\KTUALNO VPRAŠANJE1 Zakon o proračunskem prisnevku iz esebnih dohodkov delavcev je v 12. členu določil, da občinski ljudski odbori za posamezne gospodarske organizacije lahko predpišejo dopolnilni proračunski prispevek, ki pa nt> sme presegati 10 u/o rednega proračunskega prispevka iz osebnega dohodka. Dopolnilni proračunski prispevek lahko predstavlja močan faktor za povezavo gospodar, organizacij v okviru komune in za razumno izravnavanje •sebnih dohodkov v posameznih podjetjih. V višini predpisanega dopolnilnega prispevka, bi se morala torej •dražati določena politika občinskega ljudskega odbora do posameznih gospodarskih organizacij. Kakor zveza glede izrednega prispevka, bi marale tudi občine glede dopolnilnega prispevka določiti, da ga plačujejo le gospodarske organizacije, v katerih s» prejemki posameznikov za določen odstotek višji od tarifnih postavk. V večini primerov pa so občine — tudi na Gorenjskem — predpisale dopolnilni proračunski prispevek pavšalno, in sicer v najvišjem možnem odstotku. Ker so pavšalno predpisovale dopolnilni prispevek, so se občine spričo določil Uredbe o ureditvi razmerij v zvezi z razpolaganjem s čistim dohodkom in sredstvi gospodarskih organizacij, znašle v nerodnem položaju. 42. člen te Uredbe predvideva, da smejo gospodarske organizacije izplačevati delavcem osebne dohodke preko višine tarifnih postavk le tedaj, če so dosegle po periodičnih obračunih zadosti čistega dohodka. Ker se dopolnilni prispevek obračunava iz osebnega dohodka posameznih delavcev, ga torej pred periodičnim obračunom ni mogoče izplačevati, razen v primeru, da se znižajo sedanje tarifne postavke delavcev. Dopolnilnega prispevka se tudi ne da akontirati, prav tako, kot se doslej ni dalo uporabljati dobička, preden dobiček ni bil izkazan. Na Štajerskem (v Mariboru) so zategadelj nekateri običnski odbori sklenili počakati s predpisovanjem dopolnilnega prispevka do polletnih bilanc. Verjetno bo tudi na Gorenjskem potrebno storiti kaj podobnega. ABC ŠMARJETNA GORA V PRVOMAJSKI PREOBLEKI AKTUALNO VPRAŠANJE GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZI DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO ^ETO XI., ŠT. 34 — CENA DIN 10.— KRANJ, 5. MAJA 1958 Tisti Kranjčani, ki se nikakor niso mogli odločiti za daljše izlete, so 1. maja obiskali Šmarjetno goro. Od ranega jutra do poznega večera je bilo po poteh, ki vodijo proti vrhu in po sončnih pobočjih živahno vrvenje. Kako je bilo na vrhu, vam pa dovolj zgovorno pripoveduje naša slika. Prvom Občni zbor Gorenjske turistične podzveze Turizem začenja dobivati svoje mesto v družbeno ekonomskem življenju LETOS VEĆ PRIZADEVANJ, DA BI BILA BOLJŠA TURISTIČNA SEZONA — PREDLOG O TEKMOVANJU TURISTIČNIH DRUŠTEV PRI UREJEVANJU ZUNANJE PODOBE KRAJEV Delovni kolektivi podjetij so počastili Praznik dela z interni j^i Proslavami. Med ta podjetja se je .uvrstila tudi »Zvezda* j^MUna oplemenjevalnica in tkalnica v Kranju, ki je doča ala 1. maj v preurejenih Šele novi komunalni sistem je aktiviziral vse lokalne gospodarske možnosti, ker na njihovem izkoriščanju bazira že sam obstoj komun; šele z uvedbo tega komunalnega sLstema se je začelo postavljati tudi vprašanje razvoja turizma kot zelo pomembne veje lokalnega gospodarstva na Gorenjskem. To ugotovitev je na torkovem I. letnem občnem zboru Gorenjske turistične podzveze poudaril predsednik upravnega odbora rejemn in prepleskanih prostorih. — Na sliki: prvomajske proslave v Zvezdi tov. Dušan Horjak. Potem, ko je v svojem uvodnem poročiiu analiziral vlogo turizma v lokalnem in širšem družbeno ekonomskem življenju, je tov. Horjak prikazal nekatere konkretne probleme, ki vplivajo na razvoj gorenjskega turizma. Avtobusni promet je v našem okraju že dokaj urejen. Skoraj ni kraja na Gorenjskem, ki ne bi imel avtobusne zveze; samo Kranj ima z Ljubljano dnevno nad 150 obojestranskih linij. Na- fes ii ni,. ,f) , j*j J° TOaj proslavil s pomembno delovno zmago. Nad ca nov je prisostvovalo slovesni otvoritvi nove, moderno opremljeno pekarne. ^U^/h>in:1Sniki iz KranJ;i I« bližnje' okolice so na 1. maj obi-"-.inisKo točko Mohor nad Dašljem pri Preddvoru. V četrtek, 8. maja bo vsa gorenjska mladina na nogah. Ta dan ob 17. uri bodo gorenjski mladinci prevzeli na Vršiču »Štafeto mladosti« od beneških oziroma goriških mladincev. Še isti večer bodo naši mladinci in opravili kar 87 km poti, in sicer od Kranjske gore preko Jesenic. Radovljice, Kranja do Medvod, kjer bodo ob 15.30 uri predali Štafeto mladini ljubljanskega mm okraja. I "• Razen te gSavne republiške jj štafetne proge so pripravile mla- I dinske organizacije še deset lo- jj kalnih Štafet, ki