ZZ8-G6 I Cc

Abuna Soliman.

Zložil

Anton Umek

Okiški.

=ss

■—

V Ljubljani.

Natisnil Jožef Blaznik.

Močna bolj kot grom in blisk, vetrovi,
Težja kot neskončnosti svetovi,

Rajsko mila pa — beseda blaga:

„To je zmaga, ktera svet premaga,

Vera naša.“ —

Slava Slovenii!

venec moj, slovenska domovina!

! Dal spomladanski je cvetlic Parnas;
j/ Serce daruje zvestega jih sina,

> Ki radosten pozdravlja novi čas,

Budi' ga čudna tvoja zgodovina.

In ker ti posvečuje pervi glas,

Dom ti v njem, Slovenija! naj slava,
Odmeva jek ti: živila in zdrava.

Minulost davna priča tvoje dike,
Junakov serčnih slaven je pogum;

Bil svet je hoje terde in velike,

Ko tebe varoval Triglav in Kum.
Krotila davno rimske si brodnike,
Zaterl te ni ropot izhodnjih trum,

Ki so v zapadne kraje se dervile,
Mogočnost tisučletno v prah zdrobile.

Sicer te je za dolgo noč pokrila,

In vgasnil bil ti zgodnje zarje svit;
Ko mnogim sestram sreča je svetila,
Bil tebi bliš prijazne zvezde skrit.
Osoda grenka ni te zadušila,

Nad tabo čul moči nebeške ščit,

In po stoletjih spet si oživela,

V lepoti rajski večno boš cvetela.


Po celem svetu čudeži slovijo,

Ki kaže jih slovenske zemlje hram.

Od vsili vetrov popotniki hitijo
Razgledovat, kar prosto sije nam.

Kot solnčni svit zakladi se blišČijo,
Kdor vidil ni, prepriča naj se sam,
Predale mu odpira domovina,

Spričuje svetu slavna zgodovina.

Na zemlji tej, ki take čuda hrani,
Razvija prosto se slovenski rod.
Sinovi, veri in postavam vdani,

Po umu, vedah znani so povsod.
Junaška kri se iti v boj ne brani,
Altarje lepša ž njimi si Gospod:

Naj Cerkev praša, išče naj deržava,
Ne straši se slovenska očetnjava.

Kar rajska luč je domu prisvetila,
Zvestobe svete plamen v njem gori;
Ko jutro razpertija odcepila,

Omajal razne je vihar strani,

In zmota se po Severji vselila:
Slovenija ostane zvesta hči.

Kar s slabim glasom pesem oznanuje,
Dolina, gora, mesto, vas pričuje.

Večeru divje trume so protile,

Stoletja se je groze bal zapad.

Junake matere so tu rodile,

Junaštvo gleda Sisek, Beligrad.

Ko druge so strani se oblačile,
Junaštvo kazal je Slovenec rad:

Sumi naj Donava, jadransko morje,
Slovensko zmirom jasno je obzorje.

Ozira naj v nebeško se višavo,

Naj zemljo meri z bistrimi očmi,
Povsod zagleda nezvenljivo slavo
Slovenija, lepote rajske hči,

Ker bister um ima in pamet zdravo,
Ljubezen gorka v sercu njej gori,

In ljubi, kar je pravo, dobro, krasno,
Kar vekomaj ostane drago, jasno.

Na sercu njenem  roža je pognala,

Na blagem sercu tem razvila cvet,

Ki bo v nebeškem vertu večno zala,
Končavša slavni tir junaških let,

Ki černi Kamov rod osrečevala,

Da njč ljubezni se je čudil svet:
Abuna Soliman! — naj pesem poje,
Slovenija je zibel dike tvoje.

Junak — ki moško terde boje bije
In čversto suče v desni svitli ineč,

Da rajski blišč nebo na zemljo lije,

Ni solnčnih žarkov oginj pregoree,

Da potnikom puščava grozo skrije,

Da barke ne premaga slap dereč —
Abuna Soliman se imenuje,

Nebo in zemlja verlega spoštuje!

Slovencem pa bo nova pesem pela,
Kak nezvenljiv je svete vere kras,
Kako ljubezen je junaka grela,
Spreminjal v rajski svit je tamni čas.
Na vek njegova slava bo slovela,

Naj strinja ž njo se slabe strune glas,
Slovenija naj serčno se raduje,

Abuna mater vredno poslavljuje.

—- -—<><><>§§<><>0-

I.

V zelenem šopku roža skrita
Razvija nježni, divni cvet,

Ko čas spomladnega je svita,
Ko premladi se celi svet. —

Nebo odperto.

Jl^ojni vgasnejo plameni,

Ter potihne strašni grom
Po Evropi, kjer ognjeni
Meč je stiskal tud moj dom.

V Šent-Heleni vitez biva,
Narodom, vladarjem strah;

Oj osoda zapeljiva,

Kak povzdiga — meče v prah!

Pervi slavec v domovini
Slave mu ne speva več,

Tužen omaguje v tmini,

Sreča je obema preč.

Nad Veršacem zvezda miga,
Pevec njen pa v grobu spi;
Bliža se mu tudi Žiga —

Dan Slovencem se rodi.

In sedaj čez stran dolensko
Rajski se razlije žar;

Al prikazen betlehemsko
Nad Škocjanom vidim mar?

8

Velikost ji ni enaka,

Al pomen je njej enak.

Kaj pomeni godba taka,

Svit, ki plameni čez zrak?

Dan nebeški se zazori,

Razsvitljuje tamno noč,

Med seboj nebeški kori,

Pesem spevajo na moč.

Danes nebeščanje se veselimo,

Rojen je novim poslancem pervak;

Rev do pozabljenih glas zaženimo,

Da jim rešenje prinese junak.

Čudno, veliko je Božje stvarjenje,

In brez števila nezmčrnih svetov;
Radost neskončna in večno življenje
Pa je le delež nebeških duhov.

Kaže v telesnosti luč se in tmina,

Duh si doseže življenje al smert,
Srečnim odkrita je rajska višina,
Brezen prekletstva nesrečnim odpert.

Toraj razlegaj se glas aleluje,

Sliši naj Kamov nesrečni ga rod;

V strašnih puščavah in tminah stanuje,
Milosti zvezdo mu pošlje Gospod!

Rasi nedolžno, veselo in zdravo,

Dete, ki rajski spreleta te smeh,

Božjo odgrinjalo tam bodeš slavo,
Koder ošabno šopiri se greh,

Koder se vrednost človeška ne ceni,
Kjer so razpadle ljubezni vezi;

Koder hudoba peklenska se peni,

Kot ne imel bi Neskončni moči.

9

Bati nevihte se ni in viharja,
Venec plačilo je svetili zaslug;
Reče Gospod, in od severja zarja
Rajske bliščobe posije na jug!

Mi pa nebeščanje se veselimo,
Hvalo prepevajmo Njemu in čast,
Slavo Njegovo mogočno slavimo,
Konec doseže sovražna oblast.

Rešijo naj se v nebeško število,
Sužni otroci iz Kama rodu,

Da se bo vredno, mogočno glasilo
Večno presvetemu petje Bogu!

Svitli rajski žar vgasuje,

Glas nebeški obmolči,

Tamna zemlja ga ne čuje,

Ker v prihodnjost jek doni. •—

- “30000

10

Na razpotji.

M zelenem šopku roža skrita
Razvija nježni, divni cvet,

Ko čas spomladnega je svita,

Ko premladi se celi svet.

Takrat iz gnjezda tiča mlada
Vesela v sinji zrak sferfra,

Kot da razgledala bi rada,

Kaj zemlja čudežev ima.

Mladenča vedoželjnost kliče,

Ko luč prisije mu v razum,

V obzorje veče se porniče,

Serce povzdiga mu pogum.

„Obvaruj Bog te, dom 1 “  — Odide,
Odpira svet se mu neznan.

Na jasno visočino pride,

Kdo je? ■— Abuna Soliman!

Širjava deleč se steguje,

Obsega jasno jo nebo,

Povsod jezike razne čuje,

Gibanje razno zre oko.

TT  v _ j__ ir_ _ J  •

Tam nikdar vojska ne razsaja,
Dovoljnost lije v serce mir.

Drugod junaki se verstijo,

Na persih se zlato blišči,
Povsod imena njih slovijo,
Sovražnik vsak se jih boji.

Zagleda bistre, modre glave,
Ker njih zaklad je učenost;

Na rokah nosijo deržave,

Opira nanje se krepost.

Al kaj je svet v bliščobi zlati?
Serce mladenču ostermi,

Ko dano mu je prav spoznati
Ustav nebeške milosti,

Ki v krilu svojem zvesto hrani,
Narode, kar jih šteje svet;

Ki čversto se razpadu brani,
Poganja večno novi cvet.

„Višava z Bogom!“ Berž odide,
Nebeške zvezde se blišče;

Nazaj v zavetje mirno pride,
Poln6 je svetih želj serce. —

-OOQ39

12

Sklep.

?) ®Ldor nikdar ne vidi
Krasote neba,

Ne solnčnega svita,

Ne zvezdic zlata

„Ne ve za lepoto,
Nebeški Gospod!

Ki prosto jo vživa
Na zemlji Tvoj rod.“

„Neskončno pa lepši,
Moj Stvarnik, si sam,
Neskončna Ti hvala,

Da Tebe poznam!“

„Nebeško lepoto
Obetaš mi Ti,

Ce zvesto Te ljubim
Do konca vsili dni.“

„Lj ubilo bo večno
Te moje serce;

Al tare in stiska
Ga eno gorje.“

„Goreče te prosim,
Dodeli mi moč,

Da morem nevercem
Razjasniti noč.“

„V pozabljene kraje
Pokaži mi pot,
Razganjati hočem
Oblake tamot.“

13

„Kjer praznim molikom
Darovi gore,

Naj sleherno vname
Se zate serce."

„ Slaviti Te hočem,

Saj Ti me budiš,

Na kviško me spravljaš,
Ljubo govoriš

„Kdor meni daruje
Življenje in svet,
Polnosti nebeške
Pokažem' mu cvet!"

Abuna pogumno
Tako govori,

Za Božjo le slavo
Serce mu gori.

-OGG»aO —

14

Zadnji čas v domovji.

• --—

Na ledinah.

JlPrage, ljubljene ledine,
Rad sem tergal cvetke vaše.
Vse na zemlji naglo mine,
Konec radosti je naše.

Naj vam gorko solnce sije,
Meni bo drugam sijalo,

V krilu tihe domačije
Vas preserčno pozdravljalo.

Spira bistra vas rosica,
Lepša zgodaj zlata zarja,
Saj je sleherna cvetlica
Hčerka večnega Vladarja.

Drage, ljubljene ledine,
Cvetje pisano gojite,

V krilu tihe domovine
Blagi mi spomin budite!

-- 036330 -

15

V gozdu.

juho senčnato zavetje,
Bilo si veselje moje;

Tihi mir in glasno petje
Sepeta gibanje tvoje.

Pomlad ti zelenja daja,
Svitlo solnce te obseva,

Z mano te neb6 napaja,
Zima s srebrom te odeva.

Ti si močne dal drevesa,
Ladija po morji plava,

Žar pošiljajo nebesa,
Hladna senca, bodi zdrava

Drobne tiče, žvergolite,
Mnogokrat ste serce grele,
Ak čez morje priletite,
Bote mi na tujem pele.


16

Solncu.

,|5*o neskončnih krogih liješ,
Solnčice, bliščobo krasno;

Da nad tisuč let že siješ,
Vendar vedno še tak jasno.

O da bi mi bilo dano
S tabo daljno pot hoditi,

Htel stvarem bi neprestano
S slednjim žarkom, govoriti:

Bog je vir krasote naše,

Bog ljubezni silovite,

Bog je vstvaril serca vaše,
Njega vekomaj ljubite!

Tak bi klical neprestano
Čez dežele in čez mesta,

Al zastonj, •— ker ni mi dano,
Druga se odpira cesta.

17

Luni.

ff^vitla luna, kak si mila,
Zvesto bodeš mi svetila,

Tak na tujem kot doma.

Tj e čez morje boš veslala,
Dni od prejšnjih me poznala,
Saj sva enega Boga.

Zaupljivo serce moje
Zročevalo želje svoje
Marsiktero ti je noč.

In le vpričo zvezd kraljice
Točil svitle bom solzice,
Kadar s tabo pojdem proč.

Sijaj sijaj, luna mila,

Zvesto bodeš mi svetila,

Tak na tujem kot doma.
Skupaj sva se rado vala,
Skupaj bodeva veslala
V krilu svetega Boga!

2

18

Zvezdam.

JH^am ste namenjene,
Zvezdice krasne?

Kam vas popeljejo
Pota prejasne?

K meni ponižaj
Rimska se cesta,

In me pripeljaj do
Večnega mesta.

Spremljajte dalje me,
Zvezdice zlate,

V tuje dežele,

V6 jih poznate.

Bodete v krogu se
Jasnem zibale,

Z mano Neskončnega
Razodevale.

Slabe glasove mi
Bote terdile,

Serca odpirale,
Zvezdice mile!

■GQ©00-

19

Pri potoku.

IS^rno tecite
Bistri valovi,
Deleč so deleč
Morski bregovi.

Skriti pod zemljo
Pred ste tičali,
Razne dežele
Bote poznali.

Ticam ob morji
Tamkaj recite:

V notranje kraje
Urno zletite,

Pojte dobravam
Novo življenje:
Žene inladenča
Sem hrepenenje,

Spremljajo rajski
Njega zakladi,
Žarek posije
Večne spomladi.

2 *

20

Zvonovom.

JH^ak donite ljubeznjivo
Iz visocih lin zvonovi,

Kak zvonite pomenljivo,
Jasnili visočin glasovi!

Radostno ste me budili
Vsaki dan o svitli zori,
Vsaki večer govorili:

Dragi sin, memento mori!

Oj zvonovi, le donite,

Deleč čuje so zvonjenje,

Po širjavah govorite:
Kratko, človek! je življenje.

In ko pride dan Gospodov,
Se glasneje mi zvonite,

Naj doni do vsih narodov
Slava sreče vekovite!

-0OG3OG —

21

Sam sebi.

HjHc prašaj, kaj ledina pravi,
Kaj solnce, zvezde govore,

Kaj zvon prepeva po dobravi,
Poterkaj rajši na serce.

Ljubezen mu je prirojena,
Domovje mirno celi svet, —
Dežela lepša mu nobena,

Kot tihega zavetja cvet.

Zgojila te je draga mati,

Očetu si veselje vse,

Sestre te ljubijo in brati,
Tovaršev mladih dosti je.

Prijatli dragi tu živijo,

Ki zvesti bojo vekomaj,

Vesele pesmi se glasijo,

Al zadnjič mar jih čuješ zdaj?

—o»e?09

22

^Sjlikdar, nikdar, predragi dom,
Na zemlji vidil te ne bom? —
Kako vse drago pozabiti,

Vse dni in leta tujcu biti?

Slad&k tu materni je glas,

Veselja mnogo, kratek čas;
Neznan drugod se jezik čuje,
Terpljenje nikdar ne miruje.

Tu serkam bistri jasni zrak,

In raju dom je moj enak.
Nevarno, britko pa življenje,
Kjer ljutih je zveri tuljenje.

Kaj lepše, slajše je kot mir,

Ki čiste sreče je izvir?

Al brezno morje tam odpira,
Sumi, lovi, strašno požira!

Odgovor drago serce daj,
Premisliti je Čas sedaj :

Prijetno, mimo tu življenje,

Tam pot, težave in terpljenje.' —

00003 -

23

Sercnost.

l^erčnost velja! junak pred bojem kliče,
Pogumno bije v persih mi serce;

Kot blisk tečaj življenja se porniče;

Naj zapustim dežele drage te,

Saj lepše sveti zora se unstranska,

In vekomaj slovi serčnost kerščanska!

Zveličar zapusti kraljestvo svoje
Za dolgo versto siromaških let,

Preganja tmino, bije smertne boje,

Da pogubljenja reši tužni svet.

Naj slavniši na zemlji so junaki,

Ki'v sveti službi Njemu so enaki.

Poslala je aposteljne Judeja,

Zastonj dviguje se neverski dim;

Nikjer keršanstvu se ne stavi meja,
Vklonilc so Atene se in Rim.

Pomirijo se morske globočine,

Ko mili glas mogočno jih prešine.

Otroci Slave slušajo Cirila,

Poštenost Rimu kaže ž njim Metod.

Kot godbin glas meči beseda mila,
Britanec prerodi germanski rod.

In koder žarki solnčni se žarijo,

Možje pogumni sveti uk učijo.

Narodom lepše jutra se jasnijo,

Kot vzhajal bi stvarjenja pervi dan.
Iznova zlati veki se rodijo,

Zastonj sovražna moč se stavi v bran.
Zavetje mirno drage domačije,

Odloga ni, pogumno serce bije!

— 00009'-

24

Slovd.

sliSt Bogom oče, z Bogom mati,
Srečni, zdravi ostanite;

Zdrave sestre, srečno brati,
Serčno zmirom se ljubite!

Moram se od vas ločiti,

V daljne tuje grem dežele;
Divje ljudstva tam učiti
Moje so preserčne želje.

S sercem ranjenim odidem,

Vabi sveta me resnoba;

Ako več nazaj ne pridem,
Vidimo se unstran groba.

Ako pismo kdaj dobite,

Da me hladna zemlja krije;
Žalostni izgovorite:

Luč nebeška naj mu sije!

Koder koli bodem hodil,

Vsaki dan za vas bom molil,
Angelj Božji me bo vodil,

Sebi me je Bog izvolil.

Toraj zdravi ostanite,

Zadnjič si roke podajmo.

Solz prebritko ne točite,

Vsi se Božji volji vdajmo.

■3Q»00-

25

Abuna gre.

I^ečerno solnce gre v zaton,
Žari se po višinah,

Razlega se Marijni zvon
Po gorah in dolinah.

Po gladki cesti voz derdrd,

Za hišo hiša se skrije,

Popotnik mlad se urno pelji,
Serce prečudno mu bije.

Nad gore luna privesla,

Širjave daljne odpira;

Pri zvezdi zvezda zamiglja,

Oko se v solzah zapira.

In bledih žarkov rahli bliš
Se v mavrico nočno edini,
Odmeva pod vozom glasni vriš
Urno naprej po dolini.

Domače reke slap šumi,

Pa dalje in dalje ostaja;

Ni več zvonika ne vasi,

Serce otožnost obhaja.

Začuje slavčekov se glas,

Pojejo nočne tiče,

Prikaže spet se druga vas
In nove vinske gorice.

Popotnik sreča ga neznan,
Zakrije ga samota,

Ni jutra še, ne bo še dan,
Povsod je sveta tihota.

Pokojno spavajo ljudje,

Le zvezde nebeške gorijo;
Občutkov raznih je polno serce,
Kot blisk se naglo verstijo.

26

Ropoče, berž naprej derdrd,

Na vzhodu zora napoči,

Zbudi se pesem jutranja,

In — Krajnska zemlja se loči!

„ Obvaruj Bog te, dragi dom,

Naj ljubi zvesto te sreča,

Kot jaz te zvesto ljubil bom,

Bo d’ zdrava zemlja in sloveča!" —

Obsije solnce svet širok,

In blizo so morski bregovi;

Iz barke dviga se dim visok,

Ko pljuskajo nanjo valovi.

„Moj Bog, moj Bog! o kam, o kam?
Nevarna morska je cesta. •—

Pogum, pogum, saj nisem sam,
Gospodova roka je zvesta!"

-— 000390 -

27

laterna molitev.

Ultoji stoji zelena gora,

Na gori cerkvica je zala,

S o zidana na čast Marije,

Prelepa cerkvica na Stopnem.

Stoji pod goro vas Škocjanska,
Razgrinja krog se ravno polje,
Potoki bistri ga rosijo
In zlato so,Inče ga obseva,

Zlati ga zarij a rumena,

Bliščijo v rosi se cvetlice.

V zvoniku, pozna,ura bije,

Ne čuje kladva živa duša,

Ker v terdnem spanji vse počiva.
Na nebu bleda luna plava,

Na tiho zemljo žarke lije;

Krog nje migljajo svitle zvezde,
Na hladno zemljo mir lijejo.

Le eno serce ne miruje,

Oči ne stiska sladko spanje,

Uho ponočni šum posluša:
Pobožna, dobra, skerbna mati
Na blede žarke se ozira,

Udarce pozne ure čuje
In gleda na zeleno goro,

Do zale cerkvice Marijne,
Prelepe cerkvice na Stopnem.
Visoko bleda luna sveti
In zvezd nebeških brez števila,

V izhodu ni še zlate zarje,

In beli dan napočit’ noče.

Napravi se pobožna mati,
Rumene zarje več ne čaka,
Predolgo beli dan odlaša.

28

Pred dnem k Mariji se napravi,
Na lepo Božjo pot, na Stopno.

Že pride na zeleno goro,

Že zora zlata jo obsije,

Že dan ji glasni zvon naznanja.
Odperte so cerkvene vrata,

Y prestolu svitlem je Marija,
Žari nebo se skozi okna.

Poklekne berž pobožna mati,
Roke k Mariji povzdiguje,

K nebes Kraljici glasno moli:

„Marija, mati ljubeznjiva,
Neznanske moje so težave,

In hude serčne bolečine.

Zato nebeška tolažnica,

Polajšaj britke bolečine.

Ti veš, kaj materna ljubezen,
Ti veš, kaj materna je zguba.
Saj več kot jaz si ti terpela,
Ker dala si edino Dete —

Ime mu je presladko Jezus —
Da strašno so ga umorili.

Pod križem si solze točila,

V naročji mertvega deržala,
Jokala si pri tihem grobu.

Odšel mi sin je v daljne kraje,
Razširjat Božjo, tvojo slavo.

O spremljaj ga, nebeška mati,
Mogočne roke mu ne skrivaj.
Ne morem jaz ga pozabiti,

Naj vedno, vedno moj ostane.
Izročam pa ga v varstvo tebi,
Obvaruj ga nebeška mati,

Moj sin naj tvoj se imenuje,
Služabnik rajske je Kraljice.

