Poštnina plačana v gotovini.
C E N A DIN 1.50.
lllllil
Tek. račun pri Ljubljanski kred. banki, podr. Maribor št. 11.258. Naročnina: četrtletno din 9.—, polletno 16.—, celoletno 30.—.
„V Evropi mi bo res težko pristati'*
LETO II.
LIST DOBRE VOLJE ZA SLOVENCE / IZHAJA DVAKRAT MESEČNO	ŠTEV.	6.
POZOR! Prihodnja, binkoštna številka, izide že v soboto 27. maja in sicer na 16. straneh. Bogato bo ilustrirana in vsebinsko zanimiva. Postregli vam bomo z marsičem. Botri in botrice! Najlepše birmansko darilce je celoletna, plačana naročnina za »TOTI LIST«.
LANI — LETOS
Bil lani je od vseh nagnan, spet letos je od vseh priznan mn Nemec nič več ne grozi, Francoz se ga se bolj tišči,
Anglež pa rad — nerad stori, kur strašni Rus mu naroči.
JAPONSKA
noče skleniti vojaške zveze z nobeno evropsko velesilo, ker ima dosti veliko silo s Kitajsko in se tej vojaški zvezi ne mara odpovedati do — končnega umika.
ZUNANJI MINISTER
Poljske pripravlja velik lov na merjasce kakor vsako leto. Vendar je letos v zadregi, ker ne ve natanko, koga bi povabil v svoja lovišča. Merjasci so se mu dobro zredili, z gonjači ima pa velike težave. Če bo neroden, se lahko zaplete v diplomatske zupletljaje.
SREČKO SREČKOVIČ,
naš ljubi Milan, je res najsrečnejši Jugoslovan. Učakal bo največjo starost. Pred volitvami je govoril, da bo Maček čakal v opoziciji 100 let. Ker pa teh 100 let traja samo nekaj mesecev, bo Milan lahko učakal 1000 let življenju, če bodo njegova leta prav tako dolga kakor leta Mačkovega čakanja.
Dober nasvet.
Bog Mars: »Z duhom časa hodi in na tega se privadi!«
NEVERJETNO
Kairo, 13. maja. V Centralni Afriki so odkrili primitivno pleme brez vsakega orožja, Ves civilizirani svet se čudi, da živijo v dvajsetem stoletju ljudje na tako nizki kulturni stopnji.
NAPREDOVANJE JAPONCEV
Šanghaj, 13. maja (telegram). Japonci nevzdržno prodirajo proti To-kiju, ne da bi naleteli na resnejši odpor Kitajcev.
ANGLEŠKO KESANJE
Odbor za nevmešavanje smo imeli, da Španijo so beli lahko vzeli.
Zdaj jim diši še Gibraltar, nas pa že peče vsa ta stvar.
DRŽAVLJANSKI MIR
V Madridu zdaj poka samo še ponoči, da duša jetnika na oni svet skoči.
VAL. VODNIK
Sem Kranjcem s šalo žganec belil, bolj z njo sem kot z molitvami jih razveselil, bil sem Avstrijcem in Francozom zvest, •	'j
na tihem pa smejal sc v zvito pest, ko bog je bil tako razsodil, da enkrat te in drugič one je napodil.
Da bi za večne čase jih našeškal bil! Jaz bi ga večno hvalil ino vino pil!
Frll.
V ALBUM PROF. B. SOKOLOVU
Profesor učeni kriči na ves glas:
»Carska Rusija rešila bi nas!«.
Kaj čudno Slovane je ta reševala, jezike slovanske je vneto teptala, mužik pa ni brati, ni pisat znal, od zore do mraka je grofu garal.
„Enotni akademski blok44
Na univerzi so vsi se združili, blok akademski enotni sklenili in podpisali so vsi sporazum.
Pa so se »fantje« kaj kmalu skesali in so ostavko na sporazum dali. Spor bo spet vladal in ne več razu m?
Iz lokalne kronike
Pred dvema dnevoma smo imeli priliko videti primer velikodušnega, nesebičnega in požrtvovalnega dejanja, ki bo ostal trajen dokaz uvidevnosti in samostojnosti ravnanja ter vzgled ljubezni do domačega mariborskega mesta poznim zanamcem. Na Koroški cesti je cestni prah nekemu našemu someščanu, ki v svoji skromnosti noče biti imenovan, pobelil ves njegov vrt ob cesti. Veliki oblaki prahu so kakor požrešen roj kobilic čez in čez pokrili mlado solato, špinačo in drugo zelenjavo. Vrli lastnik tega vrta pa je storil junaško dejanje. Vzel je cev. s katero je škropil vrt. jo pritrdil na vodovod, odprl pipo in ves dopoldan škropil — cesto, da mu prah vsega skromnega trtnega pridelka ne uniči. Ta mož, ki je segel za rešitev svojih življenjskih interesov po energičnih ukrepih samoobrambe in samopomoči, je vzbudil v srcih mariborskih meščanov nedeljeno občudovanje in je ta vrli Mariborčan res vse pohvale vreden.