bodo nosile po- jj Zdrave mladosti iz drugih do- jjj lin in krajev naše Gorenjske. H Izhodišča štefet bodo pred p<>-meniki talcev, v gozdovih, kjer M so bile v čašu NOB hude borbe, BJ iz tovarn ... — Tako bo jese- H niška štafeta stekla 8. maja iz g Radovne, kjer je bilo zatočišče- -borcev že 1941. leta. Mladinci G orel j oka bodo stekli z grobišča 79 borcev III. bataljona Prešer- jj nove brigade, ki so tamkaj 15. j§ decembra 1943 junaško padli. ■ Mladinci Tržiča bodo prinesli gg šla IVI no palico s koče pod Stor- |j žičem, kjer je bila 8. avgusta ||j 1941. leta ustanovljena kranjsko- jj tržiška četa. Bohinjska štafeta bo prinesla pozdrave s partizan- j skih Gorjuš, kjer je bil 14. ok- H tobra 1944. leta ustanovljen prvi S Narodnoosvobodilni odbor, štafeta cerkljanske mladine bo |jj startala s Krvavca, ki je zlasti j leta 1042 odigral v NOB zelo 1 važno vlogo. Štafete bodo startali; tudi iz /'V drugih zgodovinskih krajev, in H sicer iz Begunj, Ziri, Poljan, 1 Škofje Loke, Sele, z Jezerskega in drugod. Lokalne štafete, ki se bodo združevale z glavno štafeto vzdolž vse glavne proge, bodo lepa manifestacija gorenjske mladine in ostalega prebivalstva. Prireditelji 'menijo, da bo na vseh štafetah sodelovalo približno 20 tisoč gorenjskih mladincev. sprotje tega pa je železniški promet, ki se ni zboljšal (še vedno stari vagoni, počasna vožnja zaradi slabe proge, zamude, neustrezen vozni red itd.). Celoten problem bo rešen šele, ko bo do leta 1960/61 gorenjska proga rekonstruirana in elektrificirana. Uveden pa je letalski promet, ki je povezal Bled z drugimi jugoslovanskimi letovišči ter z inozemstvom. Mnoge gorenjske ceste so slabe, dasiravno daje OLO Kranj izmed vseh okrajev povprečno na km/ceste največ sredstev. Veliko manj razumevanja za urejanje tega problema pa kaže republiška cestna uprava. V zaključni fazi je gradnja žičnic v Kranjski gori (na Vi-tranc) in pri Cerkljah (na Krvavcu). Obe žičnici bosta letos odprti. Žičnica v Kranjski gori bi bila ob večji pomoči krajevnih činiteljev že lahko dograjena. Z dograditvijo teh žičnic, zraven pa še žičnice pod Voglom v Bohinju ter kasneje žičnice na Zelenico pri Tržiču bo problem žičnic na Gorenjskem v glavnem urejen. V osnovni panogi turistične dejavnosti, v gostinstvu, nekatera podjetja kažejo uspešna prizadevanja. To velja zlasti za ho- tele v Bohinju in deloma na Bledu. Nikakor pa v tem pogledu niso zadovoljive razmere v Gornjesavski dolini. ObLO Jesenice se bo moral bolj zanimati za ureditev teh razmer, vendar to urejanje zahteva bržkone tudi temeljite kadrovske spremembe v nekaterih podjetjih. Hotelsko - gostinska podjetja so se pred letošnjo sezono bolje uredila, vendar ne vsa in dovolj. Ob sodelovanju Obrtne in Trgovinske zbornice se letos predvideva rekonstrukcija mnogih obstoječih oziroma izgradnja novih objektov (toda spet — najmanj v Gornjesavski dolini). Na turizem bo letos ugodno vplival tudi zelo soliden in obširen program prireditev in razvedrila, zlasti na Bledu in v Bohinju. Bolj pa bo treba skrbeti tudi za prikupno zunanjo podobo naših krajev. Gorenjska naj v tem pogledu spet dobi svoj turističen karakter. V ta namen naj bi uvedli tekmovanje med turističnimi društvi, katero bo lepše uredilo svoj kraj. Tov. Horjak je nato obširno obrazložil tudi potrebo po spremembi vsakoletnega Gorenjskega sejma iz drobno obrtniškega (Nadaljevanje na 2. straaft Nov začetek na starih izkustvih V vseh podjetjih, razen v gradbeništvu in gostinstvu, so že izvolili nove delavske samoupravne organe. Skoraj povsod so se tudi že sestali novoizvoljeni člani delavskih svetov, izvolili svojega predsednika in upravni odbor. Pri tem je zelo važna kontinuiteta dela. Se važnejše za nove organe pa je, da imajo jasno perspektivo pred seboj, da poznajo najvažnejše naloge, da imajo program dela. Ce tega ni, bi se utegnilo zgoditi, da se bodo izgubljali — posebno v začetni dobi — v drobnjakar-stvu, da bodo na vrat na nos reševali le tista posamezna vprašanja, ki bi jih dobili od vodilnih uslužbencev v formalno potrjevanje. O tem vprašanju smo se pogovorili z nekaterimi novoizvoljenimi predsedniki delavskih svetov, ki so nam tole povedali: Jože Plnžgar, v Kemični tovarni Podnart; »Nimamo še na- črtov za delo, vendar so nam naloge jasne. Najvažnejše je, da moramo po planu razvoja našega podjetja za dvakrat povečati proizvodnjo do 1. 1959. Zato moramo že letos kreniti na to pot. Težave pa so z investicijskim programom, z delovno silo itd. Na prvem zasedanju sicer še nismo razpravljali o tem, toda ko se bomo spet sestali, bomo pa že morali rešiti nekaj konkretnih takih vprašanj in razpravljati o daljši perspektivi sploh.