fiKfpfiPi Wj Mratojfl , tmm ■’9 |B' UKy<|lffr Ml il . 13’;; J 2 :- :■ ■' ‘Ti POSLOVANJE OZD LABOD od 1. jan. do 30. sept. 1976: veliko odgovornih nalog Na pobudo sveta ZK tovarne je bil 27. oktobra ob 14. uri v Novem mestu sestanek političnega aktiva, ki so se ga udeležili: sekretarji 00 ZK, predsedniki sindikalnih podružnic, predsedniki aktivov ZSM, predsedniki delavskih svetov, sekretarka sveta ZK, predsednica konference sindikatov, glavni direktor in direktorji TOZD. Na tem sestankuje bila podana ocena poslovanja v 9 mesecih letošnjega leta. Člani političnega aktiva so bili podrobno informirani o stanju v tekstilni industriji v Sloveniji in o rezultatih letošnjega poslovanja v naši tovarni. Ugotovljeno je bilo, da se je tekstilna industrija Slovenije v 1976 letu znašla v velikih gospodarskih težavah. Že iz preteklega leta je izšla dokaj osiromašena, gospodarsko več ali manj izčrpana ter s slabo urejenimi finančno-poslovnimi pogoji. Z uveljavitvijo novih predpisov zagotavljanja plačil se je njen položaj hitro in nevarno poslabšal. O tem pričajo tudi dovolj zgovorno rezultati polletnega finančnega obračuna v letu 1976, razni statistično podatki o proizvodnji, produktivnosti, zalogah, osebnih dohodkih itd. V gradivu za sejo je bilo nadalje ugotovljeno, da je imela tekstilna industrija največji padec prodaje (indeks 92), medtem ko so imela kovinska indeks 105. lesna 106, živilska 105 itd. V 1. polletju seje prodaja na malo v trgovini povečala za 19%, toda to je šlo na račun prodaje trajnejših predmetov, za katere so bili odobreni dodatni in povečani potrošniški krediti (avtomobili, pohištvo, gradbeni material itd.). Zastoj prodaje tekstilnih izdelkov se je začel že jeseni 1975. Največje zmanjšanje je bilo v aprilu in maju letos. Žaradi načina plačila obveznosti je trgovina osiromašila zaloge, to pa je pritisnilo na povečanje zalog v industriji (tekstil indeks 135). Zaradi zmanjšanja možnosti prodaje na domačem trgu je bila tekstilna industrija prisiljena povečati izvoz, zlasti v obliki uslug celo na nekonvertibilna področja (tekstilna industrija indeks 148, Labod 159). Ostanek dohodka na povprečno zaposlenega se je znižal za 62 %, družbeni proizvod pa je v poslovnih sredstvih zdrknil na indeks 58. Padec podjetniške akumulacije je 51 %. Značilno za tekstilno industrijo je povečanje raznih prispevkov za 15 %. Tekstilna industrija Slovenije je močno obremenjena s prispevkom za nerazvita področja, saj prispeva 26 % od jugoslovanske tekstilne industrije. Pri oceni poslovanja Laboda in obračuna 30. 9. 1976 moramo upoštevati, da je vpliv obračuna po plačani realizaciji znatno manjši od 1. polletja (razlika je le 700 milijonov S din), torej s popravki izrednih dohodkov skoraj enak letu 1975, da nekateri združeni bilančni podatki niso vedno primerljivi, da so bile TOZD TIP—TOP in Temenica obremenjene z nekaterimi hipotekami odnosov in stanja iz minulega obdobja, da je v letošnjem letu pri marsikaterem doslej dobro stoječem konfek-cionarju močno zaškripalo (oceno bomo poskušali priskrbeti čimprej). V podobnih situacijah pa se je znašlo tudi marsikatero podjetje v drugi industrijski panogi, trgovini itd. To pomeni, da naša industrija ni bila sposobna spremeniti razmerja med izvozom (indeks 145) in uvozom (indeks 94) brez večjega padca akumulativ-nosti, čeprav to pomeni za narodno gospodarstvo in za državo pomemben napredek in izboljšanje devizne bilance. Celotni dohodek Dohodek Vkalkulirani osebni dohodki Izplačani OD Dogovorjeni OD po sporazumu Povprečno število zaposlenih a) koncem meseca b) po urah Ostanek dohodka PŠ Izguba VO Razlika dohodka Ugotovljeno je bilo, da je na ustvarjanje celotnega dohodka in dohodka v primerjavi z istim obdobjem v lanskem letu vplivalo zmanjšanje števila zaposlenih, zlasti v TOZD TIP-TOP od planiranih 395 na 309 in v TOZD Temenici od 246 na 164, ali skupaj za VO od planiranih 711 delavcev na 552. Ta neplaniran izpad je obračunsko nadomeščen z vključitvijo konfekcije ROG, kljub temu pa vsi bilančni podatki s 30. 9. 