(Op. uredništva: Svečano izjavljamo, da gornji članek ni bil napisan na željo iteiiiie
Takd, sidro sva dvignila. Daj Bog še dobrega vetra, pa bo šlo!
Kdo je mar?
Vse doseže, kar mu draeo, bodi slava, bodi blago; vse doseže Stanko moj. Um doma mu ne odreče, gre na tuje, dobro steče, njemu zlata kaplja znoj. Videč tujče krasne čitte, se zavzame iz. daljine — kdo je mar?
Mi zapojmo: Rodovine ptujski je Cajnkdr!
Cujte zbor, dijaške roje! lajla žvižga, notes poje. trud dijaški gitie v prah. Fajfi peta se zabliska. Stanko pa za njo pritiska, udri, udri, mah na tnali! Kjer povpraša, znanje šine, šest jih zdela, da le zine; kdo je tnarii Ta pogumni korenine ptujski je Cajnkdr!
Nek se trudi v šolski hiši, rase krepko viši, viši, uka čist železen hram.
Vse ga slavi, vsi so vneti, ,»dr« se mu na steni sveti, rektor clo ga čisla sam. Kakor sonce iz višine, on zasije, krivo zgine: kdo je mar?
Ta učeni korenine ptujski je Cajnkdr!
V zbor učenih, vede slava, stopi modri, bistra glava, vse jezike sveta zna.
Ce zapoje, vse pogleda, na katedru grom beseda,
Pred kakim tednom se je oglasi! pri meni eksotičen gospod in rekel: »Jaz sem dr. Kamarama iz Kalkute. Prišel sem, da Vam ponudim v nakup svoj najnovejši izum.« Obenem je položil na mizo aparat, ki je sličil povsem električni žepni svetilki. »Hvala,« sem mu odvrnil, »ne rabim Vaše svetilke.« »Vi se motite,« me je iPoučil neznanec. »To ni običajna svetilka. Moj aparat proizvaja posebne, doslej še nezmane infrakapalarne žarke, ki so popolnoma nevidni. Ne učinkujejo na fotografsko ploščo in ne presevajo teles, kakor n. pr. rentgenov i žarki. Tudi nimajo nič skupnega z X-žarki, Z radio valovi in drugimi znanimi izumi. Moji žarki vplivajo samo na možgane. Ce posvetite s to svetilko na čelo kakega človeka tako, da pritisnete na gumb ob strani, gredo žarki skozi lobanjo v možgane in prisilijo, da govori dotični čisto resnico.« Meni se je zdela stvar sumljiva. Sledmjič sem le kupil čarobno svetilko na obroke. »Navodila za uporabo« mi je dal dr. Kamarana zastonj.
Naslednjega dne sem sklenil preizkusiti aparat. Na Aleksandrovi cesti sem srečal renegata Hansa Suppantschitscha^ Izpod suknje sem mu neopaženo pomeril svoj aparat na čelo, pritisnil na gumb in vprašal: »Povejte mi, zakaj ste reneigat?« »Priznati Vam moram, da sem bil nekoč Slovenec,« mi je odvrnil SuPiPantschitsch. »Doma sem iz Hočkega Pohorja m pisal sem se Janez Zupančič. Pa saj veste sami: Slove-
drame piše, nauke da.
Svet posluša modrovine, se začudi koncu tmine:
Kdo je mar?
Taka glava korenine ptujski je Cajnkdr!
Sivcev služi si nešteto, drame pošlje v daljno mesto, mašo bere pa doma. v sedmo prišel je skupino, skoraj kupil bo grašino. dnarnico premalo ma!
Dnarja meri na štrtine. vir njegov niiiol ne mine; kdo je mar?
Ta bogati korenine ptujski je Cajnkdr!
Ko pusti opravke svoje.
»sur som kor d a« v cerkvi poje mož pobožen, rajski svat.
Vse obrne v božjo slavo, mitra kinčala bo sveto glavo, papež pisal: »Ljubi brat!«
Kadar grob nemilo zine, angel čist na svetu mine: kdo je mar ?
Ta pobožni korenine ptujski je Cajnkdr!
Bodi v tugi, bodi v šali, zmer ponižno Boga hvali, ker ne zabi rojstva nit.
Skaz je njemu krasno lice. uma sprave, sle. pravice, zvezdojasen. čist osvit.
C e zavist lizuna zvine, da zamrdne sin krtine: kdo je mar?