« Peter Bernik iz Pekarne v Šk. Loki: »Naš načrt dela nas bo gnal, da se bomo morali zelo podvizati. 2e letos imamo v načrtu preureditev pekarne, da bi ustrezala osnovnim zahtevam, urediti in odpreti moramo mlečno restavracijo itd. To je že v" zapisnikih dosedanjega delavskega sveta in novi svet mora nadaljevati započeto delo oziroma uresničiti, kar je bilo že sklenjenega in sprejetega, pa še ne uresničenega.« Anton Posedi, tovarna IBI v Kranju: »Naloge, ki stoje pred nami, so že čisto jasne malone vsakemu članu kolektiva. Ze 2 leti razpravljamo na raznih sestankih in sejah o tem. Dvigniti moramo namreč predilnico za eno nadstropje, dokončati rekonstrukcijo in montažo strojev za progasti gradel. Vrsta težav in problemov je v tem, vsi pa so, kot sem že omenil, vsem članom DS že znani, vsaj načelno. Razen tega pa nameravamo uvesti še posebne študijske ure, kjer bomo proučevali in tolmačili razne zakone in podobno.« Približno take odgovore smo prejeli tudi v Tovarni lepenke v Tržiču in od nekaterih drugih kolektivov. Novi organi se lotevajo svojih nalog z velikim poletom, pa tudi čutom odgovornosti in upati je, da bodo kaj kmalu premagali začetne težave ter nadaljevali delo ob starih izkušnjah. K. M. mi 0934 4H ^%$/%+$%/$7N$+%++/$///*+/^ KRANJ, 5. MAJA 1958 I PABERKI PO SVETU 1$ LJUDJE IN DOGODKI V DVOJNO MERILO Ob povečanju radioaktivnosti po zadnjih sovjetskih poizkusih z atomskim orožjem, so zagnali nekateri časopisi v ZDA in drugod po svetu velik hrup. Pisali so o vsesplošni nevarnosti, ki jo povzroča atomski prah in se zgražali nad nečloveškimi postopki sovjetskih znanstvenikov. Pred kratkim pa so v ZDA preizkušali nove vrste atomskega orožja. S tem v zvezi je agencija United Presse objavila med drugim tudi tole vest: »V ZDA se je zaradi atomskega prahu, ki so. ga povzročili atomski poizkusi z nuklearnim orožjem v Nevadi, povečala radioaktivnost. Toda Komisija za atomsko energijo (AEC) meni, da je nevarnost za zdravje m nasledst.vene lastnosti tako majhna, da se jo lahko zanemari.« PRISTRANOST Prejšnji petek je »New York Times« pozdravil izjavo premiera Saudove Arabije prestolonaslednika Fejsala, da se njegova država ne bo priključila niti Združeni arabski republiki niti Arabski federaciji. »Ta korak,« z očitnim veseljem ugotavlja list, »•postavlja pregrajo ambicijam egiptovskega predsednika Gamala Abdela Naserja.« Na ta način bo po mnenju »New York Timesa« preprečena možnost, da Arabija postane »še en Naserjev satelit«. Nikjer pa ni nič napisanega o razsodnosti druge odločitve. TUDI AMERIČANI NA MESEC? Agencija France Presse javlja, da je vrhovna komanda ameriških oboroženih sil sicer demantirala pisanje nekega britanskega lista, da bo konec aprila lansirana raketa na Mesec, vendar je v demantiju pripomnila, da bo poizkus izveden pozneje, vsekakor pa še to leto. IZGON Ameriški državljan finskega porekla VViljem Hejkili je bil pred kratkim izgnan iz ZDA, ker je bil baje svoj čas član Komunistične partije. Hsjkili je bil v ZDA že od drugega leta starosti. »VVashington Post« piše v svoji številki z dne 22. 4. o tem izgonu naslednje: »V petek popoldne so ga zaprli organi emigracijske službe, ko je odhajal z dela. Niso mu dovolili niti da bi uredil svoje zadeve, niti da bi vzel s seboj prtljago in se poslovil od svoje žene. Zvlekli so ga v letalo, ki je letelo za Helsinke.« ABC Po vsem svetu budno spremljajo obisk predsednika Združene arabske države Naserja v Sovjetski zvezi. Na Vzhodu, ker je njihov gost in to z občutljivega področja Bližnjega vzhoda, na Zahodu, ker si še niso docela na jasnem glede posledic lega obiska, na Bližnjem vzhodu pa da bi videli, kakšen odnos ima ena od največjih svetovnih velesil do prebujenih arabskih dežel. Obisk ima torej poseben pomen. Naser je tudi redek gost v tujini in je kot predsednik republike pravzaprav obiskal samo dve državi: Saudovo Arabijo in Jugoslavijo. Pravijo, da so v Sovjetski zvezi zdaj priredili arabskemu voditelju zmagoslaven sprejem. Sam obisk in tudi sprejem kažeta torej pomembno in veliko vlogo, ki jo igrata danes Naser in arabski svet v svetovnem dogajanju. Naserjeva vlada je prav v zadnjem času zaznamovala velike uspehe, ki nedvomno kažejo na njeno trdnost in moč. Samo nekaj tednov po združitvi Sirije in Egipta je dotedanja grozeča napetost na Bližnjem vzhodu znatno splahnela. Nova združena arabska republika se je takoj v začetku pokazala kot močan steber miru in trdnosti na tem nemirnem področju. Združitev pa je dala zamaha tudi vsem nacionalističnim in družbenim silam v ostalih arabskih deželah. Čeprav so se nekatere pollevdalne arabske dežele v začetku postavljale bolj ali