1976 z larekim obdobjem niso povsem primerljivi. Vse skupaj nas torej čaka še veliko nalog, tako v skupnih službah, kot v proizvodnji, saj sta se reprodukcijska sposobnost in rentabilnost močno znižali v primerjavi z lanskim letom, življenjski standard zaposlenih nazaduje itd. in je prav, da odgovorni vodje ter organi z vso odgovornostjo sistemsko in trajno izboljšujejo položaj vsake TOZD in DO Icot celote. Za program VOje neobhodno treba poleg odprtih vprašanj, ki tarejo tekstilno konfekcijo, s posebno akcijo in nadzorom zagotoviti dosledno iz'vajanje rebalansa plana in dosegati zastavljene cilje. Akcijo naslanjamo na rebalans plana zato, ker je bil to v bistvu interni sanacijski program in zajema vse elemente in izhodišča, ki zagotavljajo uspešno poslovanje. Nadalje je politični aktiv obravnaval in sprejel akcijski program dela družbeno političnih organizacij in samoupravnih organov za obdobje oktober 76 - marec 77. Poudaril je, da pred družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi organi in pred celotno delovno skupnostjo tovarne stojijo v obdobju do konca leta in v začetku naslednjega leta velike naloge. Te že sedaj zahtevajo temeljite priprave, predvsem pa organizirano akcijo. Bistvena vprašanja, ki terjajo povečano aktivnost so naslednja: — V novembru mesecu bo sprejet Zakon o združenem delu v tisoč din IX/1975 IX/1976 Index 296.948 293.628 98,9 81.832 91.126 112,3 62.048 72.323 116,5 62.793 70.786 112,7 73.026 72.031 98,6 2.066 1.990 96,3 1.954 1.984 96,9 17.161 9.125 53,1 10.956 6.991 63,7 6.195 2.134 34,2 — Smo v obdobju sprejemanja samoupravnih sporazumov o osnovah planov interesnih skupnosti za obdobje 1976-1980 - OZD Labod mora sprejeti srednjeročni plan razvoja - Bliža se zaključek leta in z njimi razprave o uspehu in planu za leto 1977 - V zaostanku smo s sprejemanjem samoupravnih aktov Te naloge narekujejo, da se organizirano lotimo dela. Političen aktiv meni, da bo veliko takih vprašanj, ki jih bodo obravnavali zbori delavcev, pred tem pa jih bodo morali obravnavati tudi delavski sveti. Povečana aktivnost delavskih svetov bo nujna, saj bodo le-ti čestokrat predlagatelji zelo konkretnih rešitev — sklepov za zbore delovnih ljudi. Navedene naloge bodo prav gotovo sodile na dnevne rede OO ZK in izvršilnih odborov sindikata. Družbenopolitične organizacije bi poleg tega morale posvetiti posebno pozornost naslednjim vprašanjem: — Analiza in ocena izvršitve lastnih programov dela, ki sojih vse organizacije sprejele za različna obdobja — Oceniti in analizirati bi morali funkcioniranje delegatskega sistema z vidika: ustava -neposredna praksa. Pri tem je treba kritično oceniti delo naših delegacij na vseh ravneh. — Družbenopolitične organizacije morajo posvetiti več skrbi delu mladih. Delo aktivov je vse preveč prepuščeno samim mladim, ki čestokrat ne najdejo poti iz mrtvila. — Najpomembnejše naloge bo prav gotovo narekoval novi zakon o združenem delu. Za uskladitev sedanje prakse z novim zakonom bo predviden določen rok. Politični aktiv se zaveda, da bo nalog kar precej, vsa aktivnost pa bo zahtevala kontinuirano delovanje vseh organov in vsakega člana kolektiva. MILAN BRATOŽ POLLETNI FINANČNI OBRAČUN: V tisoč din I—VI—1975 I—VI—1976 Index Celotni dohodek 6.390.584 6.389.269 100 Družbeni proizvod 2.318.801 1.874.361 81 Doseženi dohodek 1.980.230 1.450.386 73 Ostanek dohodka 516.557 108.105 21 Skupne izgube 31.822 420.078 1320 - pri substanci 752 28.401 X — zaradi nedos. dohodka 31.070 391.677 X — neplačana realizacija - 500.785 - Akumulacij a-skupaj 1.309.676 642.977 49 Neto osebni dohodki 814.933 953.097 117 Število zaposlenih 49.829 50.296 101 Neto OD na zaposlenega 2.726 3.158 115,8 stran 2 Delo na avtomatih za izdelavo luknjic na sprednjih delih moških srajc ni pretežko. Na sliki delavka ob takemavtomatu v TOZD Delta, ki pravi, da delo teče gladko in da avtomati niso pogosto v okvari. (Foto: arhiv Laboda) sklad za boljši jutri Pri občinskem odboru RK v Novem mestu je imenovan upravni odbor medobčinskega sklada za nabavo dragih medicinskih instrumentov. Te instrumente v novomeški bolnišnici nujno potrebujejo, a jih zaradi pomanjkanja denarja ne morejo kupiti. Občinski odbor RK Novo mesto je v sodelovanju z