Zagrmimo': Cast občine ptujski je Cajnkdr!
(Po J. Koseskem — Tone Ingo).
nec biti se ne izplača. Garal sem kakor živina in ničesar nisem dosegel. Nato sem postal renegat. Sedaj sem obče spoštovan, vpliven in premožen mož.« — V Gosposki ulici sem opazil Fritza Martintschitscha. Zopet sem naperil nanj svetilko, pritisnil na gumb in ga vprašal: »Zakaj ste renegat?« »Bavim se z rasnimi teorijami,« mi je od-_ vrnil Martintschitsch. »Kaj je rasa sicer ne vem; vem pa, da so manj- in večvredne rase. Najnižji so Judje, ki sploh niso ljudje, dasi prekašajo večkrat druge po inteligenci in' pridnosti. Nad njimi so bližnji sorodniki šimpanzov in orangutanov kakor I3oto-kudi, Hotentoti in drugi. Vse te nadkriljuje-jo prebivalci Moabita. Tem bi bil rad enak in zato sem renegat.« — Nato sem šel na Glavni trg. Tam sem opazil Hellmuta Pe-trowitscha. Ko sem naperil nanj svoj aparat, sem ga vprašal: »Zakaj ste renegat?« Petrovvitsch je bil v vidni zadregi.. »Saj nisem renegat,« mi je rekel, »sem in ostanem Slovenec in Jugoslovan,« »Pa se družite z odpadniki, govorite vedno tuj jezik, občudujete tuje ideje in znake...« »Vse to je res; a kljub temu nisem renegat.« Kaj se je zgodilo? Aparat več ne funkcijonira! Oči-vidno sem nasedel prebrisanemu goljufu. Ze sem hotel vreči čarobno svetilko na tla, da bi se razbila na tisoč kosov. V zadnjem hipu sem se spomnil, kaj mi je rekel dr. Kamarana: Nevidni infrakapalarni žarkii učinkujejo le na možgane. Kjer pa teh ni, je svetilka seveda brez vrednosti.
LEDENIM MOŽEM
Ko v maju cvetijo najtepši nam d novi nevzdržno se bližajo vaši godovi. Popraska se verni kristjan za ušesa in kritično gleda tja v mrka nebesa.
Tam gori stoluješ ti, sveti Pankracij in s tabo Servacij in Bonifacij, še oče Humertus tam z vami goduje Zofija nebeški ta klub zaključuje.
Vsi vemo — saj to je že kar v običaju — naj sonce najlepše nam sije v maju, vi radi nam mnogo privoščite moče: deževja in snega, nevihte in toče.
Gotovo: to stara je vaša pravica.
Pa vendar poprosimo: »Sveta petica mogoče bi vsaj za enkrat se zmenili in sončece ljubo bi nam privoščili.«.
Poglejte, lepo vi na suhem sedite veselja nebeškega se veselite, vam dana je večnost prepolna zabave
mi dan na dan tonemo v nove težave.
Vsak dan se porajajo novi nam fakti, vsak dan podpisujejo novi se pakti; ko živčevje trgajo nove nam zveze poglejte vsaj vi nas, zemljane, brez jeze!
IZ MALEGA RASTE VELIKO
Peter je obiskal Janeza. Pri tej priliki mu je pokazal Janez mnogo zlatili in srebrnih ur, verižic, zapestnic, prstanov i. dr. Peter se je čudil temu bogastvu. »Vidiš,« mu je odvrnil Janez, »vse to sem si pridobil tako rekoč iz nič. Kajti v začetku nisem imel drugega kakor par vitrihov, ponarejenih ključev in kazenski zakon.«
ŠPORTNA ZAROKA
— Zakaj si zapustila Milana?
— Kaj takega, prosim te! Pomisli: levo krilo mu je sijajno centriralo, on je stal sam pred golom in namesto da plasira žogo v mrežo, je streljal ta tepec visoko preko gola. Seveda sem takoj prekinila vse zveze s tem idiotom.
MEDICINSKO PREDAVANJE
»Na lobanji tega moža lahko vidite, da je bil vedno jezljiv in nasiten.«
»Gospod profesor, ali ni verjetnejše, da je bila ta>ka njegova žena?«
KAJ JE NAREDIL?
»Naš Peterček je star komaj štiri- mesece, pa že sedi.« — »Za božjo voljo, kaj pa je naredil?«
LASKAVO PRIZNANJE
»Ali ste čitali moje pesmi?« »Da. Med temi so bile celo tri, ki bi jih niti naš Prešeren ne mogel spesniti.« — »To je zame laskavo priznanje. Katere pa so?« — »Tista o zvočnem filmu, potem o radiju in o podmornicah.«
Čarobna sireillKa,
tomaz
KRONIKA
D.amiE
W3k 1
— Imamo strogi pa s j i zapor radi mačje stekline, Celjski kulturni teden, ki ga izvajajo Neceljani, veselice, ki jili prirejajo pogrebna društva in mesec maj, ki je v bistvu april. Sicer so pa dandanes najvišje glave brez glave in kljub temu jili ne pogrešamo pri njih ...