manj očitno po robu spojitvi Sirije in Egipta, zdaj pod pritiskom lastnih množic kažejo dosti prijaznejši obraz. Težnje k vsearabski združitvi pa postajajo v vseh arabskih deželah iz dneva v dan močnejše. Najboljši dokaz za to je občutna spre- * memba v doslej nedotaknjeni Saudovi Arabiji, kjer se je absolutistična oblast kralja Sauda znatno okrnila. Vsi ti politični in družbeni premiki na peščenih planotah Bližnjega vzhoda silijo tudi Zahod, da revidira dosedanjo togo politiko. V ZDA so menda že sprevideli, da je njihova posebna politika do Bližnjega vzhoda, tako imenovana Eisenhovvrova doktrina doživela stečaj. Zahodno časopisje je prenehalo napadati Naserja in ga ponekod že celo hvalijo kot modrega in sposobnega državnika. Posledice spremenjenih zahodnih stališč se kažejo tudi drugod. Prav te dni so v Rimu podpisali sporazum med Egiptom in staro družbo sueškega prekopa. V ZDA pa so takoj zatem napovedali, da bodo deblokirali 30 milijonov dolarjev doslej »zamrznjene« egiptovske imovine in jo dali na razpolago vladi Združene arabske republike. Tako počasu korak za korakom likvi- dirajo posledice sueškega spora, brez javnega ponižanja napadalcev in v obojestransko korist. Vse to so znamenja nove zahodne politike do arabskih dežel. Zdaj sicer na Zahodu spet s privzdignjenimi obrvmi spremljajo Naserjev obisk v Sovjetski zvezi. So sicer nekateri skrajneži, ki si prizadevajo dokazati, da se s tem obiskom Naser dokončno opredeljuje za Vzhod. Toda le malokdo še naseda takim naivnim, z blokovskimi interesi diktiranimi tolmačenji. Težko je prezreti same izjave Naserja v Sovjetski zvezi, kakor tudi pisanje egiptovskega časopisja, ki glasno in jasno zagotavlja, da ta obisk pomeni izvajanje »politike pozitivne nevtralnosti«, da je to ponovna »uveljavitev bandunških načel in dokaz, da politika blokovske ne-opredelitve lahko služi kot temelj za odnose med narodi«. Slovesni sprejem v Moskvi ni samo izraz spoštovanja do vodilnega arabskega državnika, marveč je tudi simbol zmagoslavja neodvisne politike Egipta. Ta politika je dolgo časa zadevala ob najsrditejše odpore med nekaterimi nazadnjaškimi arabskimi deželami, še bolj pa pri nekaterih velikih silah. Zdaj pa samostojna Naserjeva politika izven obstoječih blokov že daje prve, toda obilne sadove. Martin Tomažič (}6tettiska al Pernat®, deta IZDAJA ČASOPISNO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJŠBK / TELEFON UREDNIŠTVA ŠTEVILKA 397 — TELEFON UPRAVE 5T. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61-KB-1-Z-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DIN, MESEČNA NAROČNINA 50 DIN V KRANJU Razne prireditve v počastitev Praznika dela so se v Kranju začele že nekaj dni pred prvim majem. Podjetja, ustanove in šole so priredile interne proslave, medtem ko je bila osrednja prireditev na večer pred prvim majem na Titovem trgu v Kranju. Program je bil zelo vabljiv, saj sta bila ta večer na programu kar dva koncerta. Nastopila je godba na pihala DPD »Svoboda« Kranj in mešani pevski zbor »France Prešeren« iz Kranja. Le posamezni dnevi bodo lepi, v splošnem pa bo prevladovalo nestalno vreme s padavinami in ohladitvijo. s l straši) (cehovskega) in delno industrijskega v institucijo, ki bi prikazovala predvsem turistično dejavnost, hkrati pa ne bo zanemarila tudi drugih področij. V razpravi je potem predsednik OLO tov. Vinko Hafner poudaril, da turizem na Gorenjskem začenja dobivati svojo pravo vlogo v družbeno ekonomskem življenju. Vendar gre šele za začetek, ki pa je že prinesel nekaj uspehov, tako da zadnji dve leti smatramo za prelomnico v razvoju turizma oziroma njegovega učinkovanja v gospodarskem življenju Gorenjske. Turizem ima tudi velik družbeni pomen, je dejal tov. Hafner Vinko. Po eni strani vpliva na dviganje kulturne, etične ravni prebivalstva, po drugi plati pa posameznikom lahko kvari njihov odnos do osebne in nacionalne časti in podobno. V naših družbenih pogojih moramo razvijati turizem na pravilnih kulturno etičnih in ne le zgolj na pridobitniških osnovah. Hkrati pa je tov. Hafner poudaril, da turizem ni moč uspešno razvijati brez ustreznega sodelovanja celotnega prebivalstva. TajniK Republiške turistične podzveze ing. Hugo Weiss pa je v svoji razpravi pohvalil uspehe, dosežene že v prvem letu Gorenjske turistične podzveze, ki jo je postavil za vzgled turističnim podzvezam v drugih okrajih. Koncertoma je sledil sprevod z baklami, nato pa veliko prvomajsko zborovanje na Titovem trgu. Zborovanju je sledilo predvajanje filma. Na 1. maj je bilo na kranjskih ulicah manj živahno kot sicer. Lepo sončno vreme je bilo izletnikom na moč naklonjeno. Zato so zarana zapustili