zdravstvenimi strokovnjaki izdelal načrt, na osnovi katerega bi se zbrala sredstva za nakup dragih instrumentov, ki jih v zdravstvu neobhodno potrebujejo. Na seznamu so: laser (fotokoagula-tor) za zdravljenje očesnih bolezni; aparatura za hitro zmrzovanje tkiva (za takojšnje diagnoze bolezni oziroma stanja); adaptacija in modernizacija šok sobe; modernizacija laboratorija- S pridobitvijo tega bodo strokovnjaki izredno posodobili postopke in dejavnost bolnišnice. Zavedajmo se, da nikoli ne vemo, kdaj bomo tudi mi potrebovali pomoč teh naprav in aparatov. Morda že jutri ali pojutrišnjem. Če ne sami, pa naši prijatelji, sodelavci, znanci, skratka soljudje, ki so potrebni pomoči. Mislimo na to že danes, ko še ne potrebujemo te pomoči, da nam takrat, ko jo bomo potrebovali, ne bo žal, da nismo pomagali, ko je bil čas. Na predlog 10 sindikata podružnice delovne skupnosti skupnih služb je delavski svet delovne skupnosti skupnih služb dne 18. 10. 1976 sklepal o tem, da se namenjena in neizkoriščena sredstva za obdaritev žensk delovne skupnosti skupnih služb ob 8. marcu 1976 nakažejo na medobčinski sklad za drage medicinske instrumente — žiro račun: 52100-678-80144, in sicer 6.210- din. Sledimo zgledu! Poglejmo okoli sebe: odpadni material, razna darila in praznovanja, ki nikomur ne koristijo. Zavzemimo se in napnimo vse sile za naš boljši in srečnejši jutri. Predsednica Ob ORK Milica Šali in predsednik upravnega odbora sklada Danilo Kovačič sta se 3. 11. 1976 v imenu sklada pismeno zahvalila delovnemu kolektivu skupnih služb in družbenopolitičnim organizacijam ter poudarila, da je s tem akcija dobila ponovno potrditev, da je pravilno usmerjena in koristna za širšo družbo. kaj delajo samoupravni organi v delti Samoupravni organi v TOZD Delta Ptuj so v zadnjem obdobju zelo aktivni. Tako je delavski svet obravnaval in poskušal rešiti vprašanja glede pridobitve pravice do solidarnostnih stanovanj, vpisa v šolo za poklic konfekcijskega delovodja, kvalitete izdelkov, predloga akcijskega programa štednje, imenovanja komisije za analitsko oceno delovnih mest ter individualnih premij v primeru odsotnosti z dela. Komisija za ugotavljanje odgovornosti je obravnavala dva primera težke kršitve delovne dolžnosti in glede na težo obeh storjenih dejanj sprejela primeren ukrep. Zavedala se je, da v naši samoupravni socialistični družbi namen izrekanja ukrepov in kazni ni v tem, da se storilcu izreče ukrep ali se ga kaznuje za storjeno dejanje, temveč da ga prevzgojimo in usmerimo na pravo pot, da postane koristen član naše samouprav-ljalske družbe. Treba pa je tudi vzgojno vplivati na druge delavce in ohraniti v podjetju disciplino, kajti le-ta je za uspešen razvoj in napredek podjetja nujno potrebna. Komisija za ugotavljanje odgovornosti je tisti organ v podjetju, ki je dolžan, da krepi moralo socialistične samoupravne družbe in vpliva na razvoj družbene odgovornosti in discipline delavcev. Ker se je pokazala potreba po zaposlitvi novih žensk - šivilj, je bila komisija za kadre postavljena pred težko nalogo, saj je morala izmed številnih prosilcev za sprejem v delovno razmerje izbrati 7 takšnih delavk, ki bi najbolj ustrezale in zadovoljile pogoje za zasedbo prostih delovnih mest. Pri sprejemanju je dala prednost tistim delavkam, ki so v našem podjetju že delale ter je bilo njihovo delo učinkovito in kvalitetno in ki so svoje delo prekinile sporazumno, ter tistim, ki so imele ustrezno kvalifikacijo ter so v težkem socialnem položaju. Komisija za samoupravno delavsko kontrolo posveča pozornost ukrepom za izboljšanje kvalitete izdelave in storilnosti ter poskuša odpraviti vzroke za padec enega ali drugega. Išče vzroke za povečanje bolniških izostankov in posveča največ pozornosti listkom v skrinjici, išče odgovore in pojasnila na postavljena vprašanja pri strokovnih službah oz. posameznikih, ki poznajo to problematiko. V okviru komisije smo imenovali komisijo za socialna vprašanja, ki že aktivno dela. Obravnavala je primere treh delavk, ki živijo v izredno slabih socialnih razmerah, in išče načine, kako bi jim pomagala. Tudi delegati za samoupravne interesne