Le eno milost, o Marija!

Le eno milost še mi sprosi.

29

Če Božja je in tvoja volja,

Naj sladka sreča mi doiae,

Da vidim kdaj ga še na zemlji,

Naj pred me merzli grob ne skrije.
Saj veš, Marija, Božja mati!
Veliko sveto radost svojo,

Ki takrat si jo občutila,

Ko sin iz groba veličastno
Pozdravil te je po vstajenji.

Naj enkrat vidim še ga tukaj,
Potem umreti hočem rada:

Živi pa dolgo naj Abuna,

Razširja Božjo, tvojo slavo,

Da bojo ljudstva te častile,

Bog4 molili vsi narodje,

Kar zlato solnce jih obseva.
Poslušaj prošnjo, sveta mati!
Mogočne tvoje so besede,

Bogu presvetemu povedi,

Kar reva sem ti govorila,

Polajšano je serce moje.“

Tako pobožna mati moli,

Posluša tihi glas Marija.

Na jasnem nebu solnce sveti,

V zvoniku sedem ura bije,

K„ molitvi glasno zvon zapoje.
„Češčena bodi, o Marija
Izgovori pobožna mati
In zapusti zeleno goro,

Prelepo cerkvico na Stopnem.
Zamišljeno domu se verne,
Pokojno v persih serce bije.

- O9G30O

30

Vožnja po morji.

im a barko! na barko! razlega se pok,
Izmakne se prijatlom iz rok,

Brezumno le-ti obmolčijo.

Mornarji s čolničem obstoje,

Od kraja ž njimi Abuna gre,

In „z Bogom!“ glasi donijo.

Razgublja se besed razum,

Raznaša jih mestni in morski hrum,

Le roka roki še miga.

Med dimom sopar močno bobni,

Odrine barka od strani,

Valovje široko zašviga.

In urno jadra morski kolop,

Potrese pod nogami se strop,

Abuna prijatle zakliče.

Smejaje njim steguje roke,

Kervave solze toči serce,

Od kraja se naglo porniče.

,,Neznansko res ima serčnost,

Velika je blagega serca krepost,

Naj spremlja Bog ga večni!“ •—
„„Spremili so me do morja,

Pa mirno ostanejo doma,

Naj bojo zdravi in srečni!““ —

Prijatli še vedno na kraji stoje,

Ne vidijo več se na morji ljudje,

Le malo se barka razloči.

Ne vidi jih Abuna več,

Ker deleč že od kraja je preč,

In brezni so morski globo či.

31

Obmorje še vidi, ne vidi se dom,
Med ribami plava morski som,
Zdaj doli, zdaj gor’ so očesa.
Duh misli, razno čuti serce,

Že zaostale so znane gore,
Razširjajo bolj se nebesa.

Doživel Abuna je dvajset let,

Al nikdar tako občutil popred
Še Božje ni velikosti.

Mogočno se želja prejšnja novi,
Močneje nekdanje sklepe terdi,

In poln je junaške kreposti.

Pokaže suha zemlja se zdaj,

In barka srečno zadene na kraj,
Po suhem ga pelje spet cesta.

In urno derdri skoz mesta, vasi,
Kar v sinji daljavi se zablišči
Zidovje večnega mesta!

32

Na grobu sv. Petra in Pavla.

HHi i nul o je stoletij nad dvakrat tisuč let,
Odkar rimljanska slava razširja se med svet.
Po terdih stiskah skušan mogočen še stoji,

In bolj kot perve čase dan danes Rim slovi.

Posvetna zmagovitost in velikost je preč,
Nebeška nezmagljivost sedaj premore več,
Kerščansko poglavarstvo obsega celi svet,

Na zemljo se opira, v nebo poganja cvet.

Tu cerkev velikanska ti sega do nebes,

Ima ostanke svete zveličanih teles,

Aposteljnov pervakoma sije večni mir,

Njun grob mladenčem čudne kreposti je izvir.

Mogočno kupla zala presega večni grad,

Od deleč potovaje jo vgleda romar mlad;

Kot Mozesa presune pogled na Kanaan,

Tako sterme se čudi Abuna Soliman.

Z visocega pošilja mu žarke križec zlat,
Serčan se čudu bliža, do mestnih pride vrat,
In urno še korakov nekoliko stori,

Pred Vatikanom groza ga sveta spreleti.

V svetišče veličastno na ravnost se poda,
Umetnosti krasota prečudna ga obda,

Še bolj serce presune na svetem mestu mir,
Kjer mučenika spita, končavši slavni tir.

,,Pervaka apostoljska! ponižno tu klečim,

Da sveta mučenika nevredna stvar častim.

Tud jaz hoditi hočem enako z vama pot,
Prosita, da mi pošlje svoj blagoslov Gospod!"

33

„Ko kdaj bi odvernile me svetnih želj vezi,

Naj angelj varh s pogumom mi svetim jih zdrobi;
Ce kdaj prijatli Božji! bom delal zoper vas,

Z nezmožnostjo presune naj me nebeški glas \“  —

„Na vajnem slavnem grobu Bogu darujem dar,
Darujem, Vsemogočni! serce Ti revna stvar,

In prosim, da nebeško mi milost dodeliš,

Da zasadim med ljudstva neverske sveti križ!“

Slovesno k nebu švigne iz serca tihi glas,

In radost ga obhaja, da sveti se obraz.

Povejte, kje izvira mi zmagovita moč,

Ki duhu razjasnuje oblakov tamnih noč! —

- 00008 -

|*£ ijolica ob kraji verta

V samotnem kotu skrita je,
Oččm do nje ni pot odperta,
Nikdo za njo ne meni se.

Ponosne druge so cvetlice,
Na gredah jih vertnar goji,
Na kviško stegajo glavice,

V daljavo cvetje se blišči.

Al solnce tud vijoli sije,

Poji jo rosa jutranja,

1 '™ ‘ ‘ ko veter brije,

Po sjajnem mestu tujec hodi,

Iz daljnih krajev romar mlad,
Prijazen znanec ga ne vodi,
Tovarš mu hoče biti glad.

Palače zlate se bliščijo,

Po ulicah odmeva šum,

Vozovi nagloma derčijo,

Ni zginil sercu še pogum.

In serčno romar mlad koraka,
Poterka tu, poterka tam:

Zapira se mu hiša vsaka,

Ne ve naprej, ne kod, ne kam.

„0 mila, draga domovina,
Zavetje rajsko, mirni kraj,

O radost sladkega spomina,
Kako je blo, kako je zdaj!“

radostna.

85

„A1, serce, nehaj — lahke tiče
Vesele plavajo čez zrak,

Po polji krasne so cvetlice,

Ni Salomon jim bil enak.“

..Nebeški Oče vedno čuje,
Zvesto skerbi za slednjo stvar,
In verno serce naj miruje,
Njegove milosti je dar!“ •—•

- seOsa-

Tihe ure pred Najsvetejšim.

JfH^am hodi vsaki dan Abuna,

Ko sveti zjutraj jasni zor,

In kadar vzhaja s vitla luna
Na zvezd nebeških zlati dvor?

Sprejemljc ga zavetje mirno,

Kjer milo sveti večna luč;

Nahaja tamkaj serce vemo
Zakladov rajskih čudni ključ.

S sladkostjo sveto se spominja
Veselja polnih prešlih dni;
Prihodnjost novo pot odgrinja,
Sedanjost mu pogum budi.

©GC330 -

37

1 .

43tveličar moj! kako je čudno,

Da v večnem mestu Te častim.
Pokoja išče serce trudno,

Pomagaj, da ne oslabim.

Saj veš, da svetna ni lepota
Vabila mojega sercd,

Ker Tvoja slava in milota
Mi več kot celi svet veljh.

Gospod! Tvoj glas, stopinje Tvoje,
Uho posluša, zre ok6;

Tvoj dih budi življenje moje,
Odpira sercu se nebo!

-OQG3SjQ

38

2 .

V§P jasno jutro spomladansko,
Ko pervič sem pri Tebi bil,
Zagledal zarjo' unostransko,
Nebeško mano pervič pil!

Minule leta so in dnovi,

Al radosti še konca ni;
Prihajajo mi časi novi,
Ljubezni vir duha hladi.

Če postojim pri Betlehemu,
Obseva me prečudni žar;

Ce prašam pri Jeruzalemu,
Sijonski biva tam Vladar. —•

oeOa®

39

3 .

\Sif blagor mu, kdor gleda čuda,

Ki kaže večna jih skrivnost;

Ni znana mu nesreča huda,
Terpljenja meč mu je sladkost.

Vihar buči, serce miruje,

Naj slavniši kraljestvo je, '

Ker Bog neskončni v njem kraljuje,
Mogočno nad moči je vse!

Ce kdaj skušaj e ga se skrije,
Neznana ni do Njega pot;

Zaupno le gorkeje bije,

Po Tebi hrepeni, Gospod!

- oosaa

40

4 .

Jjpri Tebi biserji so skriti,
Očem vidljiv ni rajski bliš;
Ljubezni pa jih siloviti
Bogato noč in dan deliš.

Ko vidno plamen njih bi švignil,
Pogasnil solčni žar bi koj;

Ko bi med zvezde jasne mignil,
Ostane v tmini svitli broj.

Odgrinja nam jih skrivno slutje,
In vere moč jasni oko ;

Iz tamnih jam mogočno čutje
Sercč povzdiga gor v nebo.

-DOG30O-

41

5.

©ebeški kori Te častijo,

Ko večne pesmi se glase;
Človeške serca Ti gorijo,

Po Tebi vroče hrepene.

Ker Ti si luč in Ti življenje,
Edina v stiskah nam pomoč;
Bandero Tvoje pa vstajenje,

Ni grozovitna groba noč.

Mogočen si, polajsaj dnove
Težavne, kaži pravo pot;
Razversti slabe mi osnove,

Ker Ti moj Bog si in Gospod!

- 99009 -

42

ako vsaki dan Abuna
Moli, ko prisije zor,

Ko priplava svitla luna
Na nebeški zlati dvor.

Moli dalje in gorkeje,

Pesem nima besedi,

Da zapela bi mileje
Glas, ki v sercu le doni.

In pod solncem ni strunarja,

Da bi vredno, prav zapel:

Kaj Gospod mu odgovarja,
Kaj je sercu razodel! —

-00®O9

43

Novi mašnik.

I^d zemlje rajski kori čuli
Serca junaškega so glas;

Vunanji boji so minuli,

Nastopil je pokojni čas.

Pojejo rimski mi zvonovi,

Iz Kranjske jim odmeva jek;
Opravlja cerkev v dobi novi
Tvoj sveti dar, Melkisedek!

Glej! čverste mlad junak postave
Pobožno stopi pred altar,

Bel venec sveti se znad glave,
Obdaja ga nebeški žar.

Med mili godbin don zapoje:

„Naj večna bo, Gospod! Ti čast,
Da osrečuješ ljudstva svoje,
Neskončno dal si nam oblast!“ ■—

Med strune rajske poezije
Doni iz pers nedolžnih glas,

Ko solnčni svit ljubo posije,
Nebeško sveti se obraz.

In deleč mati se spominja
Današnji dan nekdanjih dni,

Pred tronom Božjim pa se strinja,
Kar sin, kar mati govori. —

Ni kerubinom služba dana,

Im& na zemlji človek njo.

Daritev sveta je končana,

In mašnik govori v nebo:

„Na slavo večnega Gospoda
Bom daroval vse žive dni,

Naj od izhoda do zahoda
Ime Njegovo se časti 1 “

09000-

44

Slovo od Rima.

Uppolnilo se je dolgo hrepenenje,

Na pot odpravlja mladi se junak;

„Za vero, za Boga dam kri, življenje 1 “
Pogum njegov, čigav mu je enak?
Premagani so hoji in težave,

Minule srečno dolge so priprave.

Vsi sklepi večno so Bogu odkriti,

In kar o rojstvu rajski kor je pel, —

Ko dolgo Rim ni mogel določiti,

Spet čudno je Mogočni razodel:

„Na sever ne, ne v zemlje azijanske,
Abuna pojde v kraje afrikanske.“ —

„A16, alč, močneje serce bije,

Prijatli novi! zročam vas Bogu;

V deželah, kjer brez sence solnce sije,
Razgrinjati zavetje čem hladu.

Ostani večno zdravo, sveto mesto,

Ki v težkih dneh gojilo si me zvesto!“

Migljajo zvezde, sije tiha luna,

V ponočnem svitu Tibera šumi.

Slovč je vzel še zadnjikrat Abuna,

Iz mesta naglo hitri voz derči.

Ozre se zadnjič na svetišče krasno,

Blišči se večna luč v obnebje jasno.

In urno gre naprej po cesti novi,
Rimljanske zemlje ni pod vozom več.
Pokojno morski pljuskajo valovi,

In barka jadra proti jugu preč.

Krog lune zvezda se pri zvezdi vtrinja,
In morsko dno se čudno z nebom strinja.

45

Napolitanskemu se bliža produ,

V naravi novo čudo se godi;

Ok6 stermi, ko gleda proti vzhodu,

Na kviško dim in plamen se vali;

Vezuv odpira tam zaklade svoje,
Osramotiti če nebeške broje.

Kaj ne, doni ti zopet večna struna,

V junaško čudno sega ti serce
Pogled lo-ta, predragi moj Abuna!

Al lepše tvoje čutja plamene,

Iznova mu pošiljaš glas pozdrava:
„Neskončna, Bog, je sveta Tvoja slava!“

— QQQQO —

46

Abunov samogovor na morji.

JH^erž od Melite dalje barka plava,
Ko zarij a naznanja beli dan.

Popotnik ta in uni sladko spava,

Na verliu je Abuna Soliman.

V spominu razne misli se budijo,
Rimljanski, gerški svet je pred očmi;
Valovi močno na ubo donijo,

Med glasni šum Abuna govori:

Kak čas spremembe tvoje so velike:
Razpadla starih je Rimljanov moč,
Pozebel davno gerške cvet omike,
Minulosti se ne razjasne noč.

Minul je rod, minuli terdi boji,

Ki v poznih letih pesem jih slavi.

Od vzhoda so priderli divji roji,
Trohljene pa se zgrudile moči.

Pa da nezmožnost moči siloviti,

Ce pahne jo, se nagloma poda,

Postavi znani tej se ni čuditi;

Al čudapolna je prikazen ta,

Da slaba reč si naglo opomore,

Če skrivna moč jo vnovič prerodi:
Razpadle tam poznaš cesarske dvore,
Kjer Petrov vekomaj prestol slovi.

Kje rajskega Olimpa so višave,

Kjer nekdaj bival je z maliki Čen,
Zapodil dim je svit resnice prave,

Le rešil broj se praznih je imčn.

Prišla je moč besede silovite,

Na nebu se prikazal zmage križ;
Neskončnosti so pota vsim odkrite,

Ko jih obsije večne luči bliš.

47

Sicer je sveto mater težko stalo,

I)a tak povzdignila jo tužni svet;

Kervi potoke drage je veljalo,

Iz kterih vekoviti klije cvet.

Al zemlja se je rajsko prerodila,
Zaraščal pred jo je osat in mah.

Cel6 barbarska moč se je vklonila,

V milino se spremenil Ijuti strah.

Prešinila resnica tamno znanstvo,
Poblažila je umu svitlo pot;

Osnove čudne gleda le kerščanstvo,
Ker prosto jadra duh njegov povsod.
Pozmi začetek večni in stvarjenje,

Ker kaos ne zapira mu oči;

Le ono ve, kaj smert je, kaj življenje
Kaj čas, kaj doba vekovitosti.

Pošiljaj vedno dalje žarke svoje,

Moj Bog, neskončne milosti Gospod!
Povzdigni meč, premagaj terde boje,
Da visokosti se zavč ves rod.
Spoznam, da Ti si sklenil me poslati,
Mogočnost Tvoja razodevlje mir;

Naj suče čas se proti dobi zlati,

Da ovce vse bo pasel en Pastir


48

Na Libanu.

^pozdravljam tvoje, Libanon, višave,
Z dogodki dni minulih posvečene;

V zavetje mirno so sprejele mene,
Vesel sem mičnih pesem, sape zdrave.

Zapustil raj sem tihe očetnjave,

Od deleč serce hrepeneče žene
Pogledat svit me zarije rumene,

Ki prosto v tvoje zliva se dobrave.

Želim nekdanje slušati glasove,

Ki vpričo svetih mest v sedanje dnove
Iz davnih vekov jasno mi donijo.

In glas naznanja sercu spričevanje,

Da naglo minejo prijetne sanje;

Le blage dela vekomaj živijo!

-— 095 ?©©—

49

^Ifcasip pokriva čuda babilonske,

Asirjan, Med se več ne povzdiguje,

Z Darijem Cir se davno ne vojskuje,
Ni sreče, slave viditi sidonske.

Pokojno spijo trume mirmidonske,
Egipt, Kartago, Gerič, Rimljan miruje,
Mogočni Aleksander ne kraljuje,

In preč lepota hčere je sijonske.

Bil priča si osode razne, čudne,
Počivajo zdaj roke bojev trudne,

Solzi se cedra tvoja in cipresa.

Ob morji znožje pa se ti ne gane,

Tak nezmagljivo vekomaj ostane,

Kar v premodrosti sklepajo nebesa.


4

50

Vjpdpre pogledu čudna se planjava/
Ko prosto šviga čez gore, doline ;
Otožnost pa in groza me prešine,

Ker preč, Jeruzalem, je tvoja slava.

Dežela sveta, Božja očetnjava,
Prekrasni biser večne zgodovine,

O kje so časi, dnovi! — Tužne taline
Kalijo jasnost tvojo mi, dobrava!

Nebeška milost nate se opira,

Od tod narodom zemlje vse izvira
Radosti rajske milo, sladko petje.

Končala pa si slavno srečo svojo,
Premišljam žalosten osodo tvojo,

In solza vtrinja se na velo cvetje.

.k >09

51

®l#lovo dal Abraham je očetnjavi,

Da Bog mu tu naznanja čuda svoje;
Odpre rudeče morje se na dvoje,

Ko v Kanaan se Izrael odpravi.

Preroki govore o tvoji slavi,

Kraljevi pevec milo Stranam poje;

Da srečno zapodiš sovražne roje;

Le tebi se na nebu solnce vstavi! —

Ko zemlji dan rešenja se zazori,

Pojo v obzorji tvojem rajski kori,
Razlega mir se, slava in hosana.

Iz daljnih krajev Modrim zvezda sije,
Ko ti zagledaš jo, še le se skrije,

Vsi zemlji ni enaka sreča dana.

4»

52

JJki čula si besede ljubeznjive,

Katere je Zveličar naš govoril.
Prečudni dan se tebi je zazoril,

Da mertve vidila si zopet'žive.

Al kam pripeljejo te pota krive,

Oh kaj je nehvaležni rod tvoj storil,
Da Sina je človekovega umoril,

O madež skrumbe nikdar neizbrisljive!

Pa vendar ni še konca sreče tvoje,
Pokaže še ti veličastvo svoje,

Ko zmagovito tamni grob odkrije.

Dopolnil pa je zemeljske težave,
Približal se je konec tvoje slave,

Za bel oblak Gospod očem se skrije.

QQ £3

53

'rerolcovanje pa se je spolnilo:
Ne ve enake groze zgodovina,
Kot skusila judejska domovina
In vidilo jo nje otrok število.

Potomstvo se v ves svet je razkropilo,
Pokriva sveto mesto razvalina.
Prekletstvo Božje večnega spomina
Mejnike je na grobljo zasadilo.

Le Golgata stoji in bode stala,

In vekov vsih narodom spričevala,
Da tukaj je dosegel svet rešenje.

Naj deleč njeno se drevo steguje,

Iz vej njegovih svetu razširjuje

Naj krog in krog se rajski mir, življenje!

” 00039 -

54

■Uslebeške mi besede še donijo,

Ki kdaj po dolih, gorah so donele,

Da množice slušaje so stermele;

Kot rajske strune sladko me budijo.

Valovi galilejski mi šumijo,

Ob Jordanu so tiče mi zapele,

In serce mlado mi ljubo ogrele,

Kot žarki, ki nad Taborom gorijo.

In mili don me doleti z višave:

„Prinesel oljko sem miru in sprave,

Kadujte se po zemlji Vsi narodi

Tvoj glas doni, Gospod! besede Tvoje,
Spominjaj vedno se obljube svoje,

In klical bodem s Tabo: Mir vam bodi! —■

scsoe

Jj^Aoža na Oljski gori vidim stati,

Ki je obhodil kraje posvečene.

Tak znamenite ni reci nobene,

Da želel bi na zemlji jo poznati.

Izvirajo na nebu žarki zlati,

Nad njimi svest si je dežele ene,

In hrepenenje vroče tje ga žene,

Od tocl s Teboj, Gospod! želi veslati.

In čisti duh v višino rajsko vzplava,
Dolina solzna, kliče, bodi zdrava! —
Tako legenda sveta sporočuje.

Vse serca jaz pred hotel omečiti,
Potem bi jel ponižno Te prositi:

Serce je trudno, sladko naj miruje!

-.

56

UHebeška angelja sta naznanila,

Da vidil svet bo celo Tvojo slavo,

Ko zbere se na levo in na pravo,

Ko pride čudni velki dan plačila.

Narodov zbrane bojo vsili števila
V dolini Jožefovi čez širjavo;

Povabiš jih v nebeško očetnjavo,

Kak bo izvoljenim beseda mila.

„Pripravljena sijonska je dežela,

Le balite ve zveste mi ker dela!“
Pripelje vsak pastir Ti ovce svoje.

Kak serce moje bi se radovalo,

A.k trumo bi obilno pripeljalo
In reči moglo: Te, Gospod! so moje.

O0SOO -

57

jsjK»azlega don se svete harmonije,

Slovo velja prijetnemu Gazira,

Kjer vžival radost sem v tihotnem miru,

V zavetji dragem ljubljene samije.