mesto in pohiteli v bližnjo in daljnjo okolico. Avtobusi in vlaki so bili komaj kos številnim potnikom. Najbolj vneti prijatelji bele opojnosti pa so izkoristili ugodne snežne razmere in se potrudili do bližnjih smučišč, ki jih še vedno prekriva debela snežna odeja. Tudi ostali dnevi so bili z vremenom naklonjeni in zato primerni za izlete. Lepo vreme so izkoristila tudi športna društva in druge telesno vzgojne organizacije, ki so v teh dneh priredile vrsto zanimivih športnih prireditev S. NA JESENICAH Medtem ko so po vrhovih krog Jesenic goreli kresovi, je bila na večer pred praznikom dela v polno zasedeni dvorani jeseniškega gledališča osrednja proslava. Program so izvajali godba na pihala ter mešani pevski zbor »Svobode« Jesenice ob spremljavi gledališkega, orkestra. Podobne proslave so bile tudi na O DRUŽBENIH PLANIH Precej občinskih ljudskih odborov na Gorenjskem je v teh dneh že sprejelo občinske družbene plane, drugje pa prav zdaj razpravljajo o njih. Zari'malo nas je, koliko so predstavniki delavskega upravljanja v podjetjih seznanjenj z družbenim planom svojih občin, kaj menijo o njem, kje BO pomanjkljivosti in predvsem, če plani dajejo dovolj poudarka družbenemu standardu. Ker so bile prav v teh dneh volitve novih delavskih svetov, smo povprašali kar prejšnje predsednike delavskih svetov. Tovariš Franc Jurgele, ki je bil predsednik delavskega sveta v kranjskem podjetju -Planika«, nam je med drugim dejal: »Z občinskim družbenim planom sem seznanjen, ker sem prisostvoval tudi razpravam o njem. Občinski ljudski odbor me je nekoč kot predsednika delavskega sveta povabil k razpravam. Menim, da občinski družbeni plan dobro zajema potrebe, seveda v okviru finančnih možnosti. Želel bi le, da bi bilo tisto, kar plan predvideva, tudi uresničeno. Skoda le, da ni več sredstev za gradnjo stanovanj. Toda za sedaj ni možnosti. Ce bi vsaj gradbeni načrti ne bi bili tako dragi, pa bi se dalo še marsikaj narediti. Zadovoljen sem, da- letošnji plan predvideva dograditev zdravstvenega in sindikalnega doma.« msmsssmsm Predsednik delavskega sveta podjetja »Motor« v Skofji Loki, tov. Janko Japelj: »Na vabilo sem prisostvoval razpravam o občinskem družbenem planu, zato sem z njim tudi seznanjen. Kot predsednik I)S sem dobil od Občinskega ljudskega odbora tudi ves potrebni material, tako da sem stvari lahko preštudiral. Kolikor so dane materialne možnosti, občinski družbeni plan dobro zajema vsa področja. Predsednik prejšnjega DS Tovarne lepenke v Tržiču, tov. Ivan Sic: »Z občinskim planom sem dobro seznanjen, ker sem na povabilo prisostvoval razpravam o njem. Kot sodim po njegovem sestavu, bomo letos lahko malo laže gospodarili.« Z enakim vprašanjem smo se obrnili turli na pravkar izvoljena predsednika delavskih svetov v BPT in Peko Tržič. Povedala sta nam, da sta šele prevzela novo dolžnost in da z družbenim planom še nista seznanjena. Eden od njiju pa je bil že do sedaj član delavskega sveta. Kaže torej, da so dosedanji predsedniki delavskih svetov, kolikor so bili zainteresirani, sodelovali pri sestavljanju družbenih planov. Vendar včasih niso prenašali obravnavanih stvari naprej na člane delavskih svetov. Tako bi kazalo sedaj poskrbeti, da se s plani seznanijo še novi predsedniki in ne le predsedniki, temveč vsa člani organov delavskega upravljanja Javorniku, Hrušici in drugih krajih jeseniške občine Prvega maja so odšli Jeseničani na izlete na Planino pod Golico, na Črni vrh, Poljane, Me-žakljo. Korensko sedlo itd. Največ izletnikov — blizu 10 tisoč — je obiskalo Planino pod Golico. Tudi v naslednjih dneh praznovanja so prirejali Jeseničani izlete v okoliške kraje. V Žirovnici je bila v počastitev 1. maja otvoritev kino dvorane za predvajanje filmov v cinemaseopskem sistemu. Prvi film v tem sistemu so predvajali na večer pred 1. majem. V GORENJI VASI Spored prvomajskih prireditev v gorenjevaški občini je pokazal, da tamošnji prebivalci niso hoteli zaostajati za drugimi občinami. Prvomajsko praznovanj«, ki so ga združili s praznovanjem Dneva mladosti, se je začelo že 27. aprila. Med prireditvami smo zabeležili dramske predstave, krosovanja, proslave in razne športne prireditve. Šolska mladina iz Gorenje vasi je uvrstila v spored praznovanja tudi i/.let na Zirovski vrh, ki je odigral v NOB pomembno vlogo. Poslej bodo prireditve namenjene počastitvi Dneva mladosti. Praznovanje bo končno 25. maja. S. V LJUBNEM Krajevni odbor SZDL v Ljubnem je na večer pred prvim majem priredil proslavo s pestrim sporedom. V slavnostnem govoru je tovariš Franc Cvenkelj prikazal delovne uspehe z različnih področij našega gospodarstva. Pionirji in pionirke so nastopili