skupnosti so postali aktivnejši. Povezani so v splošno delegacijo, ta pa v procesu pripravljanja in sprejemanja sklepov komunicira s splošno delegacijo „Mercator“ Ptuj. Skupno z njo sporazumno iščejo rešitve vprašanj skupnega pomena. Delegacija sodeluje tudi z družbenopolitičnimi organizacijami v TOZD. Kljub temu da se delegacija zaveda, da mora delavcem v naši temeljni organizaciji omogočiti in zagotoviti organizirano sodelovanje in avtentično izražanje njihovih interesov pri obravnavanju in urejanju skupnih in splošnih družbenih vprašanj ter utrditi njihov neposredni vpliv na delo in delovanje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, prave povezave z neposrednimi proizvajalci še ni našla. Vendar se vez vzpostavlja in upamo, da bodo naši delegati delali v skiadu s smernicami delavcev, ki so jih izve’ i, ter s temeljnimi stališči dt egacij, ki so jih delegirale in v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi potrebami in interesi. Upamo, da bodo odnosi delavci—delegati—samoupravne interesne skupnosti in samoupravne interesne skupnosti—delegati—delavci v procesu odločanja res temeljili na načelu vzajemnega sodelovanja ter medsebojnega obveščanja o vseh vt> a-šanjih skupnega pomena. P. C. ” prejšnji številki našega glasila smo vas seznanili s potekom gradnje zdravstvene postaje Ločna in napovedali, dajo bomo odprli 29. oktobra za občinski praznik. Danes vas želimo seznaniti, kako je potekala slovesnost ob odpiranju tega težko pričakovanega objekta. Poleg najvišjih predstavnikov družbenopolitičnih organizacij občine so se slovesnosti udeležile tudi tov. Lidija Šentjurc, predsednica odbora za praznovanje 50-letnice obstoja naše tovarne; Ivanka Vrhovčak, generalna sekretarka RS; slavnostna govornica pa je bila tov. Anica Kuhar, članica predsedstva SRS. Pobuda, da se ob 50-letni-ci obstoja tovarne oddolžimo našim proizvajalkam s sodelovanjem pri izgradnji zdravstvene postaje je vznikla v odboru. Ni bilo naključno, da smo želeli prav zdravstveno službo približati proizvajalcem. Saj ob dolgoletnem šivanju srajc po normah, ki so nad evropskim povprečjem, peša tudi zdravje. Statistika nam kaže, da se večina naših proizvajalk invalidsko upokoji, le malo se jih upokoji s polno delovno dobo. Naloga zdravstvene službe mora biti dvojna: čim hitreje ozdraviti bolne; preventivno ugotavljanje in preprečevanje okoliščin, ki bi lahko povzročile težja obolenja in imela trajne posledice za človeka. Finančna udeležba podpisnic sporazuma o gradnji te postaje pa je naslednja: Krka — tovarna zdravil: 247 milijonov ali 31 % + 45 milijonov za zemljišče; KRKA Zdravstveni dom Novo mesto: 227 milijonov ali 28 % + kompletna oprema; Labod, TOZD Ločna in DSSS: 124 milijonov ali 15,6 %; lekarna Novo mesto: 98 milijonov ali 12,5 % + oprema; krajevna skupnost Novo mesto: 75 milijonov; krajevna skupnost Otočec: 20 milijonov. Ta primer združevanja sredstev za koristne namene naj nam bo vsem za zgled, kako lahko hitreje rešujemo probleme družbenega standarda delavcev. •‘*JL ft 1H ^ to&vilPV S* j m ff Zadovoljne z ogledom se vračajo proizvajalke TOZD Ločna v spremstvu svojega direktorja Milana Bratoža (levo) Angelca Primc, kontrolorka v šivalnici, predaja ključe tega lepega objekta zdravstveni delavki, gostje pa že čakajo na ogled (slika spodaj) V imenu interesne zdravstvene Rome pa v znak zahvale poklo-skupnosti Novo mesto se je za album s slikami o poteku objekt zahvalil tov. Milan Bra- gradnje zdravstvene postaje in tož, predsednici odbora Dragici šopek rož (slika zgoraj) Slavnostna govornica Anica Kuhar in pevski zbor tovarne zdravil. V njem že nekaj let sodeluje tudi naš Mirko Rupnik, vodja nabave v PS (slika spodaj) | [r_ Pogled na vzorno urejen parkirni prostor „ avtomobilov" delavk TOZD Delta Ptuj. (Foto: arhiv Laboda) Delavska samoupravna kontrola v delovni skupnosti skupnih služb je obvestila člane delovne skupnosti o svoji prvi seji. Vprašali smo se, če bo kaj sprememb v delu tega organa. Druga seja, ki je bila 3. 11. 