Živejše kakor pred mi serce bije,
Nevarnemu se izročujem tiru;

Ne bom se več hladil pri bistrem viru,
Ki Libanonu svitlo roso lije.

Ostani zdrava cedra in cipresa,

Vabila več ne bodeš mi očesa,

In senca tvoja me ne bo hladila.

V obzorje više solnce se porniče,

Odbila ura je in glas me kliče,

Gospod! naj bo mi roka Tvoja mila.


58

II.

Ko več ne bo kraljevega Triglava,
Ko zgine zlati z zvezdami obok;
Slovela še, Abuna, tvoja slava
V osrečenji zamorskih bo otrok.

Nebeška prikazen.

■IŠr omagajte svete mi nebesa,

Moč izvoljene dajajte verste,
Pomagajte serafinski kori,

Navdihuj me vsih kraljic Kraljica,
Da bo vredno pela struna moja.

Vi kristjanje pa me poslušajte,

Pel početje slavnih bom junakov,

Ki v kraljestvu Božjem so na zemlji
Zmagoviti bili terde boje;

Bil med njimi Soliman Abuna. —

Rekel je Zveličar dvanajsterim:
„Idite predragi po vsem svetu,
Ljudstva vse učite in narode;

Kdor serce odpre besedi sveti,
Njega kerstite v imenu Božjem.

Iz nebes poslal je Oče mene,

Tako tudi jaz vas, dragi! pošljem,
Izročim vam moč, oblast nebeško,
Varstvo moje večno vam ostane.

50

Peter! tebi dam nebeške ključe,

Vsi ste bratje, vendar ti si glava,

Naj ljubezen vas, edinost vodi.
Terdno stalo bo kraljestvo moje,
Žuga naj, buči vihar peklenski:
Sever, jug, zapad, izhod bo v krilu
Vekovite, nezmagljive slave.“ —

Vzela je minulost dolge leta,
Zginile kraljestva so po zemlji,

Kot sreberna rosa zjutraj zgine.

Padlo je bogastvo z veličastvom,

Kot večerna zarja v noči mine;
Zginili mogočni so prestoli,

Kot oblak, ki ga vihar odžene.
Terden pa prestol je vatikanski,
Terden, krasen kakor strop nebeški,
Ki vzderžuje solnce, mesec, zvezde.

V sjajnem blesku gleda sveti Oče
Ki ’og in krog daljave in širjave,

Ki razgrinja jih proštoma zemlja.
Glovora se svetega spominja:

„Sever, jug, zapad, izhod bo v krilu
Vekovite, nezmagljive slave
Da resničen je, terdijo časi.

Po dolinah, gorah evropejskih
Večnemu so cerkve posvečene.

Od Urala tje do oceana
Sveta se razlega harmonija,

Proti nebu segajo glasovi,

Kakor žarki švigajo od neba,
Večnemu doni mogočna slava.

Po Ameriki stoletni gozdi
Razsvitljeni so kot rajske trate,
Misisipi Maranonu odmeva,
Vsemogočnega časte brodarji,

Na pokrajnah se težak odkriva,

Ko prisveti zarja od izhoda.

60

In oberne se na stran izhodnjo,
Gora himalajska je visoka,

Nad oblake deleč se steguje,

Verha pogled bister ne zagleda.

Al kerščanstvu pota ne zastavlja,
Kjer je Indus, Ganges, Bramaputra,
Tani junači verski pot potijo,

Zid kitajski njim naprej ne brani,
Njih ne vstavlja trinoštvo japansko.

Deleč je Avstralija in pusta,

Dalje vendar najde pot keršeanstvo,
Krog in krog po celi Božji zemlji
Širi sveta se nebeška slava.

V sjajnem blesku gleda sveti Oče,
In nebeška radost ga prešine,

Pred Gospoda se ponižno verze
In zamakne v rajske se višine.

Gleda visokosti in nižave,

Kak se zemlja okrog solnca suče,
Kak skerbi nebo za nizko zemljo.

Vsemogočni je na svitlem tronu,
Krog in krog stoje nebeški kori,
„Svet Gospod si!“ v eno mer pojejo,
Rajska jih zveličanost navdaja.

Od nebes na temno nizko zemljo
Jasnih potov pelje brez števila,

Svitli bolj so kakor rimska cesta,
Zlati bolj kakor rumena zarja,

Letajo po njih duhovi čisti,

Iz nebes na svet, s svetit v nebesa.
Večnemu prinašajo pozdrave,

Zročajo mu prošnje ino želje,

Vse besede, djanja in nehanja,

Kar počenjajo narodi zemlje.

Vsak trenutek ena truma pride,

Ena urno kakor blisk odide,

Tak verstč se vedno brez nehanja.

Gl

Žalostno pa gleda truma ena,

Svitla truma rajskih kerubinov;
Ljudstvo njeno v tamnih je nižavah,
Kamor jasna rajska luč ne sega,

Kjer neznana je nebeška slava,

Kjer prijazne zarje up ne sije,

Kjer so serca merzle, brez ljubezni.

Pa zaupno bliža se kerdelo

Tj e k stopnicam večnega prestola,

Ž njim se bližajo vsi rajski kori,
Angelji, vsi kori deveteri,

Verste vsili izvoljenih brez broja,

In pred njimi je nebes Kraljica.
„Sveto, sveto ,“  glasno zapojejo
In potem Ga prosijo premilo,
Večnega, mogočnega Vladarja:

„Kralj nebeški, silni, vekoviti!
Milostno poslušaj prošnjo našo.

Kar — in kadar koli smo prosili,
Vselej si dobrotljivo uslišal,

Ker je milost Tvoja preneskončna.
Lej, od vsih strani done glasovi
Tvojo slavo od narodov zemlje;

Le en rod prekletje vedno tlači.

Naj poneha serd in jeza Tvoja,

Da prisije luč pokrajnam nilskim,

Da zamorec rajski svit zagleda,

Da spoznavši blagoslov nebeški
Hvalil bo Te z druzimi narodi,

Da pozdrave angeljske Ti trume
Bodejo od njega prinašale,

Da množi nebeško sc število,

Da Ti bomo pevali na veke:

„Sveto, sveto, sveto ]“  brez nehanja."

Veličastno Večni odgovarja:

„Vsim ljudem na zemlji mir ste peli,
Ko pričel je Božji Sin rešenje,

Vse obseže naj kraljestvo Moje."

G2

„Sveto, sveto, sveto" zapojejo,
Molijo, Neskončnega častijo
Angelji, vsi kori deveteri,

Verste vsili izvoljenih brez broja,
Da odmeva po nebeških dvorih.

Sveti Oče še zamaknjen gleda,
Kar pristopi kerub iz kerdcla,
Čudno sveti se in ga pozdravi,

Mile rajske govori besede:

„Zročam ti Neskončnega povelje,

Ki te zbral Si je za poglavarja.
Skerbi, da prisije luč zamorcem,

Da obsije rajska jih bliščoba,

Da spoznavši blagoslov nebeški
Hvalijo Boga v kraljestvu večnem."

_ In prikazen rajska urno zgine,
Sveti Oče naglp.se predrami,
Premišljuje, al je res, al sanja,
Kardinalom svojim razodevlje,-
Ter jih praša, kaj mu je storiti.

Ti v dvorano svitlo se zberejo,
Prosijo Boga za razsvitljenje,

Ž njimi prosi, moli sveti Oče.

Kar pristopi verli oče Bilo,

In iz dna serca jim beseduje:

„ Sveti Oče! s vitli kardinali:

Naj vam skrivne želje razodenem,
Ki gore že dolgo v mojem sercu.
Ljudstva vse po zemlji, vsi narodje
So poklicani v kraljestvo Božje.
Mnogo zemlje pa je še orati,

Dokaj deželh še osvojiti:

Jaz bi zbral dežele afrikanske,

Ki so do sedaj ostale tuje,

Nje bi hotel Rimu pridobiti,

Tamkaj rad bi sveti križ zasadil.

63

Blagoslovi me, o sveti Oče!

Pošlji me kot svetega vojaka
Tj e v dežele vroče afrikanske.

Sabo pa bom vzel mladenče hrabre,
Z mano pojde Soliman Abuna,
Drugi vneti pojdejo tovarši,

Bojevali bomo se za vero.“ —

Zveseli se zbor in odgovarja:
„Slava Večnemu bod’ na višavah,
Mir ljudem po vsi široki zemlji,

In pozdravljen trikrat, oče Rilo!

Idi v boj v puščave afrikanske,

Naj te spremlja blagoslov nebešlci.“

09039'

s tovarši na poti.


je iz davnih vekov znano
Mesto je Aleksandrija,

Ki sozidal ga mogočni
Kralj je Velki macedonski,
Sin Filipov Aleksander.

Na pobrežje pljuska morje,
In po morji barka plava,

Urno jadra proti mestu,
Glasno jo pozdravlja ljudstvo,
Prišla barka je od Rima.

Zopet druga barka plava,
Urno jadra proti mestu,

Vrisk, streljanje jo pozdravlja,
Od Melite ta prijadra.

In še tretja barka plava,
Urno jadra proti mestu,

Stolp obmorski jasno sveti,
Zvezda se pri zvezdi vžiga,
Vriš in šum pozdravlja barko,
Pride od dežele svete
Z libanonskega podnožja.

Vre po mestu truma gosta,
Potniki so in brodarji,

In med njimi ode Rilo,

Ž njim pa Soliman Abuna,
Verla Vinko, Pedemonte,

Vsi junači svete vere.

Kakor gledajo kopači
Pusto zemljo in bregovje,
Gosto ternje in stermino,

Ko se spravljajo na delo;

65

Tak sterme poslanci Božji
Pri pogledu nove zemlje,
Strašnih krajev afrikanskih,
Kjer doma so divje, ljudstva,
Kjer puščave so neznanske,
Tamni gozdi, v njih zverine,
Solnce vroče kakor oginj.
Misli švigajo po glavi,

Čudne misli,, strah in groza,
Sveta serčnost vse premaga..

Vzhaja zgodnja zlata zora,
Vstaja glasen šum po mestu,
Solnce jutranje razlije
Svitle žarke po valovih
Morskih, po valovih nilskih.
Dalje v kraje afrikanske
Jadrajo junači verski.

Kakor blisk ob uri hudi
Razsvitljuje tamno obnebje,
Tak pogum po sercih šviga,
Premaguje strah in grozo.

Pred odhodom oče Bilo,
Verla misijonska glava,

' Jasna kakor s vi tla zvezda,
Govori tovaršem svojim:

„Oj junači, dragi bratje!
Deleč Nilovi so viri,

Gori bomo zdaj veslali.
Poslovite se od morja,

Ki rosi domovje drago,

Mirne raje evropejske.

Veter pihal bo še dalje,
Plavale še bojo barke,

Nikdar več pa nas nosile
Po valovji v domovino.
Plavale pa bojo barke,

Ki novico ponesejo
Milim bratom v domovino,

66

Da junači verli padli

V boji težkem so in slavnem.
Da, junači! bojevali

Bomo hude terde boje
Zoper ljuto moč peklensko,
Zoper hude njene trume,

Ki jih zbrala je na zemlji.
Solnce bo nad nami peklo
In belilo hladno zemljo,

Da bo vroča pod nogami,

Kot apnenica goreča.

Pa junaštvo vse premaga,

Le ne bojte se junači,

Večen bo nam venec slave.“ —

Reče Soliman Abuna:

„Prave so besede tvoje,

Verla glava, oče Rilo!

Da junaštvo vse premaga.

Terde boje bomo bili,

Z nami pa bo Vsemogočni,

Silen boli kot zmaj peklenski,
Svitol bolj kot jasno solnce,

Pod Njegovim smo banderom,
On je moč nam in zastava.

Vera naša je močneja
Kot viharji po puščavah;

Up oblake bo prediral,

Kakor plamen nočno tmino;

Bolj ljubezen nam je gorka,

Kot goreča strela v blisku.
Zdravo naj ostane morje,

Zdrava draga domovina,

Zdravi bratje tam premili.
Unstran groba vsim narodom
Ena -—• rajska je dežela,

V nji se združimo na večno.
Kolika bo radost naša,

Da pripeljemo zgubljene
Ovce pred obličje Božje.

Toraj bratje le pogumni,

Naj po Nilu barka plava,

Deleč so njegovi viri,

Gori bomo zdaj veslali.

Zdravo naj ostane morje,
Zdrava draga domovina,

Zdravi bratje tam premili .“ ■—

Glasen vriš in šum na brodu
Spremlja barko po valovili,

Rilo gre in ž njim tovarši.
Nilski begajo otoci,

Na pobrežji so samije,
Zvergolijo pevske trume,
Plašna se zverina skriva,

Ob straneh so gore sive.

Na samije solnce sveti,

Na drevesu tiča peva,

Kot bi pevala početje
Slavnih dni minulih časov:

„Oj junači, le pogumni,

Čaka setev vas bogata,

Krasen venec bode slave,

Kot je venec mož pobožnih,

Ki so bili tu pred nami,

Noč in dan Boga častili.

Večni kralj nebes in zemlje
Bival tukaj je v samoti,

Ter posvetil tužno zemljo.

Oj junači le pogumni,

Večni bo povsod vas vodil,

Vse stvari so Stvarnikove!“

Poje tiča, veter piše,

Urno lahka ladja plava,

Nilski konji, krokodili,

Dvigajo se na poveršje
In razganjajo valovje,.

Kakor zrak oblaki sivi.

68

Po Egiptu piramide,

Silne čuda starih časov,

Na hregovji se verstijo,

In v spominu razne misli
Zbuja,]o se vsim junakom.

Zdaj tebajska razvalina
Iz daljave se pokaže,

Nemo, glasno oznanuje,

Da na zemlji vse preide,

Kakor dim, ki v zraku zgine.
Ni kraljestva, ni bogastva,
Prašn j a groblja vse pokriva,
Preč je slava vrat stoterih;
Palma venčana žaluje,

Tiča žalno pesem poje,

Tužno vdira se zidovje,

Po votlinah šviga groza,

Med razpadom so strahovi.

Urno plava lahka ladja,
Stermim se slapovom bliža,

Oj junači, perve teže,

Silni trudi vam protijo.

Kot derči o hudi uri
Kalni potolč po planini,

Tak slapovje nilsko bije,

Tj e priplava urna barka.

Zdaj brodarji se zverstij-o
Po pečevji, po stermini,

Verv pri vervi je napeta,

Krog in krog pa vrisk odmeva,
Da prihaja černo ljudstvo
Sum in hrup in čudo gledat.
Barka pleza, se obrača,

Kot peresce po vertincu,
Vzplava lcvišlco in se zinalcne,
Hrup do neba se dviguje.

Pa pristopijo zamorci,

Hrup iz nova se zažene,

Barka skoči na verh slapa,

69

Kakor jastrob na višino,

Glasna radost se razlega.

Tak se slap versti za slapom,
Lahka barka vse premaga,
Jadra čversto so napete.

Kakor grom bobne viharji,

Peni, širi se valovje,

Barka mimo dalje plava,

Verski zapojo junači:

„Slavljen, hvaljen bodi Večni,
Varno je zavetje Tvoje,
Vklanjajo se Ti viharji,

In pokorno je valovje,

Ti si srečne nas ohranil,
Vekomaj nam hvaljen bodi!“ —

-o©Oy©-

70

Somenj v Hartumu.

I^fišnjeva in Bela reka
Stekati se v Nil mogočni,

Na pritoku stoji mesto,

Tvoje mesto, Mehmed-Ali!

Ki Hartum se imenuje.

Tj e se zbiraj o kerdela
Iz pokrajin afrikanskih,

Tod Arabec v Meko roma
Častit svojega preroka.

Tu somenjski hrup razlega
Krog in krog se po puščavi.
Močno je valov šumenje,

Pa glasneje hrup udarja,
Mergolijo goste trume.

Kaj godi se na somenji,

Kaj na tergu se prodaja?

Al je dura, drugo seme,
Razne žita in pridelki,

Ki rodi jih plodna zemlja?

Dura ni in drugo seme,
Razno žita in pridelki,

Kar rodi jih plodna zemlja.

Al so šibki gladki konji
Al rejene so goveda,

Ino druge drobne cede,

Ki pašo se po ledinah?

Niso šibki gladki konji
In goveda ne rejene,

Niso druge drobne čede,

Ki pašo se po ledinah.

71

Al izdelki rok umetnih
Iz zlatd, srebra kovani —

Al so svilnate tančice,

Drago tanko mehko tkanje?

Ni izdelkov rok umetnih,

Iz zlata, srebra kovanih,

Niso svilnate tančice,

In ne drugo mehko tkanje.

Blago čudno, poslušajte,
Groza naj serce prešinja,

Zbuja jok in miločutje.

Tam v Kartumu se prodaja
Človek, zalcovan v verige,
Robstvo ga v železje kuje,
Dela mu skeleče rane,

Vtrinja solze mu kervave,

V serce mu obup prinaša.

Hodil mož po ravnem polji,
Gledal je rumeno klasje,
Radoval se blagoslova.

Kar iz gozda ropar plane,
Kakor jastrob na goloba,

„IIodi z mano!“ ljuto vpije,
Nečloveško tepe, bije,

Žene ga na terg na prodaj.

V mirni koči inati biva,

Milo boža malo dete,

Dete se ljubo ji smeja,

Gleda bratce in sestrice,

Serca vsim sladi veselje. —
Prilomasti divja truma,

Dete zgrabi, mater vleče,

Smert mu žuga, kdor se brani,
Jok in vpitje ne pomaga,

Bič, želežje poka, stiska,

Hodi, hodi berž na prodaj;

Oj osoda grozovita!

Po dobravi deček teka,
Žvižga, poje čedi svoji
In s tovarši se raduje.

Al prijezdi mož neznanski,
(Jasa dečku ni bežati,

Že ga ropar privezuje,

Kot žival leteti mora,

Ge se vtrudi, šiba poje,
Nečloveško ropar bije,

Žene ga na prodaj v robstvo,
Nikdar več ne vidi mame,

Ne očeta, ne domovja.

Hrup odmeva po Hartumu,
Tu se brat od brata loči,

Oče več ne vidi sina,

Mati britko izdihuje,

Vzeli so ji ljubo dete.

To je vpitje, trepetanje,
Stiskajo kervavi žulji
In skele boleče rane.

Strah po revnih sercih šviga,
Kak obupnost, groza tare
Pretepene in vkovane.

Roparji pa nečloveški,
Prodajavci, kupčevavci,

Ti na glas se krohotajo,

Terde serca nečloveške,

Brezi vsmiljenja in čutja,

Kot na bregu terda skala.

Barka gre po Beli reki,
Težka je in obložena,

Proti mestu jo zavije,

Pred Kartumom tam se vstavi
Celo mesto hrup zažene,

Tu je groza, trepetanje,

Tam krohot in divja radost,
Ladij a odpre predale,

Da pokaže blago svoje.

Iz poskritih taninih kotov
Leze truma, tužna, bleda,

Lica smerti so podobne,

Vse razpraskane telesa,
Žvenketa verig železje,

„Hajd na prodaj!“ se razlega,
Poka bič, železje stiska.

Oj kak deleč nečloveške
Serca gazijo v hudobi! •—

Trama v trumo se zapleta,
Mož zagleda svojo ženo,

Mati hčer in sestra brata;

Le oko očesu miga,

Pogled rani kakor britev,

Dano ni jim govoriti —

V roke seči si k slovesu.

Ta se rob na zemljo ineče,
Drugi stermo zre v nebesa,
Tretji nem stoji kot kamen,
Odervenel je v osodi.

Zdaj odide cela trama,
Truma prenesrečnih robov,

V barko tamno, v skrite kote,
Nečloveštvo jih seganja,

Tam jih zlaga, kakor ribič
Zlaga ribe nalovljene.

Tužno gleda bleda truma,

Ko odrine težka ladja,

In odide v daljne kraje
Z brati, zndnci in prijatli,

Ki predrage domovine
Vidili nič več ne bojo.

74

Prodajavci, kupčevavci
Pa se divje krohotajo,

Druge trume so na prodaj,
Zopet vrisk in hrup odmeva.
Kar po Nilu od Egipta
Druga nova ladja plava,

Urno jadra proti mestu,

Pred Kartumom tam se vstavi.
Celo mesto hrup zažene,

Tu je.groza trepetanje,

Tam krohot in divja radost.

In iz barke veličastno
Stopajo možaki verli,

Gledat grej o trume blede,
Vse jih tiho, mirno gleda,
Radovedno pričakuje,

Kaj prikazen nova hoče.
Vesele ‘se prodajavci,

Kažejo jim trume blede,
Tresejo stvari se revne,

V groznem strahu trepetajo.

Kdo možaki ti so verli,
Prišli na somenj hartumski?
To kerščanski so junači,
Bistra glava, oče Rilo,

Ž njim pa Soliman Abuna,
Verla Vinko, Pedemonte,

In tovarši drugi hrabri.

Ko stojijo med druhaljo,
Med trepetom in krohotom,
Reče Rilo Solimanu:
„Soliman, tovarš junaški!
Krepke so besede tvoje,
Razodeni bledi trumi,
Kakšen posel nas pripelje .“

Stopi Soliman Abuna
K množici in beseduje:

75

^Poslušajte, tužne trume,
Poslušajte, kupčevavci:

Bog nebeški nas poslal je,
Mene in to var še moje,

Bog, ki vse človeštvo ljubi,
Ker otroci, smo Njegovi.

Mir in radost smo prinesli.
Razdrobijo se verige,

Ktere sekajo kervave
Rane narodom zamorskim.

Vi hudobni kupčevavci
Več ne bodete lovili
Po samoti trum nedolžnih.
Velik Bog je, luč nebeška
V te pokrajne bo svetila,

Mir vam bodi, blede trume!“

Kakor solnčni svit prešine
Tamni svet po hudi uri,

Tak obsije z Začudenjem
Sladka nada blede lica.