— Majsko aprilovo vreme križa marsikateremu ljubitelju pomladlan-skega koprnenja na prostem račune. In človek nikoli ne ve, zakaj je to dobro in, če ne bi v nasprotnem primeru zapadel v kremplje — alimentom ...
— Tudi racija je bila. In policija ni ž njo zadovoljna. Zajeli so le nekaj potepuhov. Tatovi im roparji so še na prostem.
— Manija akademij cvete. Takole po tri so na en večer. Učiteljiščni-ki, trgovski akademiki, delavci, »Čuvajmo naše morje«, itd. Ob tolikih akademijah ni naša akademska inteligenca vedela, kam bi pravzaprav in je zato — ostala doma ...
— Vinotoči se prebujajo. In se to pozna na obisku gledališča, koncertov, zlasti pa na pločnikih periferij-skih cest...
— Tudi koncert »Glasbene matice« je bil. Seveda ni bil poln. Ali je v Mariboru sploh kaj polno, kar ni tombola ali pa oštarija?...
— Rekruti merijo mariborske ceste. Kajti je sedaj stroga prepoved točenja alkoholnih pijač.
— Marsikak mil obraz srečaš na cesti. In se začudiš njegovi metamorfozi, ki jo je povzročila rezervistova vojaška suknija. Recimo: nekdo je v civilu profesor, v uniformi pa — dobri vojak Švejk ...
— Groznih najdb pa kar naprej dežuje. Že tretji mesec. Vsak dan so v časopisu. Človek se jih je že tako navadil, da ne more biti brez njih in bo zanj najbolj grozna najdba, kadar nekega lepega dne ne bo najti v časopisih nobene — grozne najdbe...
— Gasilci so počastili Sv. Florijana najprej na Glavnem trgu, nato pa v Pekrah. V Pekrah jim je šlo bolj od srca. Daši so gasili pozno v noč, niso mogli pogasiti vsega. In je gorelo še v ponedeljek. Po grlih namreč ...
— Turisti že prihajajo v naš Me-ran. Občudujejo prah 'po ulicah, našo potrpežljivost, najbolj pa velike količine surovega masla in neomeje-
no število loncev po naših štedilnikih ...
— Zvočne naprave so pri nas čudovite. Ko je šlo za »Čuvajmo naše glasove« so regljale na vseh oglih, v nedeljo, ko je pa šlo za »Čuvajmo naše morje«, so pustile skoro ves Glavni trg na cedilu. Seveda je nekakšna razlika tu: pri volitvah je človek lahko neslan in umazan, pri morju pa mora biti — slan in čist...
Nekoga so prijeli, ker je revež nosil seboj veliko križev in težav. Križe so mu odlvzeli, — težave so pa ostale...
ŠKOTSKA
Nek Škot je prišel v lekarno in zahteval za dva pennyja kakega strupa kakor ciankalija, strihnina ali slično. »Obžalujem,« mu je odvrnil lekarnar, »najmanjša količina, ki jo vam morem dati, stane štiri pennyje.« Nekaj časa je Škot premišljeval; nazadnje pa je odšel rekoč: »To mi je predrago. Rajši še živim.«
Obupanec
»Boga moja Anika, kaj te ona ve, ge je Prilep!«
Rezervistovska
Ahči, Fronček, že drgoč gre eden.«
NIČ ČUDNEGA
— Zdravniki so mi pregledali glavo in jo presvetih z Rontgenovimi žarki1, pat niso ničesar našli...
— To me prav nič ne čudi, dragi moj...
To si velja zapomniti!
Iz Ptuja
Kdo, vraga, bruni nam na sveti v desete brate še verjeti, če jih — še v tretji predelavi — še Žižek v gledališče spravi!
Iz celjske gimnazije
Profesor Š., slavist, jc pripovedoval:
»Dal sem šolsko nalogo, po kateri so morale učenike pripovedovati zna-
no balado »Rada«. Graščak leži na smrtni postelji, Turki vderejo v grad, toda njegova hrabra hčerka Radia vrže svečo v smodnik, da se zruši grad na Turke itd. Neka učenka je pripovedovala na sledeči način: »Graščak je ležal na postelji izmučen, obiHemogel, da celo mrtev je bil.«
PRIMER
Nekoč sem vadil slovnico. Primeri so bili: »Treske — tresak, deske — desak. Tretja učenka mi pravi: «goska-gosak«.