76, kaže, da se bo na tem področju nekaj premaknilo. Člani delavske kontrole so pravočasno dobili vabilo in predlog dnevnega reda. Verjetno je bila zaradi tega udeležba popolna, razprava pa zanimiva in odgovorna. Vsi člani so sodelovali v razpravi. Soglasno so bili sprejeti naslednji zaključki oziroma sklepi: 1. Delovna skupnost ni imela svoje skrinjice za vprašanja; delavska kontrola jo je takoj nabavila in določila, da jo postavijo v hodniku nasproti strojepisni-ce. 2. Odpre se skrinjica v hodniku, v katero so dajali listke delavci TOZD Ločna in DSSS. Kontrola je dobila le en listek s štirimi vprašanji. Zadnje vprašanje se je nanašalo tudi na delovno skupnost: Zakaj delamo ob sobotah za tribune — tribun pa ni? Kontrola je zahtevala odgovor na to vprašanje. Nekatere vprašanja niso jasna in prosimo člane, da zastavljajo jasna vprašanja, ker drugače ne bodo zadovoljni z odgovori. Delavska kontrola je sprejela sklep, da na zastavljena vprašanja zahteva odgovor od odgovorne osebe, potem bo kontrola obravnavala vprašanje in poročala delavcem na zboru delovnih ljudi. je že spre= memba 3. Analiza poslovanja za 9-mesečno obdobje je bilo eno od vprašanj, ki smo ga obravnavali. Člani so zadolženi, da do konca tedna proučijo analizo, da bi jo lahko obravnavali na prihodnji seji. Takrat bo kontrola ugotavljala, kako so delavci seznanjeni s poslovnim uspehom. Pri obravnavi analize bomo poskušali opredeliti vprašanja, kijih bo kontrola obdelala. 4. Obveščenost delavcev ni zadovoljiva. Zapisnike organov upravljanja pišemo v primernem številu izvodov. Zapisnik dobe vodilni, vodstveni delavci, člani organa ter predsedniki drugih organov in družbenopolitičnih organizacij, vendar le-ti ne skli- cujejo sestankov svojih organizacijskih enot, na katerih bi seznanili delavce s sklepi organa, čeprav zapisnikov ne izobešamo na oglasno desko. Delavska kontrola bo v bodoče ugotavljala posamezne primere, ko odgovorni delavec ne obvešča delavce o delu organov upravljanja in bo predlagala pristojnim organom ustrezne ukrepe. 5. Delovni čas ni izkoriščen skladno s planom in v smislu sklepov delavskega sveta, posebej ko gre za solidarnostne delovne sobote oziroma za sobote, namenjene tribunam. Zloraba delovnega časa je disciplinski in odškodninski prekršek. Kontrola meni, da morajo pristojni organi tako tudi ukrepati. Evidence letnega dopusta v nekaterih službah ni, ker vsak posameznik vodi osebno evidenco. Menimo, da mora splošna služba sproti evidentirati dopust posameznika. Predlagamo tudi nastavitev kontrolne ure za člane delovne skupnosti. 6. Samoupravne akte prepočasi sprejemamo, čeprav imamo v javni razpravi več osnutkov. 7. Na vsaki seji bo delavska kontrola obravnavala izvajanje sklepov iz prejšnje seje. Čeprav smo v prejšnjem prispevku prosili člane delovne skupnosti, da sodelujejo s kontrolo, ker bomo le tako dosegli uveljavljanje delavca v samoupravnih odnosih, zaenkrat ni nobenega odziva. Predsednik: PERIČ DIMITA, dipl. iur. Zaradi prostorske stiske je bil nujno, da je delavski svet delovne skupnosti skupnih služb sprejel sklep, da vsi delavci parkirajo na parkirnem prostoru za tovarno. Vse lepo in prav, vendar pa ne tako kot zastava 101, ki namesto enega prostora porabi kar tri. (Foto: arhiv Laboda) srečanje v sisku Tri dni je bil Sisak gostitelj IV. srečanja samoupravljavcev, na katerem je sodelovalo okrog 300 predstavnikov iz področja „Zleta bratstva in enotnosti". Tema letošnjega srečanja, ki je prerastlo v eno najpomembnejših medzletnih manifestacij predstavnikov treh republik, je bila „vloga sindikata v akciji za ustvarjanje in delitev dohodka". Stališča in priporočila iz srečanja so pomemben prispevek razpravam in akcijam sprejemanja osnutka zakona o združenem delu, kar je srečanju dalo posebno obeležje. Gostitelji IV. srečanja samoupravljavcev so bile poleg medobčinskega sveta Zveze sindikatov Sisak tudi številne delovne organizacije občine Sisak, kjer so predstavniki delegacij iz Bi-hača, Gospiča, Banja Luke, Karlovca, Prijedora, Siska in Novega mesta izmenjali svoje izkušnje. Delegati iz Novega mesta smo prispeli v Sisak v četrtek, 21. 