40 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY Ana Žust rvi meteorološki pomladni mesec, marec, je bil topel in več inoma suh. Povpreč ne meseč ne temperature zraka so bile nadpovpreč ne, v Ljubljanski kotlini tudi za 2 °C, v Celjski in Krški kotlini za več kot 1,5 °C, na Obali in v Vipavski dolini za okrog 1,7 °C, drugod v nižinskem svetu za vsaj stopinjo Celzija. Jutranje temperature zraka so se spušč ale še pod ledišč e, na Koroškem, Gorenjskem in v Prekmurju, tudi pod −5 °C. Takih juter, ko je bila temperatura zraka pod 0 °C, je bilo na Štajerskem, Gorenjskem, Koroškem in v Prekmurju od 15 do 20. Najvišje dnevne temperature zraka pa so se v sonč nih dneh gibale od 17 do 19 °C. Tudi akumulacija temperature (nad 0 °C) je presegla dolgoletno povpreč je, za 60 do 70 °C v jugovzhodni in osrednji Sloveniji ter na Goriškem, drugod za od 30 do 50 °C oziroma za okoli 20 °C na Obali in ponekod v hribovitih predelih (podrobneje v preglednici 4). Preglednica 1. Dekadna in meseč na povpreč na, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izrač unana je po Penman-Monteithovi enač bi, marec 2015 Table 1. Ten days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, March 2015 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) pov. max. S pov. max. S pov. max. S pov. max. S Portorož-letališč e 2,6 4,3 26 2,2 3,1 22 2,3 3,9 25 2,4 4,3 73 Bilje 2,6 4,6 26 2,1 2,6 21 2,0 3,4 22 2,2 4,6 70 Godnje 1,7 3,2 17 1,3 1,7 13 1,5 2,0 17 1,5 3,2 48 Vojsko 0,8 1,1 8 0,9 1,2 9 1,2 2,0 13 1,0 2,0 31 Rateč e-Planica 1,1 1,4 11 1,2 1,7 12 1,6 2,4 17 1,3 2,4 40 Bohinjska Č ešnjica 1,3 2,7 13 1,2 1,9 12 1,4 2,8 16 1,3 2,8 40 Lesce 1,2 2,7 12 1,3 2,1 13 1,5 2,0 16 1,3 2,7 41 Brnik-letališč e 1,7 2,5 17 1,6 2,6 16 1,8 2,6 19 1,7 2,6 52 Topol pri Medvodah 1,4 2,1 14 1,5 2,4 15 1,8 3,5 20 1,6 3,5 49 Ljubljana 1,8 2,8 18 1,6 2,1 16 2,0 3,2 22 1,8 3,2 56 Nova vas-Bloke 0,9 1,4 9 1,2 1,6 12 1,4 2,1 15 1,2 2,1 36 Babno polje 1,0 1,6 10 1,2 1,6 12 1,5 2,2 17 1,2 2,2 39 Postojna 1,8 2,9 18 1,6 2,2 16 1,8 2,5 20 1,7 2,9 54 Koč evje 1,4 1,8 14 1,2 1,6 12 1,7 2,6 18 1,4 2,6 44 Novo mesto 1,6 2,5 16 1,5 2,0 15 2,2 3,9 24 1,8 3,9 55 Malkovec 1,7 2,4 17 1,5 2,0 15 2,1 3,4 23 1,8 3,4 55 Bizeljsko 1,5 2,6 15 1,5 2,2 15 2,0 3,2 22 1,7 3,2 52 Doblič e-Č rnomelj 1,3 2,2 13 1,1 1,6 11 1,8 3,3 20 1,4 3,3 44 Metlika 1,2 2,1 12 1,1 1,6 11 1,6 2,4 17 1,3 2,4 40 Šmartno 1,5 2,3 15 1,5 2,2 15 1,8 2,6 20 1,6 2,6 50 Celje 1,6 2,4 16 1,6 2,1 16 2,1 3,2 24 1,8 3,2 55 Slovenske Konjice 1,4 1,8 14 1,4 1,9 14 1,9 2,8 21 1,6 2,8 49 Maribor-letališč e 2,0 2,9 20 1,7 3,1 17 2,4 3,5 26 2,0 3,5 63 Starše 1,7 2,7 17 1,5 2,6 15 2,3 3,5 26 1,8 3,5 58 Polič ki vrh 1,0 1,3 10 1,1 1,5 11 1,5 2,3 17 1,2 2,3 38 Ivanjkovci 1,2 1,8 12 1,1 1,4 11 1,6 2,0 18 1,3 2,0 40 Murska Sobota 1,7 2,5 17 1,6 2,4 16 2,3 3,1 26 1,9 3,1 58 Veliki Dolenci 1,4 1,8 14 1,5 1,9 15 1,9 3,1 21 1,6 3,1 50 Lendava 1,5 2,1 15 1,6 2,4 16 2,0 3,1 22 1,7 3,1 53 P Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 41 Več ino meseca je bilo suho, deževalo je v dneh med 26. in 28. marcem. Do 30 mm padavin je bilo na vzhodu države, poveč evale pa so se proti notranjosti. Na Dolenjskem in Koroškem so jih zabeležili do 60 mm, na Gorenjskem do 90 mm, v osrednji Sloveniji nad 100 mm, na Obali do okrog 40 mm in v Vipavski dolini do 90 mm. Z izjemo osrednje Slovenije, kjer so padavine povpreč je presegle za petino in Vipavske doline, kjer so bile rahlo nad obič ajnimi vrednostmi, so bile drugod nižje od povpreč nih. Za č etrtino na Dolenjskem in zgornjem Gorenjskem, na Obali za 30 %, za več kot 50 % pa v Prekmurju in na Štajerskem. Preglednica 2. Dekadna in meseč na vodna bilanca za marec 2015 in obdobje mirovanja (od 1.oktobra 2014 do 31. marca 2015) Table 2. Ten days and monthly water balance in March 2015 