Tiha groza vse obhaja,

Vse se čudi prerokvanju.
Ljudstvo černo se razide,

Vsi tovarši pa z Abunom
Svetega Boga častijo.

—OQOae-

76

Hrepenenje po svetem kerstu.

Umevaj struna, kak spomlad prisije
V kraje, kjer ni nikdar pred sijala,
Kak rosi na tla nebeška mana,

Kj er so bili pred ledeni mrazi,

Kak bliščoba rajska se razširja,

Kjer plazila se je tužna tmina,

Tužna tmina tisučere leta. —

Terdih se verig je iznebila
Bleda trama, prosta zopet diha,
Prišla v mirno varno je zavetje,
Sveti so sprejeli jo junači.

Lepa, draga prostost je telesna,
Kakor roža, ki evete na vertu;
Lepša, dražja prostost je duhovna,
Lepša je kot svitla, zlata zvezda.
Cerna truma, truma oproščena,
Tebi mila, zlata zvezda vzhaja,
Bliža duhu prostost se nebeška.
Kakor Modre betlehemska zvezda,
Tak previdnost sveta spremljevala
Deleč k tebi verske jo junake.

Zbrano starih mladih je število,
Poslušavcem govori Abuna:

„Čujte dragi bratje afrikanski!
Poslušajte stari me in mladi!

Pravil bom velike čuda Božje.
Mnogokrat ste vidili obnebje,

Kak tam gori zlato solnce sije,
Kak migljajo zvezde, luna sveti.
Zmirom vidite prostorno zemljo,
Morje, reke, gozde, in planjave,
Pod obnebjem pa oblake sive,

Ki vetrovi silni jih dervijo.

77

Bili pa so enkrat tamni časi,

Ni obnebja še in zemlje bilo,

Takrat Bitje bilo je le eno,

Večno Bitje, Bog se imenuje.

Bog je rekel v tamne čase: Bodi!

In na enkrat solnce je svetilo,

Zvezde so na nebu zamigljale,

Zemlja berž pod solnce je stopila,

Ter pognala cvetje in zelenje.
Zaplavale ribe so po vodi,

Po vsi zemlji se razšle živali,

In vse to stvarila je beseda
Bitja večnega, beseda: Bodi. —

Veste li sedaj, kdo svet je vstvaril,
Verjete besedi ? — Govorite!“

Cerna truma, truma začudena,
Verje čudo, glasno odgovarja:

„Verujemo, Soliman Abuna!

Bog nebo je vstvaril ino zemljo,
Hvaljen bodi Bog na večne čase! <£  —

Mine noč in drugi dan napoči,
Zgodaj pride truma k Solimanu,
Poslušavcem govori Abuna:

Bila sta nebo in zemlja v. redu,

Večni vstvaril zadnjič je človeka,
Perva bila sta Adam in Eva,

Vsi otroci njuni smo na svetu.

Djal ji Bog bil v raj je ljubeznjivi,
Kjer nobene bilo ni težave,

Vedno lepa je pomlad sijala,

In človeka bila neumerljiva.

Prišla pa je kača, duh hudoben,

In stvari nedolžni zapeljala,

Da Boga sta svetega žalila.

Bog poslal je njima hude kazni,
Morala iz raja sta bežati,

Stiskalo ji je potem terpljenje,

Prišle so bolezni, hude leta,

78

Našla pot je huda smert na zemljo. r—
Bog preklel je svet zavolj človeka,
Večno mu zažugal pogubljenje.

Vendar milost Božja je velika,

Božji Sin prišel je sam. na zemljo,
Križati dal grešnemu se svetu,

Ter odrešil revnega človeka.

Zopet je odperta pot v nebesa,

Gor nad zvezdami v deželo srečno,
Kjer Mogočni vekomaj stanuje;

Vse narode cele zemlje vabi,

Naj pred sveto pridejo, obličje.

Gori hoče tudi vas imeti,

Da pripeljem vas, poslal je mene,
Prišli z mano verli so tovarši.

Hočete li z mano gor v nebesa?
Govorite in odgovor dajte!“ —

Cerna truma glasno odgovarja:
Hvaljen bodi Bog na večne čase,

Da poslal jo svetu Rešenika,

Pelji nas, Abuna, gor v nebesa!“ —

Tak razlaga vsaki dan Abuna,

Verli mu pomagajo tovarši,

Verno jih poslušajo zamorci.

In približa god se vsih svetnikov,
Govoriti jame spet Abuna,

Poslušavce Černe nagovarja':

„Čudno sveto je kraljestvo Božje,

Ki obsega zemljo in nebesa.

Tužna zemlja vedno se bojuje,

Večno se nebesa veselijo.

Al terpljenje le prinaša venec,

Slavni venec glorije nebeške,

Ki ljub6 na veke bo cvetela.

Jutri bratje zapustimo zemljo,

Ter zamaknemo se v rajsko mesto,

V mesto večno radosti nebeške.

79

Trume so izvoljene pred Bogom,

Sveto  pojejo nebeški kori,

Sladka jih zveličanost navdaja,

Sveti dan, nikelj ni nočne tmine.

Gori bomo, bratje afrikanski!

Enkrat se na veke radovali;

Vabijo nas angelji nebeški,

Vabijo izvoljene nas trume,

Vabi Božja mati in Kraljica —

Vabi sveta mila nas Marija.

Da dosežete veselje rajsko,

Morate imeti oblačilo

Belo kakor sneg, in čisto dušo,

V svetem kerstu novo prerojeno.

Jutri naj napoči dan presrečni,

Hočem vas v nebesa zapisati,

Dati vam nedolžnost s svetim kerstom.“

In zamorska truma odgovarja:
„Hvaljen bodi Bog na večne čase,

Da poslal s tovarši je Abuna;

Oj Abuna, prosi ti pri Bogu,

Da še eno jutro nam napoči. “

Pozna noč je, v miru vse počiva,
Milo svetijo nebeške zvezde,

Višnjeva bobni in Bela reka,

Sveta harmonija se razlega
Od višav nebeških dolj na zemljo.

Trume so zveličane vesele
Srečnih zmag in .vekovite slave,
Rade bi narodom jih odkrile,

Ki še tavajo po tužni zemlji.

Irt v Kartumu pozno truma moli,
Cerna truma, truma oproščena,
Hrepeneča zgodnje zarje čaka,
Svitle zarje, glorije nebeške. —
Gre poslušat Soliman Abuna

80

Dečke mlade in obličja nježne,

Al so mirni v pozni svitli noči,

Al oči jim stiska sladko spanje. —

Sladko spanje jim oči ne stiska,
Tiho hrepene po svitli zarji,

Svitli zarji, gloriji nebeški,

Glas pošiljajo nad jasne zvezde,
Svete jih poslušajo nebesa:

Oj nebeščanje presrečni,

Kak se dobro vam godi,

^ " 1 1  mi

Kaj prisije zgodnja zarja,
Kaj napoči beli elan,

Da nam bele oblačila
Dd Abuna Soliman.

O Marija, Mati Božja,
Prosi, prosi ti za nas,

Da napoči skoraj jutro,
Pride zaželeni čas.

Še otroci jeze Božjo
Z grehom smo obloženi,
Jutri bomo pa umiti,
Prerojeni in novi.

O Marija, prosi, prosi,
Da nam dojde beli dan,
Da stori otroke tvojo
Nas Abuna Soliman.

Ti si dobra, ti si mila,
Le pri Bogu prosi zdaj,
Radi zvesto te častili
Bodemo na vekomaj ! —

81

Pride svitla zarja, vzhaja solnce,
Serčno se i - aduje černa truma,
Zgodaj prot nebesom se ozira,

Gori mlade serca povzdiguje,

Mlade serca, polne hrepenenja.

Kar pristopi Soliman Abuna,
Spremljajo častiti ga tovarši,

V roči imajo bele oblačila,

Sveče bele svitlo jim gorijo.

Ide truma, truma hrepeneča,

Pred Marijo, pred Kraljico milo,

In besede svete izgovarja,

Zvestost svetemu Bogu obeta,

Čudijo se krog in krog gledavci.
Spet pristopi Soliman Abuna,

In z vodb jih sveto vse obliva,
Govori besede pomenljive:

„Kerstim vas sedaj v imenu Božjem,
Bele vam izročam oblačila,
Neomadežane ohranite,

Ciste ponesite pred Gospoda."

Radost sveta šviga v mlade serca,
Glasno Večnemu pojejo slavo,

Hvala se nebeščanom razlega,

In češčenje blaženi Mariji.

Kakor prosti revež se raduje,
če h kraljevi mizi sme prisesti,

Tak in še neskončno bolj veseli
Novokeršenci so in — pervenci
Solimanovega misijona. —

Pride večer, zarja pozna sveti,
Višnjeva bobni in lici a reka,

Sveta harmonija se razloga
Od višav nebeških dol na zemljo.
Celi svet spoštljivo odgovarja,

In nebeščanom prepeva pesmi,

Ž njimi strinja se hartumsko petje,

6

82

Soliman s pervenci glasno poje,

Da glasovi deleč krog donijo:

Hvalite Gospoda, narodje po zemlji,
Naj hvali ga zemlja, bregovje, morje;
Slavite Gospoda vse reke, potoki,

Naj v času Ga dnevi in leta časte.

Hvalite Gospoda, ve zvezde nebeške,
Naj hvali Ga solnčni in lunin žar,
Slavite oblaki Ga sivi z vetrovi,
Donijo naj pevski glasovi mu v dar.

Slavite Gospoda, vi kori nebeški,
Kerubov in Serafov svitle verste,
Vesoljno stvarjenje Gospoda naj hvali
Od jutra do mraka, od mraka do dne

SGQ30-

Rilo slovo jemlje.

Q j sem pravil tebi,
Soliman Abuna?

Svitlo solnce peče,

Bčli hladno zemljo,
Rumeni se trava,

In veni zelenje,

Viri se sušijo,

Hudi so viharji,

Grozne so puščave. —
Roka se mi trese,

Moč me je pustila,
Merzel pot po čelu
Smert mi naznanuje,

Oj tovarši, z Bogom!
Skupaj smo veslali,

Bil sem vam voditelj,
Preč je delo moje,

Grob se mi odpira. —

Tebi, moj Abuna!
Zročam te dežele,

Dalje mi razširjaj
Ti kraljestvo Božje,
Zvesto pomagajte
Mili mu tovarši.

Boji so težavni,

Huda je vročina,

Oster veter brije,
Strašne so puščave.
Vendar se ne bojte,

Bog vam bo pomagal,
Verna pomagala
Bode vam Evropa,

Z vami radovala
Božja se nevesta. —

84

Nilovi valovi
Bojo vam šumeli,

Hladna zemlja krila
Bode lica meni,

Grob se že odpira,

Zadnja ura bliža.

Ko gomili hladni
Kmalo me zročite,

Srečno potovajte,

Cerni rod učite.

Ti pa, moj Abuna,

Blaga modra glava,

Ki Bogu posvetil
Male si pervence,

Živi mnoge leta,

Bodi zdrav in srečen,

Bog vas vse obvaruj —

Tako oče Rilo,
Misijonska glava,

Bratom beseduje,

In oči zatisne.

Daroval življenje
Pervi je za ljudstvo
Cerno afrikansko.

Že ga spremlja truma
Novo prerojena,

Spremlja ga v gomilo
Hladne tihe zemlje,
Soliman s tovarši
Poje miserere.

Glasen zvon ne poje,
Znanca pri pogrebu
Ni in rodovine;

Ni mertvaskih križev,

Ni pokojnih mertvih,

Ena le gomila

Je v samotnem vertu,

Rilo tam počiva.

85

Venčana ga palma
Sama obžaluje,

Tiča afrikanska
Milo mu prepeva,

In nebeška zvezda
Sladki mir mu lije.

Hodi čer na truma,
Novo prerojena,

Pod samotno palmo,
Na gomilo hladno,
Hodi ž njo Abuna,
Mladi trumi pravi:
„Tako bomo enkrat

V tihem grobu spali,
Angelji nebeški
Bojo zapiskali,

In iz tihih grobov
Bomo se zbudili,

V svetih se nebesih
Večno veselili/'

Nilovo valovje
Bije na bregovje,
Zgodnja zarja vzhaja,
Pozni zor zahaja,

Tiča afrikanska
Se na palmi peva,
Jutranja le rosa
Hladni grob odeva,

V tihem grobu spava
Misijonska glava,
Slavni oče Rilo,
Spanje mu je milo.

OGOOO

86

Akna sam.

počiva v tihem grobu Rilo,
Dežela vroča vživa pervi dar.

Kako junaško mu je serce bilo,
Junaštvo sveto bilo mu je mar.
Prezgodaj mu življenje je vgasnilo,

Ne smem soditi jaz, uboga jsvar,
Stermim in molim, vda se pamet moja,
Prečudna je Gospod! previdnost Tvoja.


Nezmožen sem, samota me obdaja,

Oči mi kažejo na vse strani.

Serce pogumnost rajska mi navdaja,
Prikazen ljutih vendar se boji;

V trenutku pervem zmago spet obhaja,
Ker svesto si neskončne je moči,

Ker Vsemogočni je izvolil mene,

Naprej me hrepenenje čudno žene!

Naj mila bo tedaj mi roka Tvoja,
Pogumen nove jadra spet napnem;

Da najdem kraj prihodnjega si boja,
Dežele čudovite gledat grem.

Pa zmaga Tvoja bo, Gospod! ne moja,
Ti Večni dajaš slabim moč ljudem,
Kolo obračaš večne zgodovine,

Pošiljaš luč med tužne, goste tmine.

V domovje gori pa čem glas poslati,
Da čuje ga mogočna Avstrija,

In da ga čujejo slovenski brati,

Da sprejme verna ga Evropa vsa,

Da sever pošlje zor v bliščobi zlati,
Da narod černi rajsko luč spozna,
Poprej pa jadra zopet se napnite,
Dežele nepoznane mi odkrite.

.QO »©O-

87

Vožnja po Boli reki.

pošlje barke Haled paša,
Pošlje jih po Beli reki,

Od Hartuma preč veslajo
Med zamorce na kupčijo.

Ž njimi Soliman Abuna

V kraje notranje odrine,

V kraje vroče, nepoznane,
Kjer brez sence solnce sije,
Kadar vzplava na verb neba.

Močne jadra so napete,
Silni piskajo vetrovi,

Oster glas ušesom žvižga,
Kot kobilce bi cverčale,
Kadar siloviti roji
Skrivajo bliščobo solnčno.
Nepokojno je valovje,

Kot morje široka reka,
Zibljejo se težke barke,

Les, železje se stresuje,
Sever v čversti steženj buta,
In napenja močne jadra,
Urno goni proti jugu,

Med zamorce, narod černi.

Gleda krog in krog Abuna,
Proti nebu in po zemlji,

Pred očmi prikazni nove
Se verstč, serce budijo.

Kakor gleda vojskovodja
Gore, griče in planjave,
Gleda, kaj sovražnik dela,
Kam postavil bi kerdela,

Da doseže slavno zmago:
Tako Soliman Abuna

88

Meri z bistrimi očesi
Čudno zemljo afri kansko,

Kjer postavljal černim ljudstvom
Bo zastavo večne slave.

Kaže razno se bregovje,

Gosta trava ga zarašča,

Bolj kot dolga rež velika,

Pase v njej se černa truma,
Truma slonov afrikanskih.

Tam stoje stoletni gozdi,

Solnčni žar jih ne predira,
Varna je po njih zverina
Po berlogih, v nočni senci.
Pevske trume, drobne tiče
Letajo po tamarindah,

Sveti pisano se perje,

Tanki kljuni žvergolijo.

Tu labud po Nilu plava,

Tamkej truma opic skače,

In žirafa vrat vzdiguje.

Zadaj se skalovje dviga,

Dim vali se proti nebu,

Barke ljudstvu krog oznanja.

v  Že prihaja černo ljudstvo,
Čudi se brodarjem belim,

„Mata da doto“ prepeva:

Dobro nam imej se Sultan!

Barke jadra spet napnejo,
Plavajo po Beli reki
Vedno dalje proti jugu.

Zvezde severne bežijo,

Nove zvezde se na jugu
V žarni kažejo bliščobi.

Pod obnebjem nad puščavo
Zračne švigajo zercala,

Gozdi, reke, vasi, mesta,
Zvezde, morje, ljudske trume,

89

Švigajo ti pred očesom,

Zginjajo kot bela pena,

Kakor blisk bežijo urno.

Nove trume vrejo k barkam,
Heliabci v in Siluki,

Borci, Circi in Vajaci,

Kiki, Berci in Arolci,

In še ljudstev druzih mnogo,

Staro bliža se in mlado.

Cerno ljudstvo glasno peva,

In pozdravlja vse brodarje;

Pride ž njimi kralj Nigila,

Cerni kralj k brodarjem belim,
Novih gostov se raduje,

Ž njim prepeva černa truma:
„Zdrave barke gospodarja,

Zdravi bodite brodarji,

Daljni bratje, bratje beli,

„Mata da doto, zdrav Sultan 1 “  —

Vse na suho gre iz barke,

Gre tud Soliman Abuna,
Radovedno ljudstvo gleda
In spoštljivo ga pozdravlja.

Zdaj pričenja se kupčija,

Daj „bakšiš, bakšiš“, darilo,
Dajte svitlih nam kristalov 1 “
Cerno ljudstvo prosi, vpije.

Dajo turki steklenine,

Slonokostje pa zamorci
Urno nosijo na barko.

Mirno gleda jih Abuna,

Prime pa ga kralj Nigila,

In poprosi za darilo,

Da Abuna mu darilo,

S vitle da mu steklenine,
Razdeljuje jo med ljudstvo.

Cerno ljudstvo se raduje,

Ploska, skače in prepeva:

90

„Živi, Soliman Abuna!"

In po nilskih se deželah
Krog in krog en glas razlega:
„Prišel oče je, Ahuna,

Beli mož med narod černi,

Dal je svitlih nam kristalov,
Živi, Soliman Abuna!"

Gleda Soliman Abuna,

Kak se ljudstvo ga raduje,

Prime citre, vdan v strune,

Mili glasi zadonijo ,

Da odmeva po dobravah.

Cerno ljudstvo poskakuje,

Se tud Nigila udriha,

Glasba mična vse opana,
Radostni pojo zamorci:

„Oj Abuna živi, živi!

Žmiraj ti pri nas ostani,

Ti kraljuj v deželah naših!"

Vse potihne, na tla sede,

Ko pomigne jim Abuna,

Govori besede take:

,,Prišel k vam sem, černi bratje,
Zmirom čem pri vas ostati;

Gor nad zvezdami dežela
Je nebeškega Očeta;

Vekomaj on v njej kraljuje,

Tam so vsi narodje zbrani,

Kar jih bilo je na zemlji.

Prišel k vam sem, černi bratje,
Da vam gori pot pokažem.
Vernem se, pa zopet pridem,

Z mano pridejo tovarši,

Ž njimi sreča in veselje.

Ti pa Nigila, govori,

Odgovori mi vse ljudstvo!

Bote radi nas imeli?" —

91

Odgovarja kralj in ljudstvo:
„Radi bomo vas imeli,

Živi Soliman s tovarši,

Vaše bo kraljestvo naše.“

Govori in se raduje
Nigila zdaj kralj, in ljudstvo,
Sega v roke Solimanu.

Al skrivaj se tur ek vmeša,
Ino straši černo ljudstvo,

Vrag poslal ga je peklenski,
Da hudobnež beseduje:

’’ ' '' ’ '' dstvo,

Ce Abuna tu ostane,

Več rosil vam dež ne bode,
Zemlja ne sadu rodila,

Bolj kot zdaj bo solnce peklo,
Jedli bojo vam otroke —

Tak Abuna, kot tovarši.“

Razserdi se truma černa,
Jezno Solimanu vpije:

„To kibč: le berž na barko,
Spravi se od nas Abuna

Močne jadra so napete,
Barka spet na sever plava,
Verne se v Hartum Abuna.

Cemo ljudstvo tiho gleda,
Nigila pa zbranim reče :

„Vselej turek rad se laže,

Mož pravičen je Abuna,

Naj ostane, da pokaže
Pot v deželo nam nad zvezde,
Da nam dela radost, srečo.“
Poterjuje černa truma,

„Živi Soliman 1 “  zavpije,

92

In za barko urno steče.

Nigila cloide barko
Od bregov ja z ljudstvom kliče
„Stoj in verni se, Abuna!
Turek naj domu pobegne,
Živi, Soliman Abuna!“ ■—

.Potolaži jih Abuna:

„Cerni bratje, kmalo pridem,
K belim bratom po tovaršev
Grem, da jih pripeljem sabo,
Ta čas zdravi ostanite;

Drugo leto vam pokažem
Pot v deželo gor nad zvezde,
Srečo, radost vam prinesem.“

v  Veter piše, barka plava,
Cerno ljudstvo glasno kliče:
„Živi, Soliman Abuna,

Kmal prinesi radost, srečo!“

.

Klic po domovini.

jadranski mirno pljuskajo valovi,
Domu vesla Abuna Soliman;

Že skrivajo se Adrije bregovi,

Slovenija odpira hrib in plan.

Pokaže spet se jasni verli Triglava,
Ljubljana bela mu roko poda,

Dolencem oznanuje bistra Sava:

O blagor vam, ki imate aposteljna.

Nekdanja radost serca povzdiguje,
Ljubezen prejšnja vnovič plameni,

„Abuna Soliman!“ — povsod se čuje,
Veselih glasov kraja, konca ni.
Slovenska svetu kaže domovina,

Da zdaj apostelj slavni je doma.

Kak veseli junaškega se sina —
Pozdravlja glasno ga Slovenija.

Al časa ni se dolgo radovati,

Poklic nebeški je Abunu mar;

Domovju mora spet roko podati,
Serčnosti sveti je ločenje dar.

Prišel je pravit čudno zgodovino,

Kak v čcrncm jo potomstvu revež sam,
In glas doni čez mirno domovino,

Naj zida ž njim mogočne slave hram.