10., popoldne. Ob 18. uri je bila prva plenarna seja v ,Spominskem domu mestnega komiteja SKOJ-a 1941". O vlogi zbora je govoril predstavnik republiškega sveta Zveze sindikatov Hrvatske tov. Milutin Bal-tič. Ob tej priliki so predstavniki Siska prevzeli od novomeške delegacije zastavo XIV. zleta „Bratstvo — enotnost". Drugi dan so bila na programu srečanja v večjih delovnih organizacijah, kjer so nas seznanili s tehnološkim procesom, delom samoupravnih organov in vlogo sindikata v procesu ustvarjanja in delitve dohodka. V šestih skupinah smo delegati obiskali mesno industrijo Gavri-lovič v Petrinji, Železarno, INO-rafinerijo nafte, kemično podpisali smo sporazum Na priporočilo izvršnega odbora sindikata in sklepov delavskega sveta sta delovna skupnost skupnih služb in TOZD Ločna podpisali samoupravni sporazum o novoletnem praznovanju z dedkom Mrazom. Podpisniki se obvezujejo, da bodo ob koncu leta za območje občine Novo mesto priredili novoletno praznovanje z dedkom Mrazom s primernimi kulturnimi prireditvami oziroma obdaritvami otrok. Praz novanje bo organizirala občinska Zveza prijateljev mladine Novo mesto skupaj z društvi prijateljev mladine, vzgojno-varstvenimi ustanovami, osnovnimi šolami in krajevnimi skupnostmi. S podpisom smo se zavezali prispevati na žiro račun pri občinski Zvezi prijateljev mladine Novo mesto po 50,— din na zaposlenega delavca. Koordinacijski odbor pri občinski ZPM Novo mesto sestavljajo: 11 delegatov TOZD, 3 delegati družbenopolitične organizacije, 3 delegati ZPM, 3 delegati KS, 3 delegati SIS, 1 delegat WZ, 1 delegat obrtnik. Ta samoupravni sporazum smo podpisali s pogojem, da ga podpiše vsaj 50 % vseh delovnih organizacij v občini. industrijo Radonja in Bombažno predilnico v Glini pri Sisku. Popoldne je bil na programu ogled muzeja revolucije, starega dela mesta in Trga Lenina. Zadnji dan te velike manifestacije je bila po položitvi vencev na spomenike padlih žrtev II. plenarna seja. Poleg informacij, ki sojih podale skupine o svojem delu, so bila definirana tudi skupna stališča in priporočila IV. srečanja. Poslali smo pozdravno pismo predsedniku republike Josipu Brozu Titu in prebrali protestno pismo zavoljo kršitev pravic Slovencem na avstrijskem Koroškem. Na koncu je bilo določeno, da bo V. srečanje samouprav-ljalcev prihodnje leto v Banja Luki. bila sem v sisku Ker sem bila v skupini, ki je obiskala Bombažno predilnico, bom opisala nekaj vtisov o obisku in razpravi v tej delovni organizaciji. Bombažna predilnica v Glini zaposluje okrog 1.000 delavcev, večina je žensk. Tovarna je tehnološko na visoki ravni. Po ogledu proizvodnje je bil na vrsti razgovor s predstavniki podjetja. Obravnavali smo vprašanja in probleme, ki so značilni za vso tekstilno industrijo. Podjelje sestavljata dve TOZD in skupne službe. Ker je delovna sila pretežno ženska, imajo probleme z odsotnostjo zaradi bolniške. Zanimivo je, da so uvedli neke vrste stimulacijo: delavec, ki v mesecu ustvari določen fond ur in ne koristi bolniške (razen opravičenih izjem), dobi dodatek 180,- din. Delo teče neprekinjeno v treh izmenah. Povprečna dosežena norma znaša 105 %. S prodajo svojih izdelkov nimajo problemov, saj imajo celotno proizvodnjo prodano že v naprej, vendar delajo večinoma za domači trg (razm. 80:20). Za svojo delovno silo imajo tako kot pri nas sistem priučevanja, skoraj tako kot mi imajo urejena tudi ostala vprašanja s področja družbenega standarda (dodeljevanje stanovanjskih kreditov), prehrane, prevozov na delo in podobno. Tudi zbore delavcev — tribune imajo po delovnih izmenah, vendar izldjučno izven delovnega časa, kakor tudi vse ostale sestanke. Takšna srečanja so pomemben korak k uresničevanju ciljev, ki jih narekuje zakon o zdmženem delu, učvrščujejo prijateljstvo in enotnost, ki je temelj naše samoupravne družbe. SLAVICA PUTRIH Takole smo se zbrali ob odprtju naše nove zdravstvene postaje sejem damske konfekcije v parizu Prikazani so bili kompleti: od oblasila do modnih dodatkov. Ker mi izdelujemo ženske bluze, sem se bolj poglobila v to smer. Pariška moda napoveduje izredno umirjene barve. Najpogostejši so odtenki rjavih in zelenih barv; manj je bilo modelov v vijolični in turkizni barvi. Zelo modna je črna barva v kombinaciji drap pa