z deklamaedjamj in telovadno točko. Tamburaški zbor, ki je v tej sezoni gostoval tudi na tujih odrih, je bil za svoje izvajanje partizanskih in narodnih pesmi nagrajen z lepim aplavzom. Tudi ljubenski trio, ki je pred časom V radijski oddaji Toka/i, kaj znaš- zasedel 2. mesto, ni razočaral. Pravo presenečenje pa je bila baletna točka ob spremljavi citer. S to proslavo Ljubenčani niso le dostojno proslavili Praznik I dela, temveč so dokazali, da je v tej vasi kulturno življenje na zavidiljivi višini. Po proslavi pa so mladinci pred domom Partizana zažgali kros, v domu pa se je ob veselih zvokih domačega tria razvil prijeten družabni ve-čer. 1* NOVE BRIGADE NA AVTOCESTI Pred tednom, kot smo že poročali, se je vrnila od dela na avto cesti prva letošnja mladinska delovna brigada »Staneta Žagarja« Gorenjske. Za svoje delo je bila trikrat proglašena za udarno. Toda samokolnice na avto časti se niso ustavile. Mladina Gorenjske bo sodelovala z ostalimi graditelji na t^m velikem gra-dilišču do konca novembra. Dva dni pred vrnitvijo omenjene brigade je iz Kranja odpotovala četa 32 mladincev in mladink. Po vaseh in podjetjih pa se pripravlja novih 60 mladincev, ki bedo šli na avto cesto 1. junija. Na dvomesečno d slo bo šla kmečka in delovna mladina tudi v začetku avgusta, septembra in oktobra. Na strokovnih in drugih srednjih šolah pa se pripravlja šolska mladina. Iz te bosta sestavljeni dve brigadi, ki bosta v izmenah sodelovali na avto cesti v času šolskih počitnic, in sicer v juliju in avgustu. Zanimivo je, da so 3 mladinci iz prve bridage »Staneta Žagarja« kar ostali na avto cesti in se niso vrnili, 10 pa se jih je takoj po vrnitvi spet prijavilo za odhod k graditeljem na avto cesto. K. M. JESENIŠKI ŽFLEZARJI ODLIKOVANI Na dan pred Praznikom dela je bila v zgornjih prostorih Kazine na Jesenicah lepa svečanost. Predsednik ObLO Jesenice France Treven je podelil odlikovanja 23 jeseniškim železarjem, ki so se posebno odlikovali z delom. Odlikovanja so bila podeljena v imenu predsednika republike Josipa Broza-Tita. 12 že-lezarjev je prejelo medalje dela, 11 železarjev pa red dela III. stopnje. Uprava Železarne Jesenice pa je odlikovancem podarila knjige »Bili smo v Španiji«. U. DVOJE NOVIH GOSTIŠČ NA BLEDU Za prvomajske praznike so na Bledu odprli dvoje novih gostišč. To sta gostilni »Zrimec« in »Pri Šlosarju«. Obe gostilni so odprli z željo, da bi nudili gostom cenejšo hrano in tako omogočili večjemu številu delovnih ljudi obisk in odmor na Bledu. * K. M. MED ZAMEJCI NA KOROŠKEM Folklorna skupina Turističnega društva iz Bohinja je v aprilu gostovala v raznih krajih Koroške. Srečanje z brati, zamejci na Koroškem je bilo zelo prisrčno. V Borovljah, kjer so prireditvi bohinjskih folkloristov prisostvovali tudi naš konzul, vladni nadsvetnik iz Celovca, župan iz Borovelj ter drugi, so med drugim izrazili željo za tesnejše in pogostejše kulturne stike z obeh strani Karavank. Tamkajšnji pevski zbor je zaželel vrniti sedanji obisk Bohinjcev s svojim gostovanjem v Bohinju. Turistično drušlvo v Bohinju je to ponudbo sprejelo in bo skušalo z gosti iz Borovelj dopolniti letošnji pregradn kulturnih prireditev v Bohfhju. k. M. kaznovana hotelsko-gostinska podjetja Pred začetkom letošnje turistične sezone je bilo v kranjskem okraju pregledanih 51 hotelov ter večjih gostišč. Ugotovljeno je bilo, da se ureditev teh hotelov in gostišč izboljšuje, vendar še ne povsod in dovolj. < 'krajni higienski msp ^k tora t je kaznoval zaradi neurejenih higiena ko-iohničnih pogojev hotel na Jezerskem. -Korotan« na Jesenicah ter -Krim«, »Planine« in Grajsko klet pri »Jelovici« na Bledu. požar UNlCat m na MLADEGA gozda Na področju rned Gozd Martuljkom in Dovjem se je v sredo dopoldne vnel gozd. Zaradi močnega vetra in suhe trave se je požar hitro razširil in upopehl 30 ha mladega gozda. Po približni ocenitvi sodijo, da je tfamo na sadikah, ki so jih zasadili pred leti, za več kot 3 milijone škode. p. R%Z KRANJ, 5. MAJA 1958 3 S*AD OGLASA Prodam prenosni stroj za izdelavo zidne opeke. Naslov v oglasnem oddelku. 731 Izgubil sem 25. aprila usnjeno rokavico v Skofji Loki od Plevne do Petrola. Poštenega najditelja Prosim, da jo proti nagradi vrne na »Petrol« v Skofji Loki. 767 Našel se je zlat prstan. Lastnik ga dobi na OLO Kranj, soba št. 28. 768 Izgubil sem denarnico z dokumenti 26. aprila 1958 od Gorenje Save do postaje Št. Jošt. Najditelja Prosim, naj proti nagradi vrne Jožetu Knificu, Zg. Besnica 21. 769 Izgubil sem 21. aprila nov klobuk, nerabljen, od Kranja do Ko-krice. Najditelja prosim, naj ga vrne proti nagradi na ime Alojz Gregorc, Tenetiše 33, Golnik. 