Iz Murske Sobote
KAZNOVANA DOBROTA
Anka kazen je dobila, a ji ričet dišal ni, pa je Rezika sklenila odsedeti sedem dni.
Se prevara je razkrila, pravijo: tako ne gre!
Je sodnija razglasila: ričet vsakdo sam naj sne!
Za dobroto pokorila se bo Rezi tednov šest.
Mesec dni pa Anka mila morala bo ričet jest.
D. Goflja:
Vinotoč
Vinotoč, najvidnejša medi mariborskimi kulturnimi ustanovami je velevažnega kulturnega, družabnega, sociološkega, socialnega, narodno - gospodarskega, političnega in sploh — pomena. Po pesniku bi zapel: Dežela mariborska nima lepš’ga kraja, kakor je ta — podoba raja!
Nedelja je. In jo preživiš ipo> pradavnih, naši nikjer napisanih paragrafili (nenapisanih paragrafov se ljudje vedno drže!) Torej: zjutraj izzivalno zavlečeš počitek za eno
uro, potem splošno čiščenje tvojega blago-
čiiščenje tvojega rodnega trupla, rezanje nohtov in kurjih
bla:
oči, sveže perilo, trd ovratnik, mašna obleka, obvezno 'nabijanje otrok, nato maša, po maši hrenovka in pivo v gostilni, nato kosita, nato pa v spremstvu — mile družine in do vrha natlačene aktovke v vinotoč. Sedeš in opazuješ zgoraj naivedene pomene...
Najprej kulturni: eden najbolj dišečih cvetov naše kulture je petje. Tu ga je na pretek. So, ljudje, ki jih udari natakar samo s
prazno steklenico po zadnjici, pa so pijani. In potem se zbudi v njih pevska žila. Bolj slaba sicer, žila pa le! In zapojo. Dva se najdeta, pojeta pa kvartet. Sicer ne ravno lepo, zato pa — forte. Pretežno se goji moderna glasba, ki je včasih tako pretresljivo četrttonska, da je še Slavko Osterc ne zmore ... Pa ne samo petje, tudi njegovo besedilo se tam goji. Tole sem si zapomnil, menda ga vsi	narodi nimajo	takega	in	ne
vem, zakaj ga	niso poslali	v	New-York	na
razstavo. To je nekakšen pesniški »perpe-tuum mobile«. Tako-le se glasi:
•
V Rimskih toplicah en velik	je zid,
tam gor	je napisan:
ti piši me... v Rimskih toplicah en velik	je zid,
tam gor	je napisan:
ti piši me ...
v Rimskih toplicah ... itd., itd.
Ta duhovita tvorba novodobne naše poezije se lahko ponovi tudi 100.000 krat m še ne bo imela konca. In jo je pel zadnjič nekdo nepretrgoma eno uro in če bi ga policaj ne bil aretiral zavoljo tistega verza, ki se glasi »ti piši me«, bi jo najbrže gonil še danes...
Ali pa družabni pomen! Vinotoč je shajališče vseh slojev. Ljudi, ki jih ne vidiš nikoli v gledališču, na koncertih in na predavanjih, najdeš sigurno tu. Tu sedi, obira pečeno piško, zaliva jo s pijačo in govori o razvoju naše kulture... Tu se sklepajo znanstva, ki se končujejo s smrtnim izidom, oziroma s poroko... Tu se nai koncu navadno tudi stepejo, kar je značilno bistvo današnje družabnosti...
In sociološki pomen? Kakor raste število vinotočev, tako raste tudi število rojstev, kar je zlasti dandanes zelo potrebno...
Tudi socialni pomen ni zadnji: marsikdo, ki je potreben, najde tu vir dohodkov. In zaslužijo tu pred vsem vinogradniki, stari
Iz Črešnjic
Kmet iz Črešnjic (izgovori Čraj-šenc) nad F>ankolovim je prvič v življenju jedel makarone. Ko se je vrnil domov, je pripovedoval ženi: »Jej, .lej! Kaj sen te ti jaz v Celi jej-du. Kol nu kol je meahko, skaus nu skaus ma lakjo (luknjo), pa boj de v Ameriki roste.«
Kmetica iz Črešnjic je dobila denar iz Amerike. Pogledala je bankovce proti luči in rekla: »Jej, kak so te ti ludi kunšni! Jc šlo čez ta vel-ko morje, pa nič ni rnoakro.«
Iz Trbovelj
KNAPOVSKA
Gospodje postavo so nam razpisali, le mirnim odslej bodo delo dajali.
Ne more več biti vsak pretepač v rudnikih naših vozač in kopač.
Mnoge že prej so na cesto pognali, četudi se niso po fantovsko klali. Pravijo, knap nuj bo večen garač, ne sme pu imeti več kot en pur hlač.
avstrijski oficirji, odvetniki, pevci kupletov, berači in tatovi...
O gospodarskem pomenu govoriti bi bilo odveč. Tu se spravijo v promet vsi izdelki, iz katerih lahko nastane vino, zllasti pa šmarnica...
Politični pomen pa sploh ni od muh. V pomanjkanju časopisov se ljudje informirajo tukaj zanesljivo: tam si zvedel že pred dvema letoma, da je padel Madrid, da so na Gronlandu sklenili pakt s Hotentoti in da bodo radi tega mednarodni konflikti, Iranski prestolonaslednik dobi trojčke, general Franco pa je dobil ob priliki nekega letal-
skega napada — l: i ii H* Pa tudi za politično prepričanje je vinotoč dober. Tu te prepričajo, da tvoje prepričanje ni v redu. Za liter vina ga menjaš. In so ljudje, ki imajo tekom bivanja v vinotoču tri prepričanja, ko se pa drugi dan iztreznejo, pa — nobenega...
Tako vidimo iz navedenega silni napredek na vseh poljih, kot posledico vinotoča. In če bomo ob tako ogromnem napredku še dalje tako napredovali, se nam lahko zgodi, da kmalu sploh ne bomo več mogli naprej...
Ljubljana v maju
Zdravnica pacijcntki: »Za Vašo bolezen bi bilo potrebno najmanj 15 kratno obsevanje. V drugih državah, kjer so premožnejši ljudje, bi vas za tako bolezen najmanj 20 krat obsevali.«.
Če pomislimo, da stane vsakokratno obsevanje 60 dinarjev, smo s slovenskim »zdravjem« lahko kar zadovoljni.
Ljubljanski tovarnarji in direktorji so si ob priliki uprizoritve komedije »Upniki na plan» pri znižanih cenah privoščili na račun ubogih ljubljančaniov neokusno šalo ter so pokupili vse karte tako, da je občinstvo, ki ima mesečne dohodke izpod 1500 din, ostalo na cedilu.
Stara garda mladi gardi
(
fOURišT^FFi^n
Pognalo spet s t a r o je v klasje in krepko odrinilo V a s - j e!
MALI OGLASI
Službo dobi:
Pleskarja z dobrimi barvami za farbanje Ijubljančanov išče solidno podjetje v Ljubljani.
Instrukclje:
Nov BMW avtomobil dobi dotična perso-na, ki pi me v 3 letih naučila slofenska šproha ponutba poslati na »Tenis platz«.
Dopisi:
Dobro ohranjena predvojna histerična dama iz Ljubljane išče znanja z duhovno, duševno in moralno vlsokostoječim človekom, kateri je psihično kaj več kot povprečnež. Če je kje mož ca 48. let, ki polaga važnost na to. naj se javi pod šifro^>Schdn wdre sol-che Harmonie«.
Prišli so cucki tja v belo Ljubljano, da obiskali bi drago Diano.
Draga Diana pa brez obvestila cucke je kar na cedilu pustila.
Ni več Diane, ne dnarcev za pot, cucki vzdihujejo: Ah, fiti got!
Slov ensko-hr vaški nesporazum
Ko so kovali sporazum med Srbi in Hrvati, za Cankarju odšli so v boj hrvaški literati.
Zavzel se Krleža je zanj, je Kraigherja zmrcvaril, ker je odkril, da Cankar naš je v spanju — rjuhe kvaril.
Baje Umetnik bil je s tem nesramno opljuvan, po smrti od prijatelja na moč grdo izdan.
Spet pravijo, da Lojze je Umetnika odkril, ko je trpljenje Ivana iz tajne nam odvil.
Če pa drži, da Krleža sploh spisa ni prebral, potem je kamen v Kraigherja prezgodaj bil zagnal.
Naj Ivan v grobu se smehlja, ko zanj se svet bori.
Saj dokazuje bitka ta, da Cankar mrtev ni.
VAJA ZA POZNEJŠA LETA
Sprevodnik v vlaku majhni deklici:
»Punčka, koliko si pa stara?« Punčka premeteno:
»Pet let, če se vozim v vlaku, pa štiri leta!«
Ljubljanski zmaji
Na zmajskem mostu zmaji štirje bohotno v bronu se šopirijo, nečednosti glasniki naših sloves o nas po zemlji širijo.
Je prvi zmaj na levi strani s protekcijo se družno sparil.
Njegov tovariš na desnici,
(dla mu kupčije ne bi kvaril) je ovaduštva zvesti hlapec.
Ostala dva, hinavska druga, sta hrbta jima obrnila.
Je partizanstva prvi sluga in drugi rojen svetohlinec.
Nekdo iskal je njih poreklo,
— ker čas je tak im to je v modi, morda bo tole koga speklo — odkod, da je pošast spočeta : odkril, kar znano ni povsodi je v mestnem grbu njih očeta.
Izpod Karavank
V MRTVAŠNICI NA KOR. BELI
sta dva nadobudneža iskala zaklade. Pravijo, da pod vtisom Čufarjevega »Malega Babilona«, ki izhaja v »Našem Kovinarju«. Nadobudneža sta prejela kazen, pravi krivec pa prejema morebiti celo — honorar.
JURIJ S PUŠO ...
Bil sem domovini kum, meril vanjo: bum, bum, bum ... Raznih front sem bil junak, zdaj sem spet samo prostak ...
AS — AJS OŽENJENIH FANTOV
Koroška Bela, znana fara, ljubi karte, križ in kara.
V farni hiši v pozni noči boj za ase sc razpoči, mož zapravi vse adute, žena daje mu klofute.
OPEHARJEN FUŽINAR
— Zakaj se kislo držiš? Redukcija?
— Ne, ohcet! Oče naše družine se je oženil. Prej sem mislil, da bo zaradi sožitja prepisal svoje premoženje na nas sodelavce, zdaj se bomo pa v testamentu najbrže slabo odrezali kakor povsod drugod.
GREŠNIK NA BREZJAH
K bradatemu patru je prišel k spovedi navihan grešnik in mu pripovedoval najrazličnejše štorije, posebna z ženskami je imel toliko pregreh, da je patru kar sapo jemalo. Napeto je poslušal, se brez diha naslanjal na okence in med tem mu je brada lezla skozi mrežo. Orešnik se je pa igral z njo in naredil veliko vozljev. Naposled se je grehov pokesal, pater je ipa povzdignil svoj glas:
— Nesrečni kristjan, jaz te ne morem odvezati!
— Jaz vas tudi ne! je dejal grešnik, vzel svoj klobuk in jo popihal.
da vsak o sebi to samo naglasi:
Jaz nič ne vem!
Pristaš ker nisem vladajoče družbe, če bom zato sploh kdaj učakal službe.
— jaz nič ne vem!
Moj brat doma imel ni več obstanka, raj šel je v Španijo za čast past Franca,
jaz nič ne vem!
Morda bom, ljuba, jutri čakal nate, morda pa bom že ciJj le za granate,
— jaz nič ne vem!
Če bodo tu, kjer sem, valuta — zloti, če bodo Nemci tu al Lahi, Hotentoti
— jaz, nič ne vem!
Če bom umrl, ali če me zlodi bo vzel doma, ali v zraku, ali v vodi,
— jaz nič ne vem!
Le to spoznanje v srcu mi je dano, in to mi le, edino to, je znano,
— da nič ne vem!
Jože: Odkod ipa?
Ivan: Pa, žrtvoval si pet let za banko! Jože: Seveda, — tri tedne sem bil v službi, ostali čas pa sem — sedel.
Goflja:
PESEM O MODI
Če oslarijo kdo stori,, potem je to prismoda, če isto vsi za njim store, se reče temu — moda ..
Obratno je pa to tako, da oslarija — moda zato je, ker jo stuhtala gotovo je pris — moda
Postavimo: klobuček dlam kot lilija prebela na kodrih danes jim sedi, a jutri kot — marela_____
Če majhen je, da rešipetlin zanj v roko moraš vzeti, ves ženski svet tak majhnega mora takoj imeti...
Atek nas je pa župan, plav povsod je spostovan. Tldo hodi: klop, klop, klop. Pubi skače: hop, hop, hop. Atek plavi: Pubi, mil! Mama plavi: Pubi, kak!
Sin županov — to ni vsak. Ko gle sonce ninana, atek sejo ze ima.
Mama plavi: hi, hi, hi, zdaj pa plesat bomo sli. Pudlana so njena lica, sedla ji na vlat lisica.
Ples in seja — hud bati ban dflugo jutlo je: mjau, tnjau. Atek seje vse noci, mamice doma pa ni.
Pubi spancka cisto sam, Pubi ze ne bo župan.
Je danes — krožnik modna stvar, ki naj bo »pokrivalo«, vse, kar je kje pač ženskega, si brž ga je nadjalo ...
In če si kdo nataknil kdaj še — nočno bi posodo, veljala bi pač za — klobuk ker treba je iti z modo...
MARIBOR, ALEKSANDROVA 13
Telefon interurban 22-07
In marsikje posoda ta svoj kraj bi našla pravi ker marsikdo ima pač — telesni del na glavi...
