledovanje zverjadi. Sled ni bila težavna, ker je ranjen samec močno krvavel in je bilo videti kaplje krvi ob drevesih in grmovju. V upanju, da bova zaželjeni plcn izsledila kmalu, sva se bridko varala. Morala sva preko s trnjem porastenih pustinj, bambusovih gajev, palmovih goščav, preko močvirij, kjer so prežale na naju malarijo in spalno bolezen povzročujoče muhe. Hodila sva že cele — dolge ure, ko sva opazila, da sta begunca zmanjšala brzino teka. Kmalu za tem sva ju zapazila, kako sta se oddaljevala v najhitrejšem galopu. Orjaka sta zapuščala v mokrotnih tleh povsod globoke odtise kopit. Kjer se je moral potegniti ranjenec mimo grmovja ter trnja, povsod je obviselo za njim dovolj kapelj krvi. V brezsapnem razburjenju sva brzela naprej, vedno pripravljena na kak napad od strani, ker sta ovirala razgled v daljavo visoka trava ter grmovje. Slišala sva le lomastenje bczečih nosorogov, za strel ju pa nisva raogla dohiteti. Ni nama preoslajlo druzega, nego lotiti sc po časncga zaslodovanja v upanju, da se bova srečala s plcnom nekje na pdprti ravni. Cele ure sva šla po sl?di. Enkrat sva opazila, cla se jo bi! ranjcvi samsc vleKel med trstike, naju pa ja le zavobai, proti pričakovanju naju ni napadel, ampak odgalopiral za tovarišico, ki je stala na straži v visoki travi. Pri hitrem pobegu nisva videla od živali nič, čula sva le gromovito udarjanje kopit, lomljenje trstičja, grmovja in razne suhljadi. Medtem se je že nagibal dan k zatonu, ne da bi sc bila srečala s plenom za strel. Morala sva prekiniti preganjanje in sva se vrnila v taborišče. Drugo jutro sva se lotila preganjanja pri prvem posinu jutrajne zarje. Podala sva se po spanju osveženih moči na dolgo ter težavno pot. Ko sva prehodila za sledjo ure, sva ugotovila, da zverjad ne more biti več daleč. Pri vstopu v majhen gozdiček sva ju že zagledala. Tudi onadva sta odkrila zasledovalca. Spremljevalcu sem ukazal, naj se skrije takoj. Pod okriljem drevesa sem se splazil v bližino nosorogov, ki sta stala čisto na miru in mi molela nasproti opasna nosna rogova, Naslonil sem težko puško za slone ob drevo, pomeril ter ustrelil. Medtem ko je eden od orjakov obstal na mestu kakor pribit, se je pognal ranjeni proti meni, a že po par korakih se je zgrudil. V naslednjem trenutku je navalila name druga žival, istočasno je sprožil po njej moj zamorski lovski tovariš. Pri prvem strahu se je nekako sesedla tudi ta zver, zopet hušnila po koncu in se zakadila proti meni. V lovski razburjenosti sem pozabil na grozečo smrtno nevarnost, stekel sam proti napadalcu in pomeril; ta je ves začuden obstal. Ustavil sem se tudi jaz; nosorog se je obrnil z bliskavico in od,galopiral, da niti za strel ni bilo časa. Pustil sem ga bežati, saj sem bil zadovoljen ker je ležal pred menoj ustreljen orjaški — tedaj moj prvi nosorog.«