770 Moško kolo »Diamant« prodam. Volčič Jože, Gorenja vas - Reteče št. 52, p. Skofja Loka. 771 Ugodno prodam motorno kolo »-Ardie« registrirano, 200 ccm. Sr. Bela 11, p. Preddvor. 772 Proda se dobro ohranjena ono-stanovanjska hiša v bližini Kranja. Naslov v upravi lista. 773 Prodam teiico, 8 mesecev staro. Vehovec Janez, Voklo 39, Šenčur. 774 Prodam motor NSU 200 ccm, dobro ohranjen, motorno žago (cirku-larka), kompletno, z motc-jem »Škoda« 7.5 KS in parcelo 1000 kv. metrov z malo hišico, takoj vse-ljivo. Poizve se vsak dan Labore št. 23. 775 Dobro znana oseba, ki je v soboto, 26. aprila, vzela verižico z obeskom in prstan v kopalni kabini kopališča v Kranju, naj ju vrne blagajničarki kopališča. 776 Miren in pošten fant išče opremljeno ali neopremljeno sobo v bližini Kranja s 1. julijem. Gre tudi za sostanovalca. Nudi visoko nagrado. Naslov v oglasnem oddelku. 777 Preklicujem blok št. 36495, izdan v Komisijski trgovini v Kranju z dne 24. januarja 1958. Franc Pav-šič, Kranj. 778 Sprejmem dekle ali upokojenko za varstvo otrok. Ponudbe poslati na upravo lista. 779 šport - šport - šport - šport - šport Z MEDNARODNIH SPEEDVVAY DIRK V KRANJU Tokrat so zmagovali Avstrijci JAVNA DRAŽBA Srednja tehniška tekstilna šola Kranj - Primskovo, bo prodala na javni dražbi v tcrek, 6. maja ob 17. uri popoldne zidano hišico, ki je začasno služila za pisarniške prostore pri gradnji šole in sicer kompletno kakor stoji. Izklicna cena je 150 tisoč dinarjev. Prodajalo se bo ped pogoji, da kupec hišico podere in jo odpelje do 10. maja. Pravico do dražitve ima vsak, ki položi pred licitacijo varščino 10.000 din ter se izkaže, da je možen plačila. Hišica je primerna, da se prestavi in uporabi kot stanovanjska hiša. Nagrado AMD Kranj je prejel Hartl Johann (Avstrija), nagrado mesta Kranja pa Unterkoeiler Valentin (Avstrija) — Najboljši Jugoslovan Klemenčič Josip na tretjem mestu — Viden napredek Kranjčana Ivana Jame — Gledalcev okrog 6000 Kranj, 4. maja — V soboto in nedeljo je bila kranjska dirka-liščna steza v Stražišču ponovno prizorišče mednarodnih speed-way dirk- ki so se jih udeležili najboljši tekmovalci iz Avstrije, Jugoslavije, Švice in en tekmovalec iz Danske. Svojo udeležbo so v zadnjem hipu iz neobjavlje- mM Poročila poslušajte vsak delavnik ob 5.05, 6., 10., 13., 15., 17., 22. in 22.55 uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri; ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 13.. 22. in 22.55 uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. PONEDELJEK, 5. MAJA 8.05 Glasbeni album. 9.00 Radijski roman — Vladimir Batoula: Planet treh sonc. 10.10 Dopoldanski koncert komorne glasbe. 11.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Prežihov Vo-ranc: Nagrada. 12.30 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vrt v maju. 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo: Nesreča v gorah. 15.40 Listi iz domače književnosti — Branko Čopič: Učiteljica. 16.00 Portreti Jugoslovan, opernih pevcev: baritonist Vladimir Ruždjak. 17.15 Srečno vožnjo! 18.00 Mladinska oddaja: Matura. 18.45 Radijska univerza — Dr. Jan Zabinski: Psihologija živali - II. 20.00 Koncert simfoničnega orkestra Jugoslovanske radiodifuzije. 21.15 Kulturni razgledi — Jožo Humer: Kulturno življenje ljubljanskih študentov. 22.15 Poje vam Frank Sinatra. 18.00 Kulturni pregled. 18.30 Glasba narodov sveta: Od Indijskega do Atlantskega oceana. 18.50 Razgovori o mednarodnih vprašanjih. 20.00 Manuel de Falla: Kratko življenje, opera v dveh dejanjih. 21.15 Majski večeri. 8.35 9.30 11.30 12.30 13.15 13.40 14.20 15.40 16.00 17.45 18.00 18.30 18.45 20.30 22.15 9.00 10.10 11.35 12.05 12.30 13.15 14.05 15.40 16.00 17.10 17.30 TOREK, 6. MAJA Lucijnn Marija Skerjanc: Osem narodnih napevov. Slavni virtuozi in pevci vam igrajo in pojo. Za dom in žene. Kmetijski nasveti — Ing. Ivan Smit: Varujmo gozdove pred požari. Iz operetnega sveta. Pester spored opernih melodij. Za otroke — Gustav Mor- činek: Dve šoli. Potopisi in spomini Slavko Rupel: v Dantejevem mostu. Za ljubitelje in poznavalce. 