Kot blisk, ki na gore visoke šviga,

In strele meče tud v globoke dna,

Tak z glasom svojim vse Abuna vžiga,
Iskreni klic predira do serca.

Prešinja krepki zemljo glas domačo,
Posluša z Avstrijo Evropa vsa,

In glas odmeva v kočo in palačo,
Beseda slavnega aposteljna:

94

,,Pozdravljam zopet vas, slovenski brati
Tovarši mili milili mladih let,

Ni dano nam se skupaj radovati,
Odločim se, kot ločil sem se pred.

Al prosim vas, darov mi prinesite,
Pokažite, da vera vam velja,

Na bregu nilske reke silovite
Slovenske naj zaklade Bog im&.“

„Darovi prekosijo piramide,

Ki ni razdrobil še jih časov zob.

Kar stvarja verno serce, ne preide,
i Močnejše je, kot tisučletni dob.

Ko več ne bo gorenskega Triglava,

Ko zgine zlati z zvezdami obok,

Slovela bo, rojaki! vaša slava

V osrečenji zaverženih otr6k.“

„Pomoč tedaj, predraga domovina,
Pomagaj mi, mogočna Avstrija;

Ko mene ter la huda je vročina,

Junaško ti si vrage zmagala.

Al zmaga tvoja bo še bolj slovela,

Ce posvetiš v puščavi svet altar,

V spominu bo te Afrika imela,

Na veke boš zamorcem rajski dar.“

,,Bog blagoslovil moč je avstrijansko,
Od nekdaj varovalo jo nebo;

Na vek bandero naj ji bo kerščansko,
Zvestoba svitli ki-oni biser bo.

In ker jadransko morje spet miruje,
Prinesi čez valovje blagodar,

Kraljestvo Božje naj se razšinuje,

Pod varstvom tvojim, verli mladi car!“

„Se dalje naj glasovi ti donijo,

Naj sliši verna jih Evropa vsa,

Za slavo Božjo serca naj gorijo,

Naj vžiga se ljubezen bratovska.

95

Moč združena bo čudeže zidala,

Njih bliš prekosil stari Babilon,

Na veke sveta Cerkev bode stala,
Zamorskim bratom pel kerščanski zvon.“

„In komur serce v persih krepko bije,
Pokažem mu v dežele vroče pot;

Naj loči se od drage domačije,

Ves svet v posestvo dade mu Gospod.

V duhovnem svetu mavrica bo krasna
Razpenjala od tod se v Afriko,

Zamorska bo dežela rajsko jasna,

Evropo pa bo venčalo neb6 !“

„Na boj tedaj! Gospod na delo vabi,
Odpira nam vinograd se Njegov.
Domovje! bratov svojih ne pozabi,

Od tebe naj izvira blagoslov!

Ne moj, Gospodov glas naj vas prešine,
Za večne čase delo to velji;

Odpirajo nebeške se višine,

Poganjaj cvet junaštva svetega!“ —

Done glasovi, domovina čuje,'

Posluša vsa mogočna Avstrija;

Kot jeklo iskrice ob kremen kuje,

Tak sega glas do vsacega serci.

Beseda v koče in palače šviga,
Aposteljnu pomaga kmet in car,

Pogum junakom mladim serca vžiga,
Življenje njih je apostoljski dar.


90

Mariji.

gi

Dpet glas povzdigne Soliman Abuna,
Povzdigne do nebes mogočni klic,
Boga za narod černi prosi — Muna,
Zročuje ga kraljici vsili kraljic,

Stoji Abuna v krilu domovine,

Doni nad zvezde v rajske glas višine:

,,Donele zemlji so besede moje,

Ter segale kerščanskim sercem v dno,
Al revna stvar sem brez pomoči tvoje,
Zato obračam k tebi se, nebo!

Poslušaj me, mogočna pomočnica,
Poslušaj zemlje in nebes Kraljica!“

„Tvoj duh je poveličeval Gospoda,

In glas preroški svetu se glasil,

Da bode od izhoda do zahoda
Po zemlji to človeški rod častil.
Razgernjene široke so dobrave,

Razlega se po njih: Marija ave!“

„A1 tužna je zamorska domačija,

Slavi te le pervcncev malih glas,

Prosili so te pervikrat: Marija!

Usmili se, usmili ti se nas;

Naj zarija razlije žarke svoje,

Da sprejme krilo milosti nas tvoje!“ —

„Tedaj, Marija! tebi zročam varstvo
Početja revnega človeških rok,

Naj milost tvoja vodi poglavarstvo,
Usmili ti se Kamovih otrok,

Pošiljaj, morska zvezda! žarke svoje,
Razširja naj se veličanstvo tvoje.“

97

„Mogočna je pri Bogu prošnja tvoja,
Saj si z Zveličarjem rešila svet,
.Dobrot narodom dodeliš brez broja,
Izvir je v tebi, srečnih, milili let.

Po tebi rajske vrata so odkrite,

In v tebi moč za dela zmagovite.“

„Naj širi tvoje se tedaj češčenje,

Da širi slavo večnega Boga,
Nesrečnim pride rajska luč, življenje,
Ki bolečine, smerti ne pozna;

Naj prerodi zamorska se dežela,

Da pomnožč nebeške se ker dela."

„Kar delajo dežele posvečene,

V katerih sije tvoj nebeški bliš,

Kjer čast doni Device prečeščene,
Kjer cvete svetega rešcnja križ,

To bo v deželah nilskih se godilo,
Ime Kraljice večne se častilo."

„Boga bo molil in častil Marijo,

Ki tisuč let je v tmini, Kamov rod.
Nebo bo culo sveto harmonijo,

Ki Tebi slavo pela bo, Gospod!

Ne bojo puste, tihe več dobrave,
Donelo bo po njih: Marija ave!“

„Ne bo več prazna, žalostna dolina,
Prepeval bo po njej Marijin zvon,
Samotna jasnih gor ne bo višina,
Razlegal ž njih se bo večerni don,
Prinašal blagoslove dan Gospodov

V nebeško radost Afrike narodov."

„Nad zvezdami zakrite še višine
Zagledalo bo slepo zdaj oko, _

Odkrit bo žar nebeške domovine,

In bile serca bojo Ti zvesto,

7

98

Poganjale v puščavah rajske klice,
Junaško bojevale se Device.“

„Zato iz serčne kličem giobočine,
Pošiljam k tebi, o Kraljica! glas,

Naj milost Tvoja tužni svet preSine,

Da pride zemlji lepši, zlati čas,

Da bojo vsi narodi te častili,

Veseli svetega Doga molili!" —

Tak moli hrabri Soliman Abuna,
Povzdiga do nebes mogočni klic,

Boga za narod černi prosi — Muna,
Zročuje ga Kraljici vsili kraljic,

Doni med zvezde v rajske glas višine,
Abuna zopet gre iz domovine.

Njegov glas cule serca so kerščanske,
Pobožna cula ga Slovenija,

Odmeval je v pokrajne avstrijanske,

Da čuje verna ga Evropa vsa;

Abunov glas ponavlja večno mesto,

Po sercih se budi češčcnjc zvesto.

Prijatelji Abuna so sprejmili,

Razlega pa sc sveti glas povsod:
„Marija premogočna se usmili,
Da srečen bo, zveličan  Karnov  i
Pomoč narodom vsim je hči sijonska,
Marij na družba  zvezda misijonska.

rod!"

ocooo-

99

Materna zalivala.

Hptoji stoji zelena gora,

Na gori cerkvica je zala,
Sozidana na čast Marije,
Prelepa cerkvica na Stepnem.

Napravi se pobožna mati,
Odpravi se o svitli zarji,

K M ariji sveti gre na goro,
Na lepo Božjo pot na Stopno.

Že pride na zeleno goro,

Že solnce zlato jo obsne,

V altarji je nebeška Mati,
Devica blažena Marija.

Poklekne tj e pobožna mati,
Roke k Mariji povzdiguje,

K nebes Kraljici glasno moli:

Marija! sprosila
Si milost mi to,

Da zopet podala
Sem sinu roko.

Pred tvojim obličjem
Opravljal je dar,

Ko serce nebeški
Mi vžigal je' žar.

Ko mano nebeško
Je ustom podal,
Prečuden je plamen
Ljubezen mi vžgal.

Naj toraj, Marija,
Ti bvala doni,

7 *

100

Naj serce hvaležno
Te vežno časti!

Odšel spet Abuna
In vzel je slovo,

Po mirnem domovji
Več hodil ne bo.

O spremljaj ga zvesto
Marija vse dni,

Za Božjo naj slavo
Serce mu gori.

Saj unstran v nebesih
Ga vidila bom,

Tam gor brez ločenja,

Brez smerti je dom.

Za milost, Marija,

Pa hvala doni,

In serce hvaležno
Ti vedno gori.

Tako pobožna mati moli,

V zvoniku sedem ura bije,
molitvi glasen zvon zapoje.

„Ceščena bodi, o Marija!“

Izgovori pobožna mati,

In zapusti zeleno goro,

Prelepo cerkvico na Stopnem.

Po sinjem morji barka plava,

Po morji se Abuna vozi,

Vesla nazaj v dežele vroče.

Ko solnce jutranje prisije,

Ozira se v slovenske kraje,
Zakriva morsko jih bregovje.
Abuna Soliman odide,

V slovenski dom nič več ne pride.

-OOG5GO-—

101

^Zgodnja danica“

^^lasen hrum doni na brodu,
Tam na Nilu pri Kairi,

Ljudstva mnogo jo na suhem,
Ljudstva dokaj na valovji,

Na valovji nilskem v barki.

Kaj pomeni taka radost,

Kaj pomeni strel in godba?

Al se vozi turški paša
Po deželah afrikanskih ?

Ali poglavar Efendi,

Morda se v Egiptu ženi?

Strel in godba ne pozdravlja
Paša turškega na brodu,

In Efendi se ne ženi.

Cujte: Soliman Abuna,

Iz Evrope se vernivši,

Jadral bo v dežele daljne,

Deleč gori med zamorce,

Pelje novih jim tovaršev,

Božja čast je vsim zastava.

Njim odmeva strel in godba,
Solimanu in tovaršem,

In bandera njim vihrajo,
Ljudstvo glasno njih pozdravlja,
Čudu novemu se čudi.

Nil šumi, mogočna reka,

Na valovji stoji barka,

Barka nova pašatova,

Iz železja je skovana,

Sveti se kot čisto srebro,

Steženj je visok kot gora,

Jadra'bele kakor svila,

102

Močne so vervi kot jeklo,
Vesla čverste kakor ruda,
Težko sidro kakor svinec.

Pride Soliman Abuna,
Tako paša nagovarja:

„Daj mi, paša! barko novo,
Vozil bodem se s tovarši,
Poveslamo gor po Nilu,

Med narode afrikanslteV

Solimanu reče paša:
„Lepe, krasne barke nove
Ne bi dal za zlate kupe,
Vendar Soliman Abuna
Naj ima jo v nizko ceno.

Naj ti dobro, dolgo služi,
Srečno se s tovarši vozi.
Krasna barka pašatova,

Iz železja vsa skovana,

Ki so sveti kakor srebro,

S tožen j njen visok kot gora,
Jadra bele kakor svila,
Močne so vervi kot jeklo,
Vesla čverste kakor ruda,
Težko sidro kakor svinec,
Lepa barka pašatova
Naj Abuna tvoja bode,
Srečen vozi se po Nilu,

Do narodov afrikanskihV

Soliman prevzame barko,
Krasno barko pašatovo,

Tn tovaršem beseduje:

„Oj tovarši, barka nova
Bo po Nilu nas vozila;

Mi Bogu smo posvečeni,
Barka pa bo zvezda naša,
Luč narodom černim nese,
Žar ljubezni prejunaške.“

Tak Abuna beseduje,

Vse se giblje, vso se ziblje,
Ljudstvo se na bregu tare,
Poka strel in vrisk odmeva,

In na barki je Abuna,

Barko novo blagoslovlja.

Na poveršji zavihrajo
Zdaj bandera misijonske,

Nad banderom naj visočim
Zablišči se zlata zvezda,

To je „zgodnje“ svit „Danice“

V barki so trije predali,

Te Abuna blagoslovlja,

V zadnjem pa altar- postavi,
Posvečuje ga Kraljici
Rajski, Materi Mariji.

Tj e postavi nje podobo,

Lepo kakor bliš nebeški.

In na barki pred Marijo
K večnemu Abuna moli,

Sveti dar Bogu opravlja;
Rajska godba se razlega,

Ter odmeva glasno petje:

„Bog pred Tvojim veličastvom
Molimo te Tu v samoti:

Da se širi Tvoja slava
Krog in krog po celi zemlji.“

Dokončana je slovesnost,
Barka nova posvečena,

»Strel in vrisk doni na brodi;,
Žarke širi zlata zvezda,

Hladni piš vihra bandera.

Že k odhodu tromba poje,
Bele jadra so napete,

In izurjeni brodarji

Vsi derže za čverste vesla.

Zdaj oglasi so Abuna,

»Slovo jemlje od Kaire,

In tovaršem beseduje:

104

„ Glejte vi tovarši moji,

Bojevavci svete vere,

Kak se sveti zlata zvezda.

S vitla zvezda je danica,

In danica  krasna barka,

Ki po Nilu nas ponese
Gori med narode Černe.

Zgodnja zvezda poznih časov
Rajske žarke bo razlila
Na obnilske vse pokrajne,

Ker mogočna morska zvezda,

Mila mati je Marija.

Kot danica dan naznanja,

Tak prinese barka naša
Beli dan narodom černim.

Verli bodite brodarji,

Zdrav nam, paša, zdravo ljudstvo,
ln pogumni vi tovarši!

Vozi „zgodnja“ nas „Danica“,
Bog, Marija, bodi z nami!“

Tak Abuna beseduje,

Tromba zadnjikrat zapoje,

Nova barka pa odrine,

Glasno zadone pozdravi,

Sreča! z Bogom! se razlega.

Zopet godba se oglasi,

Močno je valov šumenje,

Glasi pa done močneje,

Verski zapoje junači,

Z zgodnje  se glasi Danice:

Zdrava morska zvezda,

Blaga Božja mati,

Vekomaj devica,

Srečne rajske vrata.

Gabriel pozdravljal,

Rekel ti je: zdrava!

105

Daj nam mir Kraljica,
Svetu druga Eva.

Grešnike oprosti,

Luč prinesi slepim,

Podi hudobije,

Dajaj nam dobrote.

Kaži, da si Mati,

Sinu prošnje zrooaj,

Ki za nas je rojen,

Tvoj se imenuje.

čudna si, devica,

In med vsimi mila,

Reši nas od grehov,

Stori mile, čiste.

Cisto daj življenje,
Potovanje varno,

Jezusa pokaži,

Da se veselimo.

Čast Bogu Očetu,
Velikemu Kri s tu,

In svetemu Duhu,

Trem edina slava!

Barka je na sredi Nila,
Zadnji glasi zadonijo,

Na bregovji klic odmeva,
Ljudstvo sluša, barki maha,
Jemljejo slovo brodarji,

Sveti zgodnja se danica,
Svitla, krasna zlata zvezda,
Zgodnja zvezda poznih časov.

Od Kaire do Hartuma
Glas razširja se ob Nilu:

„V svitli barki iz železja

Pride Soliman Abuna,

Glejte, glejte novo čudo 1 “

In po Nilu barka plava,

Yrejo k Nilu Černe trume,
Čudijo se zlati zvezdi,

In pozdravljajo Abuna.

Vstavi zgodnja se danica,

K njej Abuna ljudstvo vabi,

In pokaže v rajskem svitu
Zemlje in nebes Kraljico.

Spet v pokrajnah vsili obnilskih
Krog in krog se glas razširja:
„V svitli barki iz železja
Pride Soliman Abuna,

V barki sveta je Marija,

Zemlje in nebes Kraljica,
Glejmo, glejmo čudo novo!“
Vrejo k barki trume nove,
Gledajo nebes Kraljico,

Z mično godbo pesem glasno
Verski zapoj o junači:

Zdrava morska zvezda,

Blaga Božja mati,

Vekomaj Devica,

Srečne rajske vrata! —

Veter piše, barka nova
Po valovji mirno plava,

Cverste vesla se vertijo,

Zlata zvezda milo sveti,

Na pobrežji ljudstvo vriska,

Z barko godba ga pozdravlja,
Vse se veseli z Abunom.

Pade tiha noč na zemljo,
In nebo v bliščobi zlati
Mokro pot brodarjem kaže.
Težka barka se no vstavi,
Po valovji dalje jadra,

107

V nočnem blesku na poveršji
Radosten stoji Abuna.

Zdaj od juga se priplazi
Gosta megla pod obnebjem,

In gosti se kakor tmina
O večernem, hladnem mraku.
Zlato zvezdje se poskrije,

Vse na hip obda tamota.

In vihar strašan potegne,

Da se stresne težka barka
Grozno zasumi valovje,

Da prešine strah brodarje.

Blisk in grom skoz tmino šviga,
Vsiplje se naliv kot toča,

In vihar maje valovje,

Da se suče težka barka
Kakor lahki list po zraku.

Vesla sučejo brodniki,

Al vihar jih vse premaga,

Bele jadra jim poterga,

V dno zastonj se sidro spušča,
Ob skalovje barka bije,

Lije dež, valovje pljuska,

Z bliskom spet germijo strele,
Šviga strah po sercih v stiski,
Nagne barka se, pogrezne,

Da v predale voda lije,

Pokajo vervi in steženj.

Vendar zopet se povzdigne,
Zopet pa ob skale bije,

Zopet kviško voda pljuska.

Vse v trepetu strašnem zdiha,
Smertna groza vso obhaja,

Le Abuna na poveršji
Cverst stoji pod zlato zvezdo,
Stresa z barko se, nagiblje,

In oči v nebo upira.

Sčasoma vihar pojenja,
Raztepejo sc oblaki,

108

Zablišče se zlate zvezde,

In pomiri se valovje.

Zopet sučejo se vesla,

Bele jadra so napete,

Mirno zgodnja gre Danica,

V barki zapoj6 junači
Pred Marijo morsko zvezdo:
„Hvaljen bodi Bog neskončni,
Hvaljena nebes Kraljica!
Mirno zopet barka plava,

Ker mogočno varstvo Božje
In premile je Device,

Hvala naj doni na veke!“

©S£300-

109

Po puščavi.

la romba pojo, trop se
Obloženi so velblodi,
Zvirajo se pod zaboji,
Omahuj ej o mehovi,
Jezdici povzdignejo se,
Kot pastirji na zibalki.

giblje,

Zdrava barka in tovarši,

Nam odpira se. puščava,

Snidemo se pri Hartumu.

Alb, sproži trop voditelj,

Pred velblodi jo koraka, v

Tromba poje, trop se ziblje,

Zad gonitclji dervijo.

In Arabec prot nebesom
Moli in na pomoč kliče:

„Oj pomagaj, Abd-el-Kader,
Srečne, zdrave nas ohrani,

Naj velblodi srečni bojo,

Naj blago se ne pokvari
In ne škoduje puščava;

Ti odganjaj nam strahove,
Varno vodi, Abd-el-Kader \ a

Al z Abunom vsi junaki
Tako molijo k nebesom:

„Večni Bog! Ti srečno vodil
Jakopa si po samoti;

Izrael je bil mogočen
Ko iz sužnosti ga rešil,

Čuda delal mu v puščavi;

Vodi Večni, Premogočni,

Tudi nas po varni poti,

Zdrave srečne nas ohrani,

Dober Ti si, Vsemogočni!“

110

Jezdi trop, šumi valovje,
Reka se mogočna skrije
In odgcrne so puščava.

Kakor lovec, ko doseže
Sternu verh visoke gore,

In zagleda deleč morje,

Čudi se, stermi, in misli,

Ker ne vidi daljne meje,

Vse nezmerna je planjava:

Tak junaki svete vere
Čudijo se in stermijo,

Ko odgcrne sc puščava.

Vse je mirno, vse je tiho,

Ni rastline, ni živali,

Ne odmeva glasna reka,

Ne šumljajo hladni viri:
Gledata nebo in zemlja
Gola se v nezmernem krogu,
Vmes praznota je neskončna.

Tak v samoti trop se giblje,
Pesek se kot sneg izmiče,

Po velblodih šiba treska,

Trop za tropom se porniče,

In z gonitelji voditelj
Dan tihotni z vriskom moti.

Na velblodih bela truma
Pa vesele pesmi poje,

Glasi severni v puščavi
Afrikanski zadonijo,

Močno petje se razlega
Po okolici neznanski.

Više vzhaja zlato solnce,
Žarki padajo v puščavo,

Pesek belijo po zemlji,

Da vročina trop premaga.
Stojte! zakriči voditelj,

In velblodi obstojijo,

Potniki na tleh so vročih.

111

Zdaj razgernejo šotore,

Da odganjajo vročino,

Vse počitka se raduje.

Solnce bega, hlad prihaja,
Spet zapoje glasna tromba,

Trop se vzdigne in se giblje,
Zopet, petje se razloga,

Zopet molijo kerdela:
„Abd-el-Kader!“ tak Arabci,
„Veeni Bog!“ — katoličanje. —

Zadnji žarek solnčni skrije
Za puščavo se v daljavi,
Zamigljajo zlate zvezde.

Kot večerni zvon zapoje
Z močnim glasom svitla tromba,
Proti nebu harmonija
V čast doni Kraljici rajski:

Zdrava morska zvezda,

Blaga Božja mati,

Vekomaj Devica,

Srečne rajske vrata!

Pozna noč je, trop se vstavi,
In razpne šotore varne;

Zdaj zakurijo Arabci,

Proti nebu plamen šviga,

Sveti nočna se puščava.

Potniki sc veselijo,

Sum odmeva med tihoto,
Radostne glase se pesmi. .

Lahko noč! so zadnji glasi,

Jek je krog in krog potihnil,
Obmolknilo govorjenj e.

Sladko spava trudna truma,

Za ponočnega čuvaja
Zvesta jim je tiha luna.