and for the dormancy period (from October 1, 2014 to March 31, 2015) Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] v marcu 2015 Vodna bilanca [mm] I. dekada II. dekada III. dekada mesec (1.10.2014–31.3.2015) Bilje −15,0 −9,1 42,3 18,2 650,0 Ljubljana −6,0 −15,4 70,9 49,5 572,8 Novo mesto −9,2 −13,7 26,8 3,9 367,3 Celje −15,1 −15,3 4,1 −26,3 202,4 Maribor, letališč e −18,6 −16,6 −3,8 −39,0 142,7 Murska Sobota −13,8 −15,0 −6,2 −35,0 81,0 Portorož, letališč e −25,1 −15,5 9,1 −31,5 171,4 Povpreč no je izhlapelo od 1,5 do 2,0 mm vode, ponekod v hribovitih predelih manj od 1,5 mm, v Primorju in na Goriškem pa nekoliko več . Izhlapevanje je bilo intenzivnejše v toplih in vetrovnih dneh, ko so se vrednosti ponekod že povzpele nad 3,5 mm, na Primorskem pa nad 4,5 mm. (podrobneje v preglednici 1). Vrednosti kumulativne vodne bilance so bile več ji del meseca negativne, ponekod v zahodni, osrednji in na jugovzhodni Sloveniji pa so ob obč asno intenzivnih padavinah prešle v pozitivno območ je in tam vztrajale vse do konca marca (preglednica 2). Tudi obdobje mirovanja se je konč alo z visokimi pozitivnimi vrednostmi vodne bilance, presežki so bili največ ji na Goriškem in v osrednji Sloveniji, nekoliko manjši na vzhodu in jugovzhodu oziroma najmanjši na skrajnim severovzhodu države. Ozimni posevki so se marca še razrašč ali, zaradi obilne zimske zaloge vode v tleh, so bili z vodo več inoma dobro preskrbljeni. Na severovzhodu so uspeli nadoknaditi zamudo v razvoju, ki je v jeseni nastala zaradi pozne setve. Slabše pa so prezimili posevki oljne ogršč ice, detelje in trave, ki so bili tako kot ozimine, prepozno dosejani v zbita in neprezrač ena tla. Prevladujoč e suho vreme je več ji del marca omogoč alo dognojevanje posevkov, setev jarin in pripravo tal za druge spomladanske setve. Povpreč ne meseč ne temperature tal v globini 2 in 5 cm so se v Primorju gibale med 8 in 9 °C drugod so bile okoli 6 °C. V vzhodni in severovzhodni Sloveniji je v prvi dekadi marca površinski sloj tal obč asno še zamrzoval. Tla so se prič ela intenzivneje ogrevati šele v zadnji dekadi marca, ko so se najvišje dnevne temperature tal povzpele do 15 °C, najnižje pa so še ostajale blizu 5 °C. Marsikje so ob koncu marca že pohiteli s sajenjem zgodnjega krompirja. Razen na Primorskem pa tla še niso bila primerno ogreta, zato je bilo priporoč ljivo posajeno zašč ititi s folijo. Zač etek spomladanske rasti na splošno ni prehiteval. Marelice in zgodnje breskve so v zadnji tretjini meseca zacvetele le na obalnem območ ju in Goriškem. Drugod, v toplejših delih države, so v zadnjih dneh marca zacvetele le marelice v obhišnih vrtovih. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 42 Preglednica 3. Dekadne in meseč ne temperature tal v globini 2 in 5 cm, marec 2015 Table 3. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, March 2015 I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Postaja Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Portorož-letališč e 7,7 7,9 16,4 14,4 1,8 2,8 7,7 8,0 13,8 13,0 2,0 3,4 9,9 10,1 16,9 16,2 4,6 5,4 8,5 8,7 Bilje 7,8 7,7 17,0 14,3 2,2 3,4 8,6 8,6 17,5 14,6 1,9 3,1 10,9 10,6 22,0 18,6 5,4 5,9 9,2 9,0 Lesce 4,2 4,3 12,0 9,3 −0,8 1,0 5,5 5,8 13,0 11,1 −0,3 1,4 6,9 7,1 16,1 13,6 0,6 2,6 5,6 5,8 Slovenj Gradec 3,0 3,1 5,7 5,8 1,4 1,7 4,4 4,3 7,6 7,6 2,0 2,5 7,2 7,1 10,9 11,0 2,9 3,7 4,9 4,9 Ljubljana 4,3 4,6 11,7 10,5 0,0 1,0 5,3 5,4 12,6 10,5 0,7 1,6 8,0 8,2 15,0 14,0 2,0 3,1 5,9 6,1 Novo mesto 4,3 4,3 10,2 8,9 0,3 1,0 5,8 5,8 11,2 9,6 2,0 2,7 8,6 8,7 13,9 12,9 2,8 3,8 6,3 6,4 Celje 4,2 4,6 13,0 8,6 −1,0 1,4 5,8 6,2 16,4 11,6 0,2 2,6 9,0 8,5 18,8 13,3 0,4 3,2 6,4 6,5 Maribor-letališč e 3,9 4,3 12,4 7,6 −0,4 1,4 5,5 5,4 15,5 10,8 0,7 2,7 8,8 8,3 17,8 13,4 0,8 3,4 6,2 6,1 Murska Sobota 4,1 4,1 11,7 10,2 −0,7 −0,2 5,3 5,3 13,4 11,6 0,4 1,1 8,7 8,5 17,7 15,7 0,8 1,2 6,1 6,1 LEGENDA: Tz2 −povpreč na temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz2 max −maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 −povpreč na temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) * −ni podatka Tz2 min −minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 min −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Slika 1. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, marec 2015 Figure 1. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, March 2015 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 43 Preglednica 4. Dekadne, meseč ne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, marec 2015 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, March 2015 Postaja Tef > 0 °C T ef > 5 °C T ef > 10 °C T ef od 1.1.2015 I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm > 0 °C > 5 °C > 10 °C Portorož-letališč e 85 77 122 284 23 35 27 66 129 15 0 0 15 15 −2 641 223 21 Bilje 86 81 118 284 60 36 31 63 129 46 0 2 12 14 7 568 191 16 Postojna 43 52 84 178 56 2 6 29 36 9 0 0 0 0 −1 320 48 0 Koč evje 28 35 86 149 21 2 0 31 34 2 0 0 2 2 0 248 45 2 Rateč e 7 21 48 77 20 0 0 4 4 −1 0 0 0 0 0 99 4 0 Lesce 37 51 82 170 50 0 5 27 32 5 0 0 0 0 −2 267 37 0 Slovenj Gradec 31 39 78 148 35 0 0 23 24 0 0 0 1 1 0 241 30 1 Brnik 40 49 85 173 56 2 2 30 35 10 0 0 0 0 −1 266 43 0 Ljubljana 60 68 108 236 64 11 18 52 81 25 0 0 6 6 −1 408 104 6 Novo mesto 52 62 111 225 60 9 13 56 78 23 0 0 10 10 3 370 94 13 Č rnomelj 56 64 116 235 52 12 14 61 86 17 1 0 14 15 3 415 131 26 Bizeljsko 55 66 111 232 53 10 18 56 84 22 0 0 10 10 1 390 106 10 Celje 44 50 99 193 43 6 4 44 55 9 0 0 4 4 0 340 76 5 Starše 50 57 107 214 47 7 9 52 68 13 0 0 7 7 0 384 91 8 Maribor 52 62 105 218 49 8 13 50 70 12 0 0 6 6 −2 376 87 6 Maribor-letališč e 45 53 100 199 30 6 6 46 57 −1 0 0 4 4 −3 352 76 6 Murska Sobota 44 52 102 198 39 5 5 47 57 6 0 0 5 5 −1 349 77 6 LEGENDA: I., II., III., M − dekade in mesec T ef > 0 °C Vm − odstopanje od meseč nega povpreč ja (1961–1990) T ef > 5 °C * − ni podatka T ef > 10 °C − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 44 V primerjavi z dolgoletnim povpreč jem je cvetenje nastopilo skoraj v normalnem č asu in več kot dva tedna kasneje kot v predhodni izjemno zgodnji pomladi 2014. Cvetenje spomladanskih negojenih rastlin je potekalo ob skoraj povpreč nem č asu, med njimi tudi cvetenje ive, ki je v Ljubljani zacvetela okoli 16. marca, na celjskem in mariborskem območ ju med 14. in 17. marcem, na Goriškem pa že okoli 7. marca. Izjeme so bile le prve znanilke spomladi, kot sta mali zvonč ek in leska, ki so jih predramile nadpovpreč ne januarske temperature zraka, a so februarski sneg in nižje temperature zaustavile njihov prezgodnji fenološki razvoj. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in meseč no povpreč je povpreč nih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povpreč na dnevna tempe- ratura tal je izrač unana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: S (Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 °C, 5 °C, 10 °C T ef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the average I, II, III, M decade, month SUMMARY Monthly average air temperature in March 2015 exceeded the normal by 1 to 2 °C. In most agriculture regions precipitation remained below the average, exceptions were only the central Slovenia and Goriška region. Therefore also monthly water balance resulted in surplus in the central and western regions while in the most other regions deficit situation was recorded. Due to the abundant soil water supply recorded in the winter period, wheat crops tillering was favourable. Crops succeeded to make up the delay in the development due to late autumn sowing.