1" Jože Kampič igra s svojim kvintetom. Športni tednik. Iz zakladnice jugoslovanskih samospevov. Domač aktualnosti. Hadijska igra — Federico Gnrcin Lorca: Mariana Pi-neda. Za prijatelje jazza. SREDA, 7. MAJA Prof. dr. Mirko Rupel: jezikovni pogovori. S koncertnega odra slovenske filharmonije. fla imele po 10.500 ton in ki so jih zgradili pod vodstvom ing. Henryja J. Kaiserja, so naredili v komaj štirih dneh in 15 urah. To je res rekorden čas, ker znano je, ia gradnja ladij, predvsem z večjo tonažo traja razmeroma zelo dolgo, torej več mesecev. MOTORIZACIJE V JUGOSLAVIJI OB KONCU LETA 1956 JE BILO V DRŽAVI OKROG 60.000 VOZIL. OB KONCU 1958 PA JIH BO V PROMETU OKROG 140.000 — SLOVENIJA NA PRVEM MESTU Motorizacija se širi vsak dan bolj tudi v Jugoslaviji, kjer so do pred nekaj leti samo lahko sanjali o lastnem motociklu ali avtomobilu . Pred vojno je bilo v Jugoslaviji okrog 25.000 motornih vozil. Osebnih avtomobilov je bilo trinajst tisoč, število kamionov pa popolnoma brezpomembno. Med vojno je bilo pokvarjenih ali odpeljanih veliko število motornih vozil, tako da se je Jugoslavija znašla leta 1945 tudi na tem področju popolnoma na tleh. Pričeti je bilo treba znova. Porušena dežela je terjala obnovo in ker so bile železniške proge razdejane, se je bilo treba zateči za prevoz prehrane in gradbenega materiala h kamionom. V inozemstvu so jih nakupili nekaj, nekaj so jih dobiM iz Amerike; treba pa je bilo misliti na lastne tovarne. Tako so pričeli graditi v Mariboru tovarno avtomobilov (TAM), ki se je v teku zadnjih let precej razširila in pošilja sedaj na trg nekaj tisoč kamionov in avtobusov letno. Potrebe industrije so terjale, da se je država v uvozu omejevala na najnujnejše. Zato so na tem področju ivažali kamione in traktorje, v manjši meri pa avtomobile in motocikle. Zaradi tega se je število kamionov dvignilo ob koncu leta 1955 od štiritisoč predvojnih na petindvajset tisoč, število osebnih avtomobilov je ostalo neizpremenjeno, podvojilo ,pa se je število motociklov. V teku leta 1956 so pričele z izdelavo prometnih sredstev še nekatere dru"e SATELITI IZ PLASTIČNE SNOVI Videli jih bomo s prostim očesom. Novi umetni sateliti, ki jih nameravajo v kratkem izstreliti Američani, bodo merili nekaj metrov v premeru. Izdelani so iz plastične snovi v obliki balo nov, ki jih bo posebna naprava napihnila, brž ko bodo dosegli določeno višino. tovarne v Jugoslaviji. Tako tovarna motorjev v Kopru (TOMOS), tovarna kamionov in avtobusov v Priboju (FAP), postavljena je bila podlaga za tovarno osebnih avtomobilov v Kra-gujevcu (Crvena Zastava), ki izdeluje osebne avtomobile po licenci Fiat, za tovarno motociklov v Vogošču in drugod. Leto 1956 je pomenilo važen korak naprej, saj je prišlo tako iz domačih tovarn kot iz inozemstva precej vozil; ob koncu leta je bilo v vsej Jugoslaviji okrog 60.000 motornih vozil, brez mikromotorjev, ki jih ne registrirajo. Lani se je števlio avtomobilov, kamionov, traktorjev, avtobusov in predvsem motociklov povečalo za priblinžo 25.000. Prišli so na trg tisoči osebnih avtomobilov Fiat 600, Multipla in Fiat 1400 ter poltovornikov Fiat 615 in Fiat Campagnola, ki jih izdeluje tovarna Crvena zastava v Kragujevcn. Zlasti mali 600, ki jih prodajajo na obroke, so šli takoj v roke srečnih kupcev. Prav tako je prišlo na trg več kot deset tisoč motorjev iz koprske tovarne TOMOS in motocikli iz drugih manjših jugoslovanskih tovarn ter iz inozemstva, kot »darila« sorodnikov. Kakšen je položaj v Sloveniji? Tu je v prometu okrog 20.000 motornih vozil, kar pomeni četrtino vseh vozil v Jugoslaviji, kljub temu, da ne živi tu niti desetina jugoslovanskega prebivalstva. Ob koncu leta 1957 je bilo v Sloveniji registriranih 5141 osebnih avtomobilov, od katerih jih je bilo novih kar 1765. Od teh jih je bilo 909 uvoženih iz inozemstva, ostali pa so bili domače proizvodnje. Avtobusov je bilo ob koncu leta v Sloveniji 654, od tega okrog sto novih in samo 19 iz inozemstva. Tovornih avtomobilov pa je v Sloveniji 4078, poleg teh pa je še 547 traktorjev - vlačilcev. Največ pa je motornih koles, okrog 9000, izmed katerih jih je skoro 4000 bilo registriranih v teku leta 1957. V to število niso vključeni mopedi ali mikromotorji do 50 kubikov. Okrog dvatisoč motociklov je bilo lani uvoženih iz inozemstva. Slovenija je torej lani napravila občuten korak naprej. Danes pride po eno motorno vozilo na vsakih 75 prebivalcev, v ljubljanskem okraju pa na vsakih 46, medtem ko je prišlo ob koncu leta 1956 eno motorno vozilo na 109 prebivalcev. V zadnjih dveh letih so bih postavljeni temelji, na katerih se bo razvijala tudi ta panoga gospodarstva. Letos bo Crvena Zastava dala v promet samo 1800 avtomobilov Fiat 600, medtem ko bodo izdelali tudi precej drugih vozil. TOMOS v Kopru obljublja 18.000 raznih motornih koles, od katerih ra- čunajo, da jih bodo prodali v Sloveniji 23 odstotkov. Kakšnih dvajset tisoč motorjev bodo izdelale tovarne v Zagrebu in Vogošču, medtem ko bodo uvozili nekaj tisočev motociklov in avtomobilov iz raznih držav. Seveda je treba tem številkam dodati tudi številna »darila« iz inozemstva. Strokovnjaki računajo, da bo ob koncu tega leta v Jugoslaviji v prometu okrog 140.000 motornih vozil. ii m i i i ii mi ii i i i ii i i i i i i i it.|i