112

Bliža dan se, in danica
Zgodaj potnike predrami.
Tromba poje, trop se giblje,
Dalje hodi po puščavi.

Tak preide dan za dnevom,
Kar se zopet Nil pokaže,

Spet šume valovi mokri,.

Vert hartumski hlad ponuja,
Tromba zadnjikrat zapoje,
Glasna radost ji odmeva.

OSOJO

m

Vojska vstavljena.

J^ride sel k Belenijanu,

Tj o v Nigilovo kraljestvo,
Vojsko Barcem napovedat,

Tako ljudstvu beseduje:

,,Poslušajte, kaj vam pravim:
Jezni berski so glavarji,

Hudi berski so vojaci,

H j im pogum gori kot plamen,
Hočejo vas v boj imeti;

Okrog Lade in po Ladi,

Po deželi in po mestu
Tromba poje, boben bije,

Kri junaška v boj se spravlja;
Solnce trikrat ne zaide,

Da vam, nečloveški Barci!

Bojo psi kosti lizali."

Sel izreče in odide.

Zdaj po barski se deželi
Siri hrup: na boj vojaci,
Primite orožje v roke,

Da pokažete pesjanom,

Kako hudo so se spekli,

Da so vojsko z nami vžgali.
Solncc trikrat ne zaide,

Da odbijemo jim glave,
Prebodemo jim trebuhe,

Da zapalimo jim koče,

In poberemo vse blago.

Siri glas sc po deželi,
Tromba poje, boben bije,

Vse na, boj se ljuti zbira.

Tri dni ljudstvu tromba poje,
Tri dni glasen boben bije,

8

114

Meče brusijo vojaci,

V strup pomačejo pušice,

Loke mažejo z mazilom,

Tule polnijo z železjem,
Krepijo pesti si močne,

Zbirajo si terde kije,

In za trombo se podajo
Ter za bobnom k poglavarju.

Tretji večer, zadnji večer
Pride truma brezštevilna ,

Vre k ponočni veselici.

Vsak vojak orožje nese,

Desno pa derži visoko,

V njej navezano je dračje,
Težka butara, visoka,

Proti nebu plamen šviga,
Težka bakla je prižgana.
Kakor svetijo plameni,

Če se morska vojska vname,
Ko zažgane barke čudno
Zibljejo se po valovji:

Tak se križajo goreče
Bakle s svitlimi kresovi,

V močnih rokah jih zamorski
Čversti nosijo vojaci.

Z vojsko šotor se napolni,
Sred šotora oginj šviga,

Luč se krog in krog razširja,
Kakor solnce jasno sveti.

Tam glavar stoji z orožjem,
Mladi so okrog vojaci,

V desni baklo jim gorijo.
Zraven ljudstvo je v okrogli,
Ženstvo, starci in otroci,

Vse se giblje in prepeva,
Vmes odmeva glasna tromba,
Boben bije in rogovi
Trobijo prečudne viže.

115

Zdaj se poglavar oglasi,

Vse potihne, ko pomigne,
Zbranim tole beseduje:
„Poslušajte, stari, mladi!

Kaj bom poglavar govoril.

Jezni berski so glavarji,

Hudi berski so vojaci,

Hočejo vas v boj imeti.

Jutri zgodaj boj se vname,
Hočemo jim pokazati,

Kaj premore kri junaška.

Danes pa se veselimo,

Krepimo si močne ude,

Boj prinese Barcem slavo,
Zmaga dojde nam z bogastvom.
Zdaj v kolesu se vertimo,

Jutri bomo tam plesali,

Kjer bo tekla kri junaška,
Radost naša bo velika. “

„Doto matat!“*) ljudstvo vpije,
„Zmaga naša mora biti \“

In vojaci svitle bakle
Stegnejo nad glave ženstvu,
Starcem in otrokom zbranim,
Ter z orožjem zarožljajo,

Na vse gerlo zagermijo:

Bodemo za vas se bili,

Tekla bode kri junaška,

Zmaga naša mora biti!“

Zdaj se pari zavertijo,

Vse se giblje, vse se ziblje,
Glasno petje se razlega,

Tromba poje, boben bije,

Vmes odmevajo rogovi.

Svetijo se krog ognjišča,

Kviško švigajo plameni,

Krog pa trume se vertijo. —

S*

*) Blagor poglavarju I

116

Dan napoči, boj se bliža,
Zadnjič divje zavertijo
Krog plamenov se v kolesu.

Spet se poglavar oglasi,
Vse potihne, ko pomigne,
Tako zbranim beseduje:
„Poslušajte, stari, mladi,

Kaj bom poglavar govoril.

H koncu zdaj je veselica,

Čas je, da se v boj podamo,
Ze prihajajo pesjani.

Zvečer pa bo zmaga naša,
Zopet bodemo veseli,

Bolj kot zdaj se radovali,

Ko potolčemo Berjane.

To pa moramo storiti,

Nikdar niso dedje naši
Dali se pesjanom v roke,
Nilcadar se mi ne vdajmo.

Vi mladenči, le pogumni!
Zmaga naša mora biti,

Glejte, matere, sestre vam
Pletle slavne bojo vence,

Ko se vcrnetc iz boja.

Pasti mora, kdor se bliža,
Idimo na boj junači!“

Zopet silni boben bije,
Tromba poje in rogovi.

Vsaka koča boben tolče,
Vsaka koča v trombo piska,
Ko zasliši volki boben.

Silna vojska se porniče,

Vse se meša za vojaci,
Zenstvo, starci in otroci,

Širi hrup se po planjavah,

Da odmeva od bregovja.

117

Tak vale se silni Barci,

Bližajo se jezni Berci,

Huda vojska se pričenja.

Že razpenjajo se loki.

In natikajo pušice,

Vzdigajo se suljce, kiji,

Eden sproži, drugi meri,

Tretji mahoma udarja.

Kar zavriska černo ljudstvo:
„Cujte, glejte, belokožnik,

Prišlo je božanstvo sveto,

Hudo smo se pregrešili.“

Bel mož v eernem oblačilu
Stopi med kerdela ljute,

Skoz legat tako zatrobi:

„Kaj se bijete zamorci,

Večni Bog če mir imeti!

Ce se botc vojskovali,

Dež ne bo rosil na zemljo,

Več ne bo vam rasla dura,

Žeja, lakota morila
Bo nemilo po deželi.

Spravite se, mir storite,

Odložite berž orožje,

Tako sveti Bog veleva,

Ki visoko jev nebesih,

Gor nad zvezdami, nad solncem,
Ki pa zmirom dobro vidi,

Kaj počenjate na zemlji.

Toraj urno mir storite,

Da ne pošlje hudih kazni!“

Vse sterme govor posluša,

Že odlagajo orožje,

Sulice in težke kije,

In podajajo si roke,

K možu belemu hitijo,

Ter priklanjajo se nizko.

Pridejo vsi poglavarji,

118

Trume barske, trume berske,
Vse zgleduje se in čudi.

Zopet jame govoriti
Beli mož v obleki černi,

Vse potihne, ko pomigne,
Tako trumam beseduje:

„Prišel sem iz daljnih krajev,
Barka k vam me je prinesla
Sem čez morje, gor po Nilu.
Bog poslal me je nebeški,

Ki ga vi še ne poznate,

Da vam srečo, mir prinesem.“

Zdaj pristopi kralj Nigila,
Serčno belega objame,

Cerni trumi beseduje:
„Poslušajte stari, mladi!

Vidil jaz može sem bele,

Ki so zopet se vernili,

Sli v domovje po tovaršev.

Bil je Soliman Abuna,

Dal nam svitlili je kristalov,
In obljubil, da še pride,

Pot v nebesa nam pokaže,

In prinese srečo, radost.

Beli mož, povej. mi urno,

Kje je Soliman Abuna,

Al si ti izmed tovaršev ?“

Belokožnik odgovarja:
„Verli, dragi kralj Nigila,
Slišal sem o slavi tvoji,

Pravil mi je sam Abuna,

Ki prcscrčno te pozdravlja.
Kmalo spet v dežele vaše
Pride Soliman Abuna.

Jaz tovarš njegov sem Vinko,
Moje sveto je povelje,

Da mirujete z orožjem,

119

Kmalo bo pri vas Abuna,
Mir in srečo vam prinese,.
In pokaže pot v nebesa. “

Zveseli se černa truma,
Vmiri in domu se verne,
Sabo Vinkota povabi,
Čuda Božje ta jim pravi,
Svete vere luč prižiga.

QG <=;©<?

120

Varstvo Božje.

i.

iUjted narodorrf zamorskim
Potuje dan na dan
Apostelj, slavni Vinko,

Za sveto vero vžgan.
Prihaja čer n o ljudstvo,

In sveti mož uči,

Kdor veruje besedi,
Apostelj ga kersti.

Vse ljubi ga, spoštuje,

Le berski poglavar
Jezi se in repenči,

Sovraži belo stvar.

„Jaz čem, da pasti mora,
Ce glavo mi velja,
Sovražim belo kožo,

Pokoja mi ne da!“ —

Izgovori in vzame
Pušico ostro v dlan,
Aposteljna gre čakat
Na hrib Belenijan.

Tam Vinko se sprehaja,
Zamorec prime lok,

Za germom skrit pomeri,
Al — strel ne gre iz rok.

Neznanska groza strese
Hudobnežu roke,

Serce mu čudno bije,

In lica oblede.

K aposteljnu počasu
Prileze tj e na plan,

Tako mu beseduje
Objokan in skesan:

121

„Odpusti, mož mogočni,
Prehudo sem grešil,

S pušico nate meril,

Ko V germu skrit sem bil.
Al groza me obhaja,

Ko vidim tvoj obraz;

Ti svet si in mogočen,
Hudobna stvar sem juz.“

Apostelj odgovarja:

„Zdaj vedi, kaj je Bog,
.Jaz nisem, — Vsemogočni
Izmaknil ti je lok.

Povem ti, da ne skušaj
Moči Njegove več,

Sicer strašno zadene
Te maščevanja meč. a

122

II.

4Ki|apoti se med Berce
Apostelj neki dan,

In truma černa spremlja
Ga čez Belenijan.

Hudo pripeka solnce,

In žeja vse mori,

Na potu ni studenca,

Ki žejo pogasi.

Zastonj po tleh ozira
Skaljeno sc oko,

Od solnca les se vžiga,
Vse jasno jo nebo.
Apostelj omaguje,

Naprej ne more več,
Omagala je truma,
Življenja moč je preč.

Povzdigne pa k nebesom
Kokč ino oči
Apostelj, k Bogu moli,
Naj vsmili se stvari.

In zdajci se prikaže
Oblak nad goro siv,
Trenutkov malo mine,

In vsuje se naliv.

Dež vročo zemljo moči,
Da urno se hladi,

Po jamah vode dosti
Popotnikom stoji.

Vročina ne pritiska,
Poverne spet se moč,
Apostelj spremljevavcem
Spregovori, rekoč:

123

„Zdaj bote mi verjeli,
Kal Božja moč velja,
Pobožna kaj molitev
Pri svetem Bogu zda.
Mogočne so nebesa,
Življenje daja Bog,
Naj žuga pogubljenje,
On reši iz nadlog. “

Potuje spet apostelj,

Za sveto vero vžgan.

In truma oerna spremlja
Ga čez Belenijan.

Vse Božjo moč spoznava,
Apostelj jih uči,

V zamorskih sercih vero,
Ljubezen oživi.

©0009

III.

Jjfo gozdu velikanskem
Apostelj gre domu,

In černi spremljevavci
Bojijo se strahu.

Zaluija pozno solnee,

Na zemljo pade noč,

In gozd je prenočišče,
Naprej ni iti moč.

Bliščobe svit nebeške,
Jim gozda verh tanini,
Zakurijo zamorci,

In grejejo si kri.

Al gostje prenevarni
Po gozdu gnjezdijo,
Ferfrajo nočne tiče,
Zverine tulijo.

Smerčijo divji sloni,

In levi se hude,

Nad ognjem grozen tiger
Pokaže jim zobe.
Popotnike na čelu
Pomoči smertni pot,
Apostelj tiho moli:
„Usmili se, Gospod

Visoko plamen švigne,

In sproži se požar,

V plamenu drevje poka,
Podira ga vihar.

Zverine pa zbežijo,

In tulijo strašno,

Požar se razširjuje,

Da svitlo je nebo.

m

Odide nočna groza,
Napoči beli dan,

S popotniki apostelj,

Za sveto vero vžgan,
Naprej domu potuje,
Nevarnosti več ni,

Po poti spremljevavcem
Besede govori:

„Vesoljnost je pokorna
Neskončnemu Bogu,

In v nar bolj ljuteru boji
Smo svesti si miru.
Gospod kroti zverino,
Odganja divjo strast,

In Njemu le razlega
Naj slava se in čast.“ —

-

m

Abuna Soliman med Barci.

J^arka gi’e po Boli reki,

Sveti zgodnja se Danica,

Jadra proti Gondokori,

Ljudstvu prihod strel naznanja.
Zbirajo se urni Barci,

In med njimi kralj Nigila;

Naglo bližajo se barki,

Tak pozdravljajo Abuna:

„Doto, Soliman Abuna!*)

Prišel k nam si z barko novo,
Kak se sveti zlata zvezda,

Upi nam so se spolnili,

Doto, Soliman Abuna!“ —

Pride barka k Gondokori,

Sveti zgodnja se Danica,
Gleda čudo barsko ljudstvo,

Staro, mlado se raduje,

In prepeva glasne pesmi.

Soliman jim da kristalov,

Da jim svitle steklenine,

Nove kaže jim tovarše,

Tako zbranim beseduje:

„Pridem spet v dežele vaše,
Pripeljani tovaršev novih,

Z nami sreča je in radost,

Hočemo pri vas ostati,

In kazati pot v nebesa,

Odkrivati čuda Božje.

JBarsko ljudstvo glasno kliče:
„Zivi Soliman Abuna,

Zdravi vsi tovarši beli,

Ki so prišli v kraje naše,

In prinesli steklenine.

*)  Doto, jjdrav! dobro došel!

127

Vedno dobro se imejte,

In med nami ostanite,

Da v deželo lepo, srečno,
Pot pokažete v nebesa. “ —

Zbere mesto si Abuna,

Da postavi hišo sebi,

Hišo sebi in tovaršem,

Da sozida belo cerkev
Sveti Materi Mariji.

Cerno ljudstvo tje prihaja
Vsaki dan o svitli zarji;

Ko se solnce ponižuje,
Radostno domu odhaja,

In domačim oznanuje
Božji uk, besede svete.

Tak se širi sveta vera
Po deželah afrikanškili,
In raduje se Abuna,

Z njim veseli so tovarši,
Veselijo se zamorci,

Sveti lcerst jih posvečuje.

- 00060 -

128

Tri nove rože v Afriki.

nebeška

Zgodnja Danica,
Srečno priplava
V mesto Kartum.
Narod zamorski
Barko pozdravlja,
Petje odmeva
Radostnih trum.

?

Božja je slava
Sveto bandero,
Seronim junakom
Večno velja.

V zgodnji Danici
Vpričo Marije
Verli Abuna
Hvali Boga.

Zgodnja Danica
Dalje odrine,
Zvezdo na Nilu
Grleda ves svet.

V nilske dežele
Žarki letijo,
Zemlja razvija
Pervič nov cvet.

Cvetje poganja,
Širi dišave,

Milo duhtijo
Rožice tri.

Mana nebeška
Rože napaja,
Vidila lepših
Afrika ni.

129

Višnjeva reka
Z Belo se strinja,
Potnikom deleč
Pot je odpert.

Tamkaj Abuna

V kraji prijetnem
Pervi zadelal
Roži je vert.

Dalje na jugu,

Kjer ti dežele
Nilske odkriva
Belenijan,

Drugo je rajsko
Rožo zasadil

V zemlji zamorski
Soliman.

V sredi ob Nilu
Roža je tretja,
Sestram enaka,

Milo duhti.

Njo zasadile
Tudi so roke
Blagega serca
Slovenske kervi.

Rože ob Jordanu
Niso tak zale,

Cedri, cipresi
Tolik ni kras.
Venčane palme
In tamarinde
Morajo skriti
Ponosni obraz.

Lepša od zlata
Je korenina,

Bolj kakor srebro se
Perje blišči.

9

130

Niso enako
Zvezde nebeške,
Solnce enako
Bunčici ni.

Rajske dišave
Iz rožic puhtijo,
Barcem odpira se
Sveto nebo.

Srebni so Kiki,

In drugi zamorci,
Abuna prinesel
Srečo je to.

Zgodnja Danica
Plava po Nilu,

Z rožami strinja
Zlati se bliš,

Tam Grondokora,
Tukaj Kartum  je,
Vmes povzdiguje
Sveti se križ.


131

Prošnja za dež.

Mož zamorskih gosta truma
Vola černega pritira,

Nese polne vreče dure,

In pridelkov družili poljskih,
Da jih Djubeku podari.

V tanini koči čarnilc biva,
Glasna truma ga predrami,
Tako njemu beseduje:
„Djubek čarnik! na darila,
Dežja skoraj nam narodi,

Ker suši se ravno polje,

Dura noče obroditi,

Vse vročina huda jemlje,
Toraj dežja nam naredi,

Ti si umen in mogočen.”

Vzame čarnik vse darila,
Govori besede skrivne,

Gosti trumi beseduje:

„Hranil lepe sem darila,

In besede izgovoril,

Nekaj ur še naj preide,

Dež pomoči ravno polje.”

Idejo domu zamorci,

Ure minejo in dnevi,

Huje solnce žge in pali,
Ravno polje bolj razpoka,
Dura noče obroditi,

Vse vročina huda jemlje.

Zopet pridejo zamorci .

K Djubeku in govorijo:
„Djubek čarnik, buča terda,

9 *

132

Lepe dali smo darila,

Dežja pa naredil nisi!

Se en dan ti je odloga,

Če ne pošlješ dežja polju,

Več ne boš po zemlji hodil!“

Djubek čarnih odgovarja:
„Dežja ni, al vi ste krivi,

Kaj ste vzeli belo kožo,

V Grondokori tam prebiva,

Dež odganja naši zemlji,

In nesrečo vsim pripravlja.
Belokožnika izpodite,

Iz deželo naj se spravi,

In rosil bo dež na zemljo .“

Eazserdi se černa truma,
Gre z orožjem v Gondokoro,
Solimanu tak zabavlja:
„Belokožnik, iz dežele!

Ti odganjaš dež od zemlje,
Tako Djubek čarnik pravi.
Toraj spravi se in hodi,

Ostro naše je orožje,

Ce ne greš, gorje ti bode \“

v  Reče Soliman Abuna:

Čudne so besede vaše,

Čudno misli vam rojijo
Po neumni, slepi glavi.

Dežja nima Djubek čarnik,

In no znd ga narediti.

Vsi ljudje po celi zemlji
Revne so stvari nezmožne;
Kdo doseže svitlo solnce,

Kdo do zvezd nebeških pride,
Kdo z oblaki jih zakriva?
Tega nihče nas ne more;

Velik Bog je in mogočen,

On je vstvaril solnce, zvezde,

Vse, kar vidite po zemlji,

On pošilja nam oblake,

On pošilja dež in roso,

On nareja lepo vreme.

Djubek čarnik je goljufen,
Kakor vi on nič ne more.
Svetega Boga molite,

Opustite boj, prepire,

Vse po bratovsko ljubite,

In prišel bo dež na zemljo,
Polje vaše bo rodilo,

Lepi bojo vsi pridelki.

Molil bom tud jaz pri Bogu,
Da vam pošlje dežja, rose,
Da vročina huda neha.

In potem Boga molite,

On je dober, svet, mogočen,
Kar ga bodete prosili,

Vselej bode vam dodelil.“

v Cerna truma odgovarja:
„Živi, Soliman Abuna!

Prave so besede tvoje;

Djubek čarnik je goljufen,
Dati dežja nam ne more,

Bog je dober, svet, mogočen,
Njega bodemo prosili,

In rosil bo dež na zemljo,
Prosi tudi ti Abuna,

Živi in pri nas ostani,

Ti si dober in razumen,

Živi, Soliman Abuna!

Zdaj odidejo zamorci,
Soliman pa k Bogu moli;
Pridejo oblaki mokri,

Dež na vročo zemljo pada,
Zeleni se ravno polje, _

Černo ljudstvo se raduje,
Bogu svetemu prepeva:

134

„Velik Bog je in mogočen,
Kterega Abuna moli,

Njega bodemo molili,

Njemu čast velja in slava,
Hvaljen bodi Bog mogočni!"

— 3© O 3< J • -

135

Barski licenci.

poznem večeru zamorski učenci
Zapuščajo šolo, in jutranji zor
Povablja jih zopet v hišo misjonsko,
Abuna s tovarši pozdravlja njih zbor.

Bazlagajo njim se večne resnice,

In „zgodnja Danica“ k molitvi budi,

Ki solnce izhaja, na potu prepeva
Vesela truma, Marijo časti.

Na potu večernem po barski deželi,
Kjer nikdar častil se pred sveti ni Bog,
Prepevajo čast in slavo učenci,

I)a glas se razlega okrog in okrog:

„Hvalite Gospoda narodje po zemlji,

Naj hvali Ga zemlja, bregovje, morje,
Slavite Gospoda vse reke, potoki,

Naj v času Ga dnevi in leta časte.

Hvalite Gospoda, ve zvezde nebeške,
Naj hvali Ga solnčni in lunin žar,
Slavite oblaki Ga sivi z vetrovi,

Donijo naj pevski glasovi mu v dar.

Slavite Gospoda vi kori nebeški,
Kerubov in serafov svitle verste,
Vesoljno stvarjenje Gospoda naj hvali,
Od jutra do mraka, od mraka do dne!“

-

Božična noč na Nilu.

45r o kerščanskih vsih deželah
Slava Večnemu doni,

Svetu je Zveličar rojen,

Verni rod se veseli.

Sveti večer se praznuje,

Glasne pesmi se pojo,

V sercih plameni ljubezen,

Žar pošilja jim nebo.