Cenjenim damam
se vljudno priporoča
damski modni salon
FRANJA
Maribor, Slovenska ulica 37
Vsa damska oblačila kakor plašči, kostumi, obleke, dečve in drugo se izdeluj e elegantno, točno in po zmernih cenah
ŠPANSKA BIKA »Ljudje so se prenehali klati in se' daj pridemo na vrsto zopet mi.«
Pabijeva tožba
Sodobna gazela
Sedaj so pa nastali taki časi,
VSE ZA BANKO
Ivan: Praviš, da si za banko žrtvoval pet let, a ne znaš najosnovnejših pojmov.
Sodobna četverovprega
OB TREH ZJUTRAJ
Po Glavnem trgu hodi mož v pijanem stanju in se dere na vse grlo:
»Miha! Mihaaa!«
Stražnik ga ustavi in opomni:
»Ne kričite tako, sicer vas aretiram!« »Saj ne kričim, samo svojega prijatelja kličem.«
»Pa vsaj ne tako glasno.«
»To je pa na žalost nemogoče. On je v Ameriki.«
OTROŠKA USTA
— Mama, če boš ugotovila', da ti je zmanjkalo sladkorja, ne kregaj se nad menoj!
— Zakaj, sinko?
— Ker ga je služkinja jedla!
— Kako pa to veš?
— Videl nisem, toda slišal sem, ko je rekel atek služkinji, da ima sladka usta.
PRI TELEFONU
»Halo!«
»Halo!«
»Da, gospa Škrnicelj. Pošljite mi takoj tri zrezke.«
»Jih žal nimamo, gospa.«
»Potem pa mi pošljite pol kilograma prekajene svinjine.«
»Zal vam tudi z njo ne moremo postreči.« »Pa vsaj nekaj boljše govedine.« »Oprostite, prav nič podobnega nimamo.« »Kakšna mesarija pa je to?«
»Oprostite, tu je pogrebni zavod.«
ABSTINENT
Jun e z: »Zakaj ne spiješ piva, ki sem ti ga naročil?«
Bori s: »Prvič zato ne, ker sem abstinent, drugič, ker mi je zdravnik prepovedal in tretjič, ker sem pravkar spil pet vrčkov.«
Razburljiva zgodba
Pozno zvečer se je vrnil gospod Peter Jezič truden s seje domov in pozvonil pri vratih svojega stanovanja. Nihče mu ni odprl. Pozvonil je še enkrat. Zopet nobenega rezultata. Še enkrat. Zopet nič...
»Za vraga!« je zarjovel gospod Peter in se zaletel s tako silo v vrata, da so skočila s tečajev.
Preiskal je vse stanovanje, pogledal v omare in pod postelje, pa ni našel niti žene, niti služkinje. Ko je pa prišel do svoje sobe, je našel na pisalni mizi listek:
»Dragi moj,« mu je pisala žena, »dolgčas mi je postalo in sem odšla v kino. Ker me je pa strah ponoči, sem vzela služkinjo s seboj. Ključ od stanovanja boš našel pred vrati pod otiračem.«
OTROCI
— Moja mama je rekla, da bo pisala štorklji, pa ne boni nič več bratov in sestric dobil.
— Moji mami pa ni treba pisati, ker je sama — babica.
PREDOR
Adolf in Irma sta bila na poročnem potovanju. Vozila sta se po Bohinjski železnici v Trst. Ko je prišel vlak v dolgi predor med Jugoslavijo in Italijo, se je vsedla Irma hitro Adolfu v naročje in tako sta vživala zaljubljena novoporočenca nemoteno pol ure vse sladkosti ljubezni. V Podbrdu je rekel Adolf: »Čital sem, da je stal ta predor štirideset milijonov kron. To je ogromno denarja.« »Ne, Adolf, to ni nič«, mu je odvrnila Irma. »Zame je bil ta predor gotovo toliko vreden.« •
Majska ljubezen
SLUŽBENO POROČILO
Ravnatelj zoološkega vrta je šel na večdnevni dopust. Pred odhodom je naročil svojemu namestniku, da mu mora vsak dan poročati o živalih. Nekoč je dobil sledeče poročilo: »Vse je v najlepšem redu. Samo šimpanz je žalosten in osamljen. Sporočite, kaj naj storim, dokler se ne vrnete z dopusta.«
OPREZNOST
Žena: »Zakaj si skuril vsa svoja spričevala ?t<
M o ž: »Najin sinko se je naučil citati ...
Izdaja in urejuje: Božo Podkrajšek v Mariboru. — Rokopisi naj se pošiljajo na naslov: Božo Podkralšek, Maribor, Cvetlična ul. 12. Tiskala »Ljudska tiskarna« j Mariboru. — Za tiskarno odgovarja V. Eržen v Mariboru.