tudi kombinacija rjava - drap. Omembe vredna je kombinacija modre in rumene barve. Bluze se največkrat pojavljajo s kostimi; so črtaste, vzorčaste v pastelnih barvah ali pa enobarvne. Videli smo tudi bluze z borduro, ki imajo kot dodatek ruto z enako borduro, ki se lahko zaveže okrog vratu ali glave. Kot materiali prevladuje surov bombaž, jersey in svila. Bluze iz surovega bombaža so športnega kroja z žepi na sprednjem delu in tudi na rokavih. Žepi so najrazličnejši: z gubo, zavihki, poklopcem ali kakšnim drugim modnim dodatkom. Ovratniki se razlikujejo od dosedanjih, posebno naših. Prednost imajo ruski in italijanski ovratniki ter klasični. Bluze iz finejšega materiala imajo prav tako lahko žep ali kakšen drug modni dodatek. Bluze iz takega materiala izgle-dajo zelo športno ali pa zelo elegantno, odvisno h kakšni kombinaciji jih nosimo. Pri teh bluzah so ovratniki klasični, zraven skoraj obvezno spada pentlja, nekaj pa je tudi bubi ovratnikov. Pa še to: bluze imajo spredaj pošite robove ali pa gube. Zapestniki so nekoliko širši in se največkrat zapenjajo z dvema gumboma. Zaldjuček za-pestnika je lahko najrazličnejših oblik: raven, koničast, z odsekano konico, polkrožen. Gumbi so okras v kontrastni barvi, večkrat nekoliko večji s štirimi luknjicami, ali pa majhni in podolgovati. Bluze so v pasu lahko ohlapne, nekatere celo z všiitim pasom. razprava se končuje Splošna aktivnost in javna razprava o osnutku zakona o združenem delu, v kateri je v minulih petih mesecih sodelovalo veliko delovnih ljudi širom po naši domovini, se ravnokar izteka. Pred nami so njeni rezultati: številni predlogi, pripombe in zahteve. Še mnogo več bomo kmalu slišali o njem iz najodgovornejšega mesta, iz dvorane same delegatske skupščine SFRJ. Vse ideje, zajete v osnutku zakona, so plod stremljenja delovnih ljudi, na osnovi besedila in smisla ustave in njenega izvajanja. Najboljši dokaz njegovega splošnega sprejemanja med delovnimi ljudmi je dejstvo, da je bila razprava o osnutku istočasno tudi obdobje aktivne priprave in preizkušnje osnutka v praksi. Čeravno je bila javna razprava pogojena z osnutkom takega zakona, ki mora odigrati revolucionarno vlogo pri izgradnji ter v razvoju naše socialistične samoupravne družbe, se njen cilj in obseg ni stisnil v okviru neke splošne zakonodajne akcije. Taka smer razprave o osnutku zakona o združenem delu je prišla do večjega izraza ravno zato, ker je dvoletna uporaba ustave, obogatena z izkušnjami in rezultati, dal na dnevni red tudi veliko pomembnih vprašanj in dilem. Tihožitje na smetišču v Novem mestu (Foto: arhiv Laboda) namesto 10 božjih zapovedi - sedem šefovskih grehov Kdaj je ,,višji" dal 10 zapovedi, se verjetno ve, kdaj so ugotovljeni šefovski grehi, pa ne bi mogli dognati, razen če upoštevamo znanst-veno-sociološke metode in enostavno rečemo, da so, odkar so šefi. Ti grehi so: J. Odlašanje - jutri, samo danes ne 2. Mrzlično delo - narediti vse naenkrat 3. Polovičarstvo - narediti le na pol 4. Kršitev pristojnosti - odločati o vprašanjih, za katere so pristojni drugi organi 5. Vseznanje - nezaupnost, vse narediti sam 6. Pristojnost za vse 7. Prevalitev krivde na drugega - na podrejenega kajpak Bil bi preveč pameten ali samokritičen, če bi se sam izmislil ta „očenaš‘‘. Zasledil sem ga v publikaciji, v kateri avtor trdi, da bi težko našli šefa, ki mu ne bi koristilo, da si izpraša vest (da samokritično analizira svoje delo oziroma svoje postopke). Avtor trdi, da bi se delovni učinek vodilnih in vodstvenih delavcev dvignil za 25 % - 40 %, če bi uspelo odpraviti te negativnosti. Zavedamo se, da človek ni brez napak, vendar je naša naloga, da spodbudimo posameznika, da poskuša odpravljati te nepravilnosti. Avtor članka ugotavlja, da so posledice takega dela: živčnost, slaba izdelava, ki lahko povzroča negativne posledice ali pa nalaga sorazmerno hitro zahtevo po spremembi odločitve; zmanjšanje volje za delo in odgovornosti pri podrejenih; postopna izguba ugleda in vpliva med člani kolektiva ipd. Avtor tudi daje napotke, kako odpraviti te slabosti in pri tem predvsem poudarja, da mora odgovorna oseba, preden predlaga rešitev določenega problema smiselno pripraviti material, podatke, informacije, tabele ipd.; predlagati najboljšo rešitev ter roke za opravljanje posameznih opravil - nalog; vzgajati samostojnost, zaupnost, čut odgovornosti pri sodelavcih in pri podrejenih; vzroke neuspeha iskati predvsem v slabi organizaciji dela in le izjemoma v osebah; razvijati oblike strokovne obravnave predlogov, mnenj in zaključkov in na ta način vplivati na razvoj človekove osebnosti ter delovne in samoupravljalske sposobnosti posameznikov. Pravila niso namenjena le šefom v naši delovni skupnosti, vendar nismo izjema, da nam ne bi koristilo izpraševanje vesti. D. P. Prve flanelaste športne bluze so prišle iz proizvodnje. Za prihajajoče mrzle dni bodo zelo praktične. Pričakujemo ugoden odziv tržišča, ker smo edini proizvajalec takih športnih bluz, pa tudi dosedanji sprejem ostalih artiklov iz programa ženskih bluz je bil zelo lep. Bluze so iz čistega bombaža — fla-nele, prijetnega kroja in bodo predvsem dobrodošle smučarkam. * V oktobru smo obdelali tržišče Bosne in Hercegovine ter Vojvodine ter nekatere posamezne večje trgovske hiše. Dober izbor dezenov in modelov, kar je bilo poudarjeno že v času modnih revij ,,Modne tendence 77“ na Otočcu in Beogradu, je potrdila dobra prodaja na terenu. Do sedaj smo vključno v južni Srbiji in Makedoniji s Kosmetom prodali po grobi ocenitvi okoli 70% planirane količine. Želja večine naših poslovnih strank je, da bi v bodoče zaključevali celoten program „Labo-da“ — oba programa perilo-šport in vrhnja oblačila, kar bi nedvomno ugodno vplivalo na rezultat prodaje, ker so to isti poslovni partnerji. V tem času pa je povsod precejšen dren in bi tako tudi smotrneje izkoristili čas. m V organizaciji turistične agencije Viator sta se od 22. do 25. 10. mudili v Parizu modni kreatorki: za program perilo-šport Sonja Štangelj, za program vrhnjih oblačil Jelka Novak. V Pariz sta potovali z namenom, da obiščeta sejem damske konfekcije. Pričakujemo, da bo ta sejem obogatil predloge kreacij za leto 1977. m Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Novo mesto se nam je ob zaključku letošnjih mladinskih delovnih akcij v Sloveniji zahvalila za razumevanje in pomoč pri evidentiranju brigadirjev, ki so zastopali dolenjsko regijo na letošnjih akcijah. Našo delovno organizacijo sta uspešno zastopala: na republiški MDA „Suha Krajina 76“ Ružiča Postič; na zvezni MDA ..Kozjansko 76“ Košak Franc. Na sejmu v Muenchnu, ki so si ga ogledali Ivan Vezjak, Martin Bajuk in kreatorka Petra Brecelj iz programa vrhnjih oblačil, so bile prikazane modne tendence za jesen in zimo ter pomlad - poletje 77. Pogovori s poslovnimi partnerji so bili zelo uspešni in dokazujejo, da se stanje v konfekciji popravlja, kajti med zapadnimi proizvajalci spet narašča povpraševanje po prostih kapacitetah za predelavo — „lohn posli". Na sejmu so prevladovali karo vzorci, kombinacije raznih barv, razni našitki in dodatki, od materialov pa predvsem naravna vlakna. To je tudi eden izmed vzrokov, da se naravna vlakna draže. t m Ivanka Kadunc se v imenu upokojencev TOZD Ubna iz Krškega, udeležencev otvoritve rekreacijskega centra Sromlje, zahvaljuje za povabilo. Prevzelo jo je okolje in lep razgled. V pismu poudarja, da je to večja pridobitev za ves delovni kolektiv OZD Labod. Pesem in prešerni smeh sta se razlegali daleč naokrog. Radostni in veseli so, da jih nismo pozabili ter da so skupaj s sedanjimi proizvajalci preživeli tako lep in nepozaben dan. m Sejem „Interstoff ‘ bo od 23. do 26. 11. v Frankfurtu. Ker je to izrazito komercialni sejem, je delavski svet delovne skupnosti skupnih služb odobril udeležbo tovarišem: Niku Hrnjaku, Božu Verstovšku, Kazimiru Rupniku (za program perilo-šport) ter Ivanu Vezjaku, Ignacu Prazniku in Martinu Fuisu (za program vrhnjih oblačil). LABOD je glasilo delovne skupnosti Tovarne perila LABOD Novo mesto, izhaja vsako tretjo sredo v mesecu v nakladi 2400 izvodov. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Milan Bratož. Tehnični urednik: Marjan Moškon. Stavek, filmi in prelom — ČZP Dolenjski list, tiska — KNJIGOTISK, Novo mesto