In po Nilu barka plava,

V njej Abuna Soliman
Po deželah afrikanskih
Jadra na večerno stran.

Vstavi zgodnja se Danica,
Truden čemi je brodar;

Gre Abuna pred Marijo
Večnemu opravljat dar.

Ura polnoči o " "

Milo sveti tiha luna,

Brez števila zvezd gori.

Poka strel pokrajnam nilskim,
Zbuja se, zamorski rod,
Ljudstvo k zgodnji vre Danici,
Oživi se nočni brod.

Ko Abuna dar opravi,

Gre med ljudstvo tje na plan,
Petje ga in strel pozdravlja:
Živi, oče Soliman!

Vžgejo luči spremljevavci,
Kviško dvigajo roke,

Proti nebu pa rakete
Kakor zvezdice lete.

Zlata zvezda

137

In po nebezu plameni
Švigajo nad nilski brod,
Vtrinjajo se svitle zvezde,
Zlati pasi so povsod.

Spet prižigajo brodarji,

Oerno ljudstvo pa stermi,
Plamen dvojni se srečuje,

In Abuna govori:

„Danes je Zveličar rojen,
Velik je in svet spomin,

V rajske vabi nas višave
Naš rešitelj, Božji Sin.

Vsim ljudem je mir prinesel,
Slava mu doni povsod,
Milijoni Gra častijo,

Moli ga zamorski rod!“

-

Novi zvonovi.

M beli Ljubljani zliti zvonovi,
Milo kot rajske strune done,
Slušajo glase nilski bregovi,
Časi Orfejevi se ponove. —

Plava po Nilu „zgodnja Danica“,
Bele reke valovje šumi,

Bronasta visi na barki troj niča,
Zraven se zvezda zlata blišči.

In ko napoči svitla zarja,
Zgodnja Danica jadra napne,
Tromba k veslu vabi brodarja,
Glasni zvonovi razlegajo se.

Kadar visoko solnce vzplava,
Diha vročino poldansko nebo,
Potna je ob Nilu narava,

Zopet mogočno zvonovi pojo.

Hlad pihljajo sape večerne,
Solnce poniža se v zaton,
Zvezde prižge se tisučerne,

Poje mogočno na barki. zvon.

Tak po širokem glasi donijo,
Godba nebeška odmeva povsod,
Nilski valovi obmolčijo,

Ouje zvonjenje Kamov rod.

Cerni oblak si germeti ne upa,
Vstavlja bliskanje solnčni svit,
Nilski konji ne delajo hrupa,
Krokodil v globočini je skrit.

139

Gozdov ne tresejo silni vetrovi,

Pesmi molčijo krilatih trum,

Mirni ostajajo sivi verhovi,

Vtihnil med ljudstvom černim je šum.

Ribič do kraja čolnič porine,

Lemež na brazdo potegne ratar,
Lovec sede na vernu višine,

Glasi budijo sleherno stvar.

Lepše strune niso zapele,

Kadar je Orfej za citre prijel,

Boli Apolove niso slovele,

Kadar je rajski Olimp vnel.

Milo so peli lirahevi glasovi,

Vnemal je David Kanaan;

Lepše pojejo nilski zvonovi,

Spremlja Abuna jih Soliman.

Radost zbudijo nebeški kori,

Ko se Rešitelj svetu rodi,

Radost budi se po Gondokori,

Novo zvonjenje se oglasi.

Plava po Nilu zgodnja Danica,
Bele reke valovje šumi,

Bronasta visi na barki trojnica,
Zraven se zvezda zlata blišči.

„Živi, dragi oče Abuna!“

Hvalo pojejo učenci Bogu,

Pojo zvonovi kot rajska struna,

Glasi nebeškega miru.

Zgodnja Danica h kraju odrine,

Urno povzdigne oder se nov,

Grejo po vervi zvonovi v višine,
Spremlja jih sveti blagoslov.

140

In po deželi barski zvonjenje
Vbrano premilo, glasno doni,
Zmago obhaja kerščansko življenje,
Novili se časov doba dani.

Trama zamorska se rajsko raduje,
V čudni sladkosti se serca tope,
Glas po deželi se razširjuje,

Novi zvonovi mogočno zvone.

Pervio doni kerščanska tam struna,
Zlata se zvezda drugič blišči;

Stopi na oder visok Abuna,

Množici zbrani govori:

„Naj donijo sladki vam glasovi,
Naj ogreva serca rajski svit,
Resni, kratki so življenja dnovi,
Ze pomen je njihov vam odkrit.
Iz dremote smertne godba mila
Zvesto bode vsaki dan budila,
Siril bo zvonov se novih glas
Po dolinah, gorah tj e do vas.
Kdor ga čuje, naj ne žabi,

Da Gospod na delo vabi,

Ko napoči boli dan;

Svete naj časti postave,

In opravlja dela prave,

Čas prihodnji je neznan,

Kdaj bo zadnjič zvon zapel,

Ni Gospod nam razodel.

In ko pride dan Gospodov,
Rajska slava vsili narodov,

Milo glasni zvon zapoje,

Takrat pusti dela svoje,

V svetih mislih rad miruj,

Bogu dela posvečuj.

če požuga smert ti bela,
Glasna godba bo donela,

141

V večnost spremljal mili glas.
Zgine v rajske duh višave,

Zvon bo peval čez dobrave,

Da potekel ti je čas.

Ko na grobu mah porase,

Solnce vžge prihodnje čase,
Barski rod bo poznih let
Vernih dedov se spominjal,

Tihi grob mu bo odgrinjal
Pri slih časov zali cvet.

Kogar glasni zvon budi,'

Naj se serčno veseli;

Kot donijo zdaj glasovi,

Ko teko nam kratki dnovi,
Tak in lepše bomo peli,

Mi med angelji veseli,

Kadar zgine groba noč,

In trohnobe silna moč.

Barci pa se veselite,

Zvesto Večnega molite,

Kadar novi glas doni;

Naj življ enj e posvečuj e,

Verne serca povzdiguje,

K rajski sreči vas budi!“

Truma posluša, sklene Abuna,
Zopet zapoje glas iz višav,

Poje premilo kot rajska struna,

Jek odmeva od daljnih dobrav.

Tak po deželi barski zvonjenje
Vbrano premilo, glasno doni,

Zmago obhaja kerščanslco življenje,
Zarija novih se časov žari.

-oocsco-

142

Štiri želje.

Jjs^ride poglavar od Kiltov
Tj e k Albumi Solimanu,

In tako mu beseduje:
„Slavni Soliman Abuna,
Zvedil sem v deželo daljno
Velikost, mogočnost tvojo,
In početje čudodelno.

Pridem toraj in odkrivam
Tebi vroče svoje želje,

Ki so v sercu mi globocem.
Prosim te, poslušaj prošnjo,
Perva ta je želja moja:

„Naj množi se zarod meni,
Ker mogočna je dežela,

Po kateri jaz kraljujem,

In v deželi tej kraljuje
Dolgo naj potomstvo moje."

Keče Soliman Abuna:
„Dragi poglavar zamorski,
Taka ni mogočnost moja.
Solnee se po nebu vozi,

Gor migljajo svitle zvezde,
In nad zvezdami v nebesih
Vsemogočni Kralj kraljuje,
On je sveti Bog življenja,
On si voli poglavarje
In prestole cele zemlje.
Njemu željo razodeni,

Dober je in vsemogočen."

Dalje poglavar zamorski
Solimanu beseduje:

„Dobro, Soliman Abuna,
Vsemogočnega bom prosil.
Spolni pa mi željo drugo:

143

Bila vojska je v deželi,

In hudobneži pobili
So mi dobrega očeta,

Naj morivce smert zadene."

Odgovarja mu Abuna:

,,Dragi poglavar zamorski,
Prošnje take ne poslušam,
Kralju večnemu se studi.

Bog nebeški ljubi zemljo,

On človeku smert pošilja,
Dobro djanje blagoslovlja,
Hudobije pa kaznuje."

Reče poglavar zamorski,
„Dobro, Soliman Abuna,

Bog hudobneže kaznuje.

Spolni pa mi željo tretjo:

Daj, da v boji vselej zmagam,
In protivnike pobijem."

Odgovaija spet Abuna:

„Bog nebeški, vsemogočni,
Cigar stvar sem jaz nezmožna,
Zmagovit je brez prilike.

On vladarjem zmago daj a,

On, ki celi svet obrača,

Dal ti zmago bo in srečo,
Njemu prošnjo razodeni."

Reče poglavar zamorski:
„Dobro, Soliman Abuna,

Bogu prošnjo razodenem.

Spolni pa četerto željo:

Huda rana jo na glavi,

V zadnjem sem dobil jo boji,
Rano hudo mi zaceli."

Spet Abuna odgovarja:

„Tudi zdravje Bog nebeški

144

Sam imd v mogočni roki,

On človeku ga daruje.

Vendar bistri um človeški,

Ki je Božje dar modrosti,

Ni v bolezni brez pomoči;
Dam zdravilskega mazila,
Hudo rano si namaži,

Kmalo zgine bolečina.^

Vzame poglavar zdravilo,
In Abunu beseduje:

„Dobro, Soliman Abuna,
Hvala serčna za zdravilo.
Preden pa domu se vernem,
Spolni še mi željo eno:

Kodi pelje pot v nebesa,

Da izročil želje vroče
Vsemogočnemu bi Bogu?“

Soliman mu odgovarja:
„Previsoke so nebesa,

Dokler luč življenja sveti,

Ni do njih ti pot odperta.
Vendar čakaj — na svetinjo,
Na svetinji je podoba
Svete Matere Marije,

In Marija je kraljica,

Svetega Boga nevesta,

Njej izročaj prošnje svoje,
Vse pri Bogu bo sprosila.“

Da Abuna mu svetinjo,

Da si jo na vrat obesi,
Poglavar pa se raduje,

Pri slovesu izgovarja:

Dobro, Soliman Abuna,
Prosil bom nebes Kraljico,
Naj pri Bogu zame prosi.
Hvala tebi, zdrav Abuna,

145

Živi mnogo let na zemlji \ u
Reče in domii odide.

Gleda Abuna za glavarjem,
Ko izpred oči mu zgine,

Prot nebesom se oberne,

K Materi nebeški moli:

„0 Marija, glas poslušaj,
Prosi večnega Očeta,

Da bo Kamov rod zveličan. “

10

146

Kerst na smertni postelji.

^4 majhni koči med zamorci
Mož v bolezni izdihuje,

Moč zapušča slabe ude,

Zaročnica pa žaluje.

Pride sosed, vidi žalost,

Pomagati sam ne more,

Pa bolnika potolaži:

„Deleč ni do Gonkore.

Tam je Soliman Abuna,

Čuda dela silovite,

Brez plačila on ozdravlja
Vse bolezni; ponj pošljite."

Tiha noč pokriva zemljo,

Žarke lije tiha luna,

V Gondokori zvon zapoje,
Vstani, Soliman Abuna!

Ide Soliman Abuna

V vas samotno do bolnika,

Toži ta mu reve svoje,

In nevarnost je velika.

Reče Soliman Abuna:

„Zdravja ti ne morem dati,

Bog mogočen je edini,

K Njemu hočem te peljati."

„Lepša rajska domovina,

V njej neskončno je veselje,

Ni terpljenja, ni bolezni,
Spolnjene so vsake želje."

147

„Z vodo sveto te oblijem,
Da ti greli iz duše zgine,
Ko ti smert oko zatisne,
Šel v nebeške boš višine.“

Vda bolnik se govorjenju,
Že odmoljena je vera,

Sveti kerst ga posvečuje,
Smertni boj oko zapira.

Truplo tihi zemlji zroča
Soliman pri Gondokori,
Govori: „Gospod nebeški,
Naj mu večni dan zazori!“

16*

148

Akna in logi

Hlpet barka plava, strel se čuje,
Do Gondokore Sum doni,

In truma barska se raduje,

Abuna blagoslov deli.

Prišel ž njim iz dežel večernih
Nazaj je berski poglavar,

Pozdrav doni iz ust stoternih,

Ko se prikaže zvezde žar.

„Težko smo te pričakovali,
Predragi Moga! mnogo dni,
Novice bomo poslušali,

Kaj vse po svetu se godi.“
Počijejo se noge trudne,

Ker zdaj Mogli je spet doma,
Rojakom pravi zgodbe čudne,
Posluša verno truma ga.

Moga.

Visok je verh Belenijana,

In deleč ž njega zre oko,

Ki jasna mu je bistrost dana,

Da gleda zemljo in nebo.

Al dalje sega reka Bela,
Neskončno jemlje jo morje,

Ob njej marsktera je dežela,
Velike mesta in lepe.

Abuna.

Res, deleč je večerno morje,
Prostorna zemlja, velik svet,

Al veče jasno je obzorje,

Ki sveti mnogo tisuč let.

Al kaj je svet, bliščoba solnčna?
Mogočen večni je Vladar,
Modrost Njegova preneskončna,
Stvarjenje celo svet altar.

149

Moga.

Velika je dežela naša.

Neskončno veče je morje,

Tam barka beli rod prenaša,

Kot gora po valovji gre.

In dalje pelje morska cesta,
Razgrinja tam se lepši svet,
Dežele krasniše in mesta,

Iz tal poganja lepši cvet.

Abmia.

Nevarni morski so valovi,
Prijetna v lepše kraje pot,
Nevarni so življenja dnovi,

In hude strasti slepih zmot.

Pa naj nas hrepenenje žene,
Povzdiga serca v jasni krog;
Dežele lepše ni nobene,

Kot svitli raj, v njem sveti Bog.

Moga.

Mogočne vidil sem gradove,
Velike čuda umetnih rok,
Prikazni vse so bile nove,

Kar kazal jih je svet širok.

Ni popisati vam mogoče,

Ker jezik nima besedi;

Prerevne so dežele vroče,

Enakih nimajo reči.

Abuna.

Kerščanstvo delalo bo čuda,
Požene Barcem lepši cvet;

Al kratki le so dnevi truda,

Z bogastvom vsim preide svet.
Nebeški čudeži slovijo,

Po njih naj serce hrepeni,

Naj uki sveti vas budijo,

V 'lepoti večni bote vsi.

GQOQQ -

150

Spomin.

JH&.0 med zvezde luna vzhaja,
Sapice hlade večerne,

Soliman se sam sprehaja
Poleg Bele reke mirne.

V Gondokori zvon zapoje,
Glas odmeva po dolini,
Misli ima Abuna svoje

V mili dragi domovini:

Kak ste peli mi zvonovi
Vsaki dan o s vitli zarji,
Kak so bili srečni dnovi,
Niso žugali viharji.

Milo luna si svetila,

Ljubo zvezde ste migljale,
Serčnost se mi je budila,
Sladke nade se vžigale.

Le migljajte, zvezde zlato,
Sveti luna po dolini,
Pozdravljajte žarki brate
V mirni, dragi domovini.

Tam prepevajo zvonovi,

Mile pesmi se glasijo,

In bude se časi novi
Za slovensko domačijo.

Naj jo ljubi sreča blaga,

Da so bratje v njej mi zdravi,
Trudno čelo vroča sraga
Moči meni po puščavi.

151

Oslabeli so mi udi,

Smert tovarše pomorila,

Tlačijo me silni trudi,

Zemlja vroča je nemila.

Vsemogočni, blagoslovi
Rok človeških slabo delo,

Moč nekdanjo mi ponovi,

Serce stori mi veselo.

Kot sem molil v tihem krilu
Mirne drage domovine,

Molim pri šumečem Nilu,

Naj, Gospod! moj glas Te gine

„Naj po zemlji Tvoja slava
Vsim narodom se odkrije,
Zvezda rajska, sreča prava,
Krajem nilskim naj prisije!“

©&G3G©

•152

Tolaž.

Jjronočni svit nebeški mir razliva,

Stoji v tihoti mili gora, plan.

Samoten Večnemu serce odkriva
Abuna, in premišlja težki stan.

Pa zopet persi mu pogum prešine,

Vesel ozira v rajske se višine.

Junaško serce v čutji sladkem bije,

Kot lunin svit iskra se mu ok6,

Al luč očem telesnim več ne sije,

Ker vzplaval duh visoko je v nebo,

Kjer prosto novi svet se mu odpira,

Ki tmina časna ga sicer zapira.

In gleda tam, kak večni Bog kraljuje,
Kako naj vklanja se mu vsaka stvar,
Kako naj smertni prah se ponižuje,

In njemu voljo vso prinaša v dar,

Kak sklepa vse v neskončni premodrosti,
Kako blišči se svete žar kreposti.

Sladak počitek trudna je stopinja,
Preljubeznjiv je hlad skeleči znoj,

V neskončno radost žalost se spreminja,
In vekovit je let presrečnih broj,
Zaceljena ločitve kratke rana,

Vesela družba vekomaj je zbrana.

In grenka skerb, ki serce je morila,
Prečudnemu je cvetju večna slast;

Obleka revna, ki tel6 je krila,

Kak sveti se, deželi rajski čast;

Ko vidil svet ni skrite bolečine,

Meči sladkost nebeške jo višine.

153

Pomnožena na zemlji Božja slava
Cisteje kot zvezdišče vse gori,
Nebeška shranja rešene deržava,
Rešiteljem se venec nov blišči,

Ki nad vladarje vse jih povzdiguje,

In Večni sam njih sreče se raduje! —

Junaško serce v čutji sladkem bije,
Kot lunin svit iskra se mu ok6,

In luč očem telesnim spet prisije,
Zapustil duh visoko je nebo,

Pogum kerubski mu serce prešinja,
Zamorcem dalje vere luč odgrinja.

— 9SG09-

154

Slovo od Afrike.

„4«dravi spet, zamorski bratje
Grem nazaj v slovenski dom,
Radosten prihodnje leto
K vam nazaj se vernil bom."

Rede Soliman Abuna,

Blagoslovi černi rod,

In po Nilu barka splava,

Glas ga spremlja tj e čez brod:

„Z Bogom, dragi naš Abuna,
Pridi zopet srečen k nam,
Kadar prideš k bratom svojim,
Oj spominjaj nas se tam." —

Barka plava, veter piše,

In Abuna govori:

„Zdrave mi, dežele vroče,

Varuj večni Bog jih Ti."

„Tulcaj tihe so gomile,

Kjer tovarši moji spe,

Al še pridem v njih zavetje,
Večni Bog le •—■ drug ne ve."

„Ce me hladni grob zakrije,

Cul nad njimi bo Gospod;
Zročam tebi vse, Marija,

Prosi ti za Kamov rod.' 1 ' —


Zadnji sklep in vdanost.

napolitansko mesto barka plava,
Prijadra v njej Abuna Soliman,

Al krepka, čversta več mu ni postava,
Zapušča ude moč bolj dan na dan.

Na posteljo junak bolan se vleže,
Budijo zadnji boj mu smertne teže.

Telo slabi, očesu luč vgasuje,

Abuna v roke vzame sveti križ,
Življenje Večnemu za greh daruje,

Al preden vgasne mu življenja bliš,

Ko že na važno pot se duh odpravlja,
Abuna še junaški sklep ponavlja:

„Prečudna je, Gospod! previdnost Tvoj
Nezmožna jaz in revna Tvoja stvar,

Ce hočeš, da konča se doba moja,

Naj kratko bo življenje Tebi dar.

Ce hočeš pa, da luč mi dalje sveti,

Na veke čem za Tvojo čast goreti.“

„Spet po Evropi hočem glas poslati,

In blagoslovil boš ga sam Gospod;

Do diha zadnjega osrečevati —

Vernivši se •—• želim zamorski rod,
Dežela nilska bo kraljestvo moje,

Po njej razglašal, Bog, bom čuda Tvoj

Telo slabi, očesu luč vgasuje,

Junak kerščanski Večnemu se vda,
Junaško dušo Njemu izročuje,

Iskreno poljubuje Jezusa.

Z besedo rahlo zadnjega slovesa
Pošilja mile prošnje glas v nebesa:

156

„Zgodi se naj, Mogočni, volja Tvoja,
Ker Milost večna, češ, umerjeni rad,
Naj mine čaš težavnega mi boja,
Ponavljam vročo prošnjo zadnjikrat:
Daj milost Božja — blažene Marije,
Da rajski svit zamorcem vsim prisije!“

-GfeOOO

157

Slovenija žaluje.*)

H^apice pihljajo spomladanske,

Tiha, mirna je Slovenija,

Kar na enkrat od strani poldanske
Rani jo novica žalostna;

Njeno radostno pričakovanje
Se izšlo je v britko žalovanje.

Afrikansko pustivši vročino,

Ki razbeli zemljo vsaki dan,

Ravno je na poti v domovino
Njen rojak, Abnna Soli man.

Oj, al čuj: Na potu smert nemila
V hladno zemljo gaje položila!

Le žaluj, predraga domovina!

Ki zgubila si aposteljna;

Več ti dano ni objeti sina,

Tuja zemlja je zakrila ga. —

In ti, Cerkev, objokuj junaka,

Svete vere serčnega vojaka.

Prežalujte, Černe ve ovčice,!

Več ne bo pastirja k vam nazaj,
Zemlja mu pokriva modro lice,

Sel jc v boljši, večno mirni kraj;

Milo za premorske vas narode •—

In za svoje brate prosil bode.

Mirno spavaj v daljnem južnem kraji,
Vere zvest junak, Slovenje sin,

Vidili se bomo v svetem raji.

Živel bode večno tvoj spomin,

Ki si, zapustivši očetnjavo,

Množil Božjo ino njeno  slavo!

*) „Zg. Danica" 1858, 1. 9.

158

Vekovitost človeških del.

(Oda Abunu Solimanu.)

Exegi monumontum aere perennius.

Ilor.

živi človeštvo na zemlji,

Pičlo časa mero spoznava;

Stavlja pa si v delih nesmertnost
Z dlanjo in umom.

Evfrat, Tigris, reki mogočni
Pod človeškim čudom šumite:

Daleč sluje krog po deželah
Stolp babilonski.

