Pionirska knjižnica pred škodljivim zastojem
Edina ustanova, ki se v Ljubljanl načrtno nkvarjaz mladino na področju knjiž-ne kulture, je Pionirska knjižnica na Komenskega 9. Tu so pdonirji in mladinci s strokovno pomočjo izpo sojajo izbrana dela mladin-skih in strokavnih piscev, otroci poslušajo ure prav-ljic, prevedenih in domačih, prek drugili oblik pa nevsi-ljivo vsrkavajo merila za do-bro literaturo. Številka 3.900 vpisanih članov in 54.000 obi-skovalcev nazomo pričajo, da se je knjižnica močno vsidrala v življenje Ljublja-ne, predvsem občine Center. Vsa ta dejavnost pa -je sedaj pred zastojem, ki bo poča-sd, toda neusmiljeno zavrl in mogoče celo uničil vse dosežke.
Brez daljših razprav služi Lahko kot slikovlt primer zadnji dopis Pionirske knjiž-nice, poslan Kulturni skup-nosti mešta Ljubljane. Do-pis ima tri točke, ki se uk-varjajo samo z najbolj pe-rečimi tekočimi težavami. Prva se ukvarja s sredstvi za redno dejavnost. Visok porast cen knjig (tudi 100-odstoten) nikakor ne omo-goča nabave knjig po mini-malnih merilih v knjižničar-stvu (vsaj ena knjiga na enega člana knjižnice). Ta-ko je v letu 1973 knjižnica lahko nabavila 2.606 knjig, leta 1974, 1.260 in do avgu-sta letos 1.041, s tem da so za letos vsa sredstva izčrpa-na. Potreben je rebalans v višini 140.000 dinarjev, da bi lahko nadaljevali svojo de-javnost, namanjeno izključ-no kultumi vzgoji otrok in mladini. Druga točka se ukvarja dobesedno s streho nad glavo. Lani je knjižnica opozorila financerja — Lju-bljansko kulturno skupnost — na stanje streh in dim-nikav. Odgovora ni bilo. In ker se opeke in zidaki niso raenili za administrativne zaplete, je stanje že nevar-no: skozi razrahljane in do-trajane dimnike pronica vo-da, dimniki pa lahko ogro-
zijo obiskovalce in avtomo bile. O dotrajanosti strehe niti ni potrebno govoriti. Ta-ko je bila knjižnica prisilje-na uradno odkloniti vsako materialno in moralno od-govornost v primeru nesre-če, ki lahko nastopi vsak dan. Sredstev za popravllo kultuma skupnost ni odo-brila ne letos ne lani. Vse kaže, da nihče od odločujo-čih ne hodi mimo stavbe in bomo morali čakati vsd na prepričljive dokaze na gla-vah aM pločevini.
Tretja točka pa poroča o osebnih dohodkih. Po spo-razumu o razporejanju do-hodka knjižnic tn Pionirske-ga doma znaša točka 11,00 dinarjev. V Pionirski knjiž-nici lahko zaposleni uživajo sumljivo srečo izjeme — točko po 9 dinarjev. Za na-meček pa ne morejo reali-zirati dodatka za stalnost, čeprav je večina na svojih delovnih  mestih   10—15  let.
Vse kaže, da je tudi pri teh težavah pač prvi pro-blem dinar, kar je včasih že malo dolgočasno poslu-šati. Pa vendar ...
V zvezi z mladino obsta-,ja precejšnja kolifiina doku-mentov, smernic in navodil. Omenim naj samo smerni-ce, sprejete ob začetku izt. vajanja programpv celo-dnevne šole, ki predpostav-ljajo sodelovanje tn povezo vamje z mladini najnenjenih kulturnih zavodov in pro-grami celodnevne šole. V vse te akcije se je Pionirska knjižiiica takoj vključila. Po-leg tega širi delovanje v KS Stari Vodmat in vse osnov-ne šole v ožjem območju. Program, zastavljen za le-tos, je izčrpen in osebje je za svoje strokovno delo z mladino prejelo kopico po-hval doma in v tujini. Skrat-ka, vse — razen sredstev — je zagotovljeno. In ko bi morali bd deklaracij o mla-dini k dejanjem, pa pregla-sijo glasove Pionirske knjiž-nice basi in tenorji proble-mov v bolj uglednih (in de-ficitnih) ustanavah.   Nikjer
niso kultume ustanove, ki pokrivajo delo z mladino, posebej obravnavane, obvez-ni prispevek pa darujemo vsako leto z mladinskim tednom — nakar se deja-nja zopet utopijo v proglase o kvamera vplivu na mladi-no inblesteče rešitve. Fondi v knjižnicah se relativno manjšajo, cene izposojanja večajo s porastom cen knjig. V tujini večina knjiž-nlc prehaja na članstvo v knjižnici ker so, kakor kaže, že pred nami ugotovili, da višje izposojnine ne rešuje-jo ničesar, temveč samo povzročajo socialno razliko-vanje. Zlasti še pri otrocih. Ustanova za delo z mladino pač ne more ustvarjati ka-pitala, ker so že spoznali, da je kapital generacija in ne denaf. Še slabše pri celi stvari pa je to, da je vsaka knjižnica ustanova, ki ne more zastati pri svojem delu in nadaljevati čez pet let.
Vsako obotavljanje pome-ni korak nazaj in nobena ši-roko zastavljena akoija pro-pagiranja dobre knjige ne bo imela pri mladih prave-ga uftinka, ie si bodo lahko izposojali samo stare knji-ge. Mimogrede, tudi teh po-časi ne bo več, ker denar-ja za obnovo knjig nl. Od-bor za knjižničarstvo pri mestni kultumi skupnosti pa tega tudi ne bo rešil — ker se sploh še nl sestal.
Večkrat se starši sprašu-jejo, kje in kako naj mla-dino odtegnejo kvarnemu vplivu kulture za pet kova-čev. Ena- i2imed že delujo čih oblik, ki načrtno Siri svoje delovanje, strokovno in brez velikega trušča, vp-di in usmerja generacijo za generacijo mladine, pa je pred zastojem. Lahko se zgodi, da bo tiho ugasnila in vsi bomo še naprej za-čudeno razpravljald o brea-brižnosti mladine in majh-nem obisku v mogofinejšdh hramih umetnosti. Toda ta-krat bo že prepozno.
Borut Slokan