Dvigajo se Ninive kviško,

Sveti se suzansko zidovje,

Krog in krog se širijo mesta,

Čuda množe se.

Kjer tla moči nilsko valovje,

Marno se verte Egipčanje,

Tam kipe v nebo piramide,

Zlog veličanski.

Stolp blišči se aleksandrijski,

Da zavetje ladija najde.

Pot mornarjem kaže na Rodu
Mož velikanski.

Svit atenski Grecija gleda,

Sparta ž njim poskuša se v slavi,

Roma pa pri Tiberi zraste,

Svet se ji vklanja.

159

Ali padlo v časovem tiru
Rok umetnih je veličastvo,
Razvaline krijejo mesta
Žive v spominu.

Lepše pa se cvetje razvija,
Ki mu duh je rose prilival.
Ilijada gleda stoletja:

Padla je Troja.

Zginila je Greciji slava,

Al žive nam še umotvori
Plava še „labud venuzijski“

V časa jezeru.

Kakor leta, tak so rodovi,

Duh nekdanji zdanjost povzdiga,
Pomlad vsaka novega cvetja
Svetu prinaša.

Vendar del vseh teh vekovitost
Ni brez konca ■— zgine jim s časom.
Shranj a svetu j ih zgodovina,

Dela jim slavo.

Drugo pa odkril vekovitost
Svetuje na Golgoti Bog sam,
Delom tamnim dobil bliščobe,
Ktera ne vgasne!

Kdor poti se v Njega kraljestvu,
Kraljeval bo ž njim nad oblaki,

Kjer sijalo Trojno bo solnce

V veke vseh vekov.

Toraj blagor tebi, Abuna!

Delo tvoje večno bo cvelo,

Shranjala ga bo zgodovina
In vekovitost!

160

Kakor klas iz zerna priraste,

In zmnoži se v seme stoterno,
Rumeni se v klasih neštetih

V letih še poznih:

Tako tvoji trudi, Abuna!

Sad nebeški bojo rodili,

Prerode rodove zamorske

V svitu kerščanskem.

Bode te zamorec s Slovencem
Blagroval vse leta prihodnje,
Blagrovale bojo te večno
Svete nebesa!

Kar je roka stvarila z umom,

S prahom zemlje čas vse odpihne,
Kadar zadnjič solnce zaide,

V tmini ostane.

Le kdor delal v svitlih žarkih —

V blagi luči — večnega solnca,
Večna slava bo mu cvetela

V rajskem zavetji.

Ko bo pesem davno molčala,

In odpre se vsaka gomila,

Rajska doni naj s tabo nam struna,
Srečni Abuna!

- • iOOjO .- ■

161

Padlim junakom,

as — ki drago vse ste zapustili,
Ko je resno klical modni glas,

Ki z Abunom terdi boj ste bili —
Naj spominja slavospev se vas.

Cas velikodušno darovali
Vežnemu ste in življenja cvet,

Zemlji vsi mogočno pokazali,

Da premore vera več kot svet!

Če doni junaku glasna slava,
Ki prelije v ljutem boji kri,
Da se reši draga očetnjava:
Kolika naj slava vam doni,
Ki orožje serčni ste prijeli,
Meč sukali sveto za nebo,

Da iz sužnosti bi rod oteli,
Ki ga tlači tisuč let strašno.

Ali čudno večni Bog kraljuje,
Prah v svitlosti je človeški um:
Zgodaj vaša delavnost miruje,
Več ne vžiga sercu se pogum.

Pa kot Abrahamu Večni pravi:
„Dosti je, naj volja mi veljd,“
Tak pri delu vas opoldne vstavi,
Al plačilo — preobilno dd.

Tihim grobom naj šumi valovje,
Palma venčana jim hlad pihljd,
Skriva naj samotno jih bregovje,
Naj ne sveti križ jim iz zlatd:
Preobilnost večna — siromaštvo,
Senčnata samota — čuden svit,
Nebu, zemlji znano je junaštvo,
Trudu krasni venec — vekovit.

11

162

Kadar pride velki dan Gospodov,
Kadar vstavi časov se tečaj,

Ko gibanje mine vsih narodov,'

In trohljivost da svoj rop nazaj:

Z Bogom hote zmago obhajali,
Nova bo narodom veličast.
Zmagovito ste se bojevali,

Rane vam zaceli večna slast!

163

Z Bogom.

Il^dpert je raj slovenske očetnjave,

Bog spremljaj te, Abuna Soliman! —
Tvoj duh ne dviga v jasne se višave,

Ni plamen svitlih lučic ti prižgan,

Ne lepša cvetje pisano dobrave,

Ni med jeziku, grom besedi dan:

Po lahkem tiru noga se ti giblje,

Čez val pohlevni čolnič tvoj se ziblje.

Naloga pa ti sveta je edina,

Da v sercu ti ljubezen plameni;

Nad vse velja ti rajska domovina,

Za njo bojuje se junaška kri,

Do nje te vabi gora, log, ledina,

Brez nje izida pesmi tvoji ni,

Ker Božjo slavo vbira tvoja struna,
Junak v kraljestvu Božjem si, Abuna.

In komur verno serce  v persih bije,
Razgreval bo ga strune tvoje glas.

Kot solnce žarke po stvarjenji lije,

Edini v njem se vse bliščobe kras:

Tako verste se tvoje melodije
V neskončnem, večnem Solncu celi čas,
Nebeški svit soglasju pot odgrinja,

In v njem začetek se in konec strinja.

Če djanje zemeljsko poveličuje —
Mogočno plava — pesem do višav;

Če pa neskončnost svitlo poslavljuje,
Obdaja senca smertnih jo nižav. —
Zagovor tvoj naj svet slovenski čuje,
Popotvaj srečen, radosten in zdrav,
Pozdrave nesi vsim slovenskim krogom,
Da mili bojo ti. — Abuna, z Bogom!

-oooeo--

H*

1G4

Barske pesmi.*)

Mari i.

tUJaria, do nakelin:
Nake y molokojin:

Nake apa, kolon, ki,
Kajo nake do mufi.

Nake lin da afiga,

Nake lin da aema,

Maria, do nake lin,
Gwea Christi tatakin.

Do dabor fafarajak:
Gweanit loki, lo kak,
Gweja do, rodo bain
Y tewili nakelin.

Gabriel adiniki
Roroman ko do mufi:
Mun kodo, nabudya,
Maria, do farana.

Yolet kata y kak lin:
„Qwerinitdo“, gweajin
Yoyolo. Gnote naki
Mole-mol kokak Bary.

-"W/iWJA>-—

*) Jahresbericlit des Marien-Vereines, 1857, ima te pesmi •/.
nemškim prevodom. Peli so jih učenci v Gondokori. Naj so
dodajo tu s prostim slovenskim prevodom.

Marii.

'V

Hlista si, Marija ti,

Cista bolj kot angelji:

Bolj kot solnčni, lunin žar
Svitla bila si vsikdar.

čista vsa brez madeža
Ti si že spočeta bla;

Da tako si čista ti,

Sveta cerkev nas uči.

Sveti, zvezda jutranja,

Celi svet časti Bogi:

Čista si edina ti,

Madeža na tebi ni.

Gabriel ti govori:

„Zdrava“ — vedno naj doni.
Bog s teboj je, milostna.
Bodi nam pozdravljena!

Vse dežele kličejo:

„Zdrava bodi!“ pojejo,

Pojo Barci ž njimi naj,

Sveta mati! vekomaj.

—w-

Molitev za dobrotnike.

Kalifinok yingeta!

SHan ajambu, ta deden,
Ta ayin ko ly engen:
Kutu ti kak Austria
Kokon alabut ko ta.

Ce wawandu koi-lin,

Ce titin arobajin:

Onde ta didiniki
Qwaqwat Mun ylin, mufi.

- M«AIW

Dečki poslušajte!

fUckel že sem, kakor znam,
Avstrija pomaga nam,

Dosti dobrega stori,

Radostni ste slišali.

Cujte: za nas molijo,

Mnogo nam darujejo,

Da spoznali bi Boga,

Ki mu večna čast velja.

I ayin, i wawandu.

fiUaria, gnote matat!
Ko nyerkuk raterat
Kutu, ce kokon dya
Ko-i alabut borci.

167

Maria, do dudukun
Nyerkuk, lu teki Mun
Tore i kaju eron
Agwe, nutu ko mogon.

Tore rurug do mufi,
Gnote, mole-mol ko-i,
Onde lu rarat nutu
Ceko-i ni wawandu.

I gnerot warikana
Akoden Mun aduma:

I gwon lufi ti Satan:
Sunana Mun Balikan.

I qwerinilce farik,

Ko Christi lungaeerik,
Kaj arak ti ki lunga,
Mun aduma gogoda!

Matat lo kak Austria
Ko nutu lin rarata:
Gnote rate-rat mufi
Nutu alabut koi:

--*/wVVWaa^— —

Slišali smo in molimo:

Sijati Božja, slušaj nas,
Zročamo ti prošnje glas,
Blagoslovi z Jezusom,
Tiste, ki so dobri nam.

Vedno Jezusa deržiš,

Daj a On ti, kar želiš,
Bil na zemlji je pri nas,
Bog in človek vsaki čas.

168

Ker te vsliši vsaki čas,
Prosi danes ti za nas,

Da se vsi radujejo,

Ki mu čast razširjajo.

Bili smo mi revni vsi,
Satanu zapisani,

Zdaj že k Bogu molimo,
„Oče naš!“ ga kličemo.

Srečni smo! za vekomaj
Bratje Kristusovi v raj
Dede nas popeljejo,
Hvalo Bogu pevajmo.

Hoče Bog, da Avstrija
Vselej bode zmagala,
Mati sveta! z Jezusom
Blagoslovljaj dobre nam.

--

169

O prihodu pro vikarj evem.

Ho apo, o Soliman,

Po ko-i Babalikan,

Do nabut farik ko-i,

Balikan do adur ni.

Doto kata, farana:

Mun aduma gogoda!

I memed do, Soliman,

Ko kongue, Babalikan.

Do apo didiniki
Quaquat Mun ylin mufi.

Lu agueja ko bain
Lu guoguot kata lin.

Kodo do lungacerik
Čeponi fajo farik
Ta guoguoen nabut ko-i
Pota ni, kak na Bary:

H^rideš, oče Soliman,
Dober nam si vsaki dan,
Dober nam si vsaki čas,
Oče! ti skerbiš za nas.

Danes se radujemo,

Hvalo Bogu pojemo,

Oče zopet je nam dan,
Prišel k nam je Soliman.

Zopet bodeš nas učil,

Kak je dober Bog in mil,
On iz nič je vstvaril vse,
In ohrani vedno vse.

170

Prišli s tabo bratje so,
Tam od delež pridejo,
Vsi nam dobro hočete,
Barci, oj radujmo se!

RAZJASNJENJA. *)

Nebo odperto,

na str. 7.

Bojni plamen, t. j., silne vojske so rojile po
Evropi proti koncu preteklega in v začetku sedanjega
stoletja. Vzrok je bila huda francozka prekucija. Štari
ljudje še pomnijo „francozke“ vojske, in vedo , kar
shranja zgodovina, namreč, da je nekaj časa tudi
Kranjska  bila pod francozlto oblastjo. Poslal jo bil
sem svoje vojske siloviti Napoleon  I. Takrat je
živel na Slovenskem Valentin Vodnik,  doma iz
Šiške pri Ljubljani, on je s svojimi verstniki jel li¬
kati naš lepi slovenski jezik, potem ko so ga dolgo
zanemarjali naši spredniki. Vodnik je prav verlo zopet
zapel slovenske  pesmi, in pri tem ga je blagodušno
podpiral slavni baron Žiga C oj z. Posebno krasna je
Vodnikova pesem: „Ilirija oživljenja,“ ki jo je zložil
o času francozkc vlade na Kranjskem, pričenja se
tako-lc:

Napoleon reže:

Ilirija vstan’!

Ustaja, izdiha,

Kdo kliče na dan?

*) Ker dodano „življenje“ pojasnuje važniše reži v poezijah,
ni treba menda mnogo opomb; pridjanega je nekoliko v  po-
jasnjenje samo zato, da bi umeli tudi manj omikani bravei,
ako jim pride knjiga v roke.

Kmalo pa je Avstrija zmagala, vernil se je mir
v evropske dežele, in Napoleon, ki se je bil od niz¬
kega stanu povzdignil celo do cesarskega prestola,
moral je potem Jiveti v pregnanstvu na pustem mor¬
skem otoku v Šent-IIeleni. V tem času tedaj se je
rodil Knobleher,  slavni misijonar. Tistega leta sta
umerla Vodnik in njegov zavetnik Cojz, pervi 8. pro-
senca, drugi 10. listopada 1819. •— V pesmi se ra-
dujejo nebeščanje Knobleherjevega rojstva, ker Bogu
so vsi časi večna sedanjost, in že takrat je Vsemo¬
gočni vedil, kaj bo iz novorojenca, in to je pomen
pesmi „nebo odperto."

Slovo od Rima,

na str. 44.

Vsi sklepi večno so Bogu odkriti,

In kar o rojstvu rajski kor je pel, —

Ko dolgo  Rim ni mogel določiti,

Spet čudno je Mogočni razodel.

Koliko bojev je imel Knobleher v Rimu, preden
so popolnoma določili, da pojde v Afriko, o tem pri¬
meri „življenje,“ str. 178 i. d.

Abunov samogovor,

str. 46.

Odkar je sklenil Abuna, da pojde v misijon,
celi čas in povsod je vse misli obračal na imenitni
prihodnji poklic. To kazati imajo namen pesmi od
14. do 21. strani. Potem pa ga vidimo delati, da bi
dosegel zaželeni slavni poklic, in sedaj, ko je že
tako rekoč na misijonskem potu, prihajajo mu se
više misli, in vedra učenost se razodevlje v besedah
njegovega premišljevanja. Dvomiti ni, da so Knoble-
herja posebno o pervi vožnji navdajale vsakoverstne
misli in občutki, saj spričujejo to njegove pisma, in
znano je, da je imel prav živo domišljijo. V „samo-

172

govoru“ se tedaj ozira v pretekle čase neverske mo¬
gočnosti, saj se pelje memo dežel, ki so zgodovinsko
naj imenitniše, memo rimskih in gerških dežel. Bile
so slavne na mnogo strani, pa vse je prešlo: zmagala
je sveta Cerkev  in razlila novo luč po zemlji. Na¬
vdušen, kakor vselej, se oberne k Bogu in prosi,
da bi mu pomagal, ker se gre tudi on bojevat za
večno slavo. Ravno toliko imenitnih' spominov se mu
budi v sveti deželi, kakor kažejo soneti od 48. do
57. strani. Povsod vidimo navdušenega mladega mi¬
sijonarja.

Nebeška prikazen,

str. 58.

Pravi pomeu te pesmi je ozka zveza svete
Cerkve z nebeškim varstvom, ki ga ji deli Odrešenik
po svetem Duhu. Njena naloga je zveličati vse na¬
rode, skerbeti, da se po vsej zemlji razširi prava
vera, in v tem jo vedno milostno in nezmotno pod¬
pirajo same nebesa.

Rilo s tovarši na poti,

str. 64.

Shod misijonarjev v Aleksandriji glej v živ¬
ljenji/* str. 182 in 183. Rilo  je bil, kakor je tam
povedano, rojen na Poljskem, in pervi prednik v tem
misijonu. Zavoljo Zamorcov so si misijonarji pridevali
nove imena, da so jih uni lože umeli in tem bolj
čislali. Zato tedaj pravimo tudi mi Knobleherju:
Abuna Soliman.  Kako je slovelo to ime, priča
„življenje.“ — Str. 67:

Krasen venee bode slave,

Kot je venec mož pobožnih,

Ki so bili tu pred nami,

Noč in dan Boga častili.

Večni Kralj nebes in zemlje
Bival tukaj je v samoti . . .

173

Znano je, kako sveto so živeli puščavniki v
Egiptu, med kterimi slovi sv. Anton  in še mnogo
družili. Bil je pa tudi Jezus  v mladosti tam.

Vožnja po Egiptu je zanimiva posebno učenim,
ker jim budi slavne zgodovinske spomine. Razun
imenovanih dogodb sc še vidijo tam piramide, veli¬
kanske ozidja iz silo davnih časov. Vidi se še razva¬
lina starega mesta Teb en-a,  ki je blczo imelo sto
vrat. Še zdaj je ozidje velikansko in mnogo velicih
kipov stoji po votlinah. V Nilu se vidijo silni nilski
konji in krokodili. Pričenja se tu drugačno živalstvo
in rastlinstvo, kakor je pri nas, in proti srednji Afriki
se čedalje bolj loči od našega. Omeniti je krasnih
palm, visocih dreves, ki imajo na verliu košat venec.
Tudi tamarinde (imenovane na 129 str.) so afrikanske
drevesa. Med poljskimi pridelki je v notranji Afriki
poglavitna reč d ura,  nekaki sirk, ki ga ne poznamo
pri nas. (Dura je imenovana v pesmi: prošnja za dež,
str. 131). Iž nje peko kruh in pripravljajo tudi drugo
hrano, dajajim tudi pijačo mer is o, ki jim rabi mesto
naše pive.

Somenj v Hartumu,

str. 70.

Z ubogimi Zamorci nečloveštvo res tako ravnd,
kakor popisuje pesem; prikazen in rešitev ,po misi¬
jonarjih pomenja njihov poklic, ki ima to s časom
izpeljati.

Hrepenenje po sv. kerstu,

str. 70.

K temu primeri „življenje,“ str. 184 in 185.

174

Vojska vstavljena, str. 113 ,  varstvo Božje,

(L, II., III.), str. i2o, prošnja za dež, s tr. 131,

in sploh veči del spevov v II. delu, je posneto iz
misijonskih naznanil, dogodbe tedaj niso izmišljene,
pač pa sem ter tj e malo pesniško opisane.

Vekovitost človeških del,

str. 158.

Rečeno je, da si človeštvo stavi nesmertnost z
dlanjo in z umom.  Tako tudi je, še dan danes
stoje razvaline nekdanjega babilonskega stolpa, in v
njih tako rekoč žive mojstri velikanskega dela. Roke
so dalje delale: 1) silno mesto Ninive, ki je, kakor
Babilon, tudi znano iz sv. pisma; 2) velikanske pi¬
ramide v Egiptu, kterih smo že omenili; 3) stolp
aleksandrijski, ki je svetil mornarjem, in je bil jako
velik in krasen, šteli so ga k sedmerim čudom sta¬
rega časa; 4) velikana na Rodu, kije  bil tolik, da
so se ladije vozile pod njim. — Drugi so si iskali
slave s tem, da so stavili kraljestva, svojili si dežele
itd. — Pa vse to, česar bi se še veliko dalo našte¬
vati iz vseh krajev in časov, vse to je razpadlo, ali
kar še ni, bode.

De živi, kar stvarja um, n. pr. imenitne dela
starih pisateljev, pesmi Plomerove, Horacove, (kte-
remu tudi pravijo „venuzijski lab ud, “ ker je bil rojen
v Venuziji) in sto in sto družili. Vendar ako jemljemo
vekovitost v pravem pomenu, ne moremo je pripi¬
sovati nobeni izmed teh reči, ker s časom vse zgine.
Pravo vekovitost doseže samo človeški duh, in srečno
tisti, ki ga spremljajo dobre dela v večno unostransko
deželo. —

> > '.as:-.-

III

'V

dr. Ignacija KnolMer-ja.

» lila — illa vita cst tua, quae
vigeliit momoria saeculorum om-
ninm, quam poateritas alet, quam
ipsa aeternitas somper tuebitur. —

CHceron.

Opomba.

Srečna in vse hvale vredna je misel, sprožena v „Zgodnji
Danici 11  6. 1. 1862, namreč, naj bi se življenje našega slavnega
rojaka Knobleherja opisalo v spevih, in bi se tako poleg druzih
tudi na slovstvenem polji postavil spominek. Mislil bi kdo, da se
v tem ne d& kaj prida zveršiti; ali gotovo je, da roka izurjenega
mojstra bi splela iz tacih cvetlic prelep venec. Upam pa, da pre¬
dragi Slovenci ne zamerijo, ker sem tudi jaz vdaril na strune
okorne svoje lire. Izročam njih glase mladim prijatlom, ako pa
tudi sicer radost obudč v kterem koli sercu, veliko bo moje
veselje.

Nekteri bi morebiti raji imeli manj, pa daljših pesem, in
večo enoličnost v meri. Taki naj skušajo, da jim obvelji prislovica:
variatio delectat. — Jasno je, da le-tč poezije skupaj niso pravi
epos; nanašalo je tako, da posebno pervidel zahaja v liriko. Ako
jim pravimo slavospev, zadeli smo, ker spevajo slavo neumer-
lemu misijonarju.

Da se pa slika slavljenega moža pokaže tudi brezi vsega
domišljij nega lepotičja, dodano je v nevezani besedi življenje
Knohleherjevo, posneto po dr. Klunovem nemškem spisu, pomno¬
ženo iz misijonskih naznanil Marijne družbe, in še po raznih
drugih sporočilih.

Pisatelj.

Dr. Drnači Knobleher,

apostoljski provikar v Afriki.
--} 0 {~”-

severni strani lepe šentjemejske ravnine na
^Dolenskem je v prijaznem zatiiji škocijanska do-
Gina, blizo Mokronoga. Krog in krog se dviga hri¬
bovje na solnimi strani z vinogradi, verli gričev pa
se bliščč bele cerkve: Slančni verli, Drušče, Telče,
Stopno, Bučka i. dr., večidel podružnice v škocijanski
fari. V Skocijanu blizo cerkve vidiš belo hišo, na
kteri sta vzidana leva: v njej sc je rodil slavni naš
rojak dr. I. Knobleher,  v prijatelskih listih ime¬
novan Škocijanski, Abuna Soliman  pri Za¬
morcih. Zagledal pa je beli dan 6. malega serpana
1819, tedaj tistega leta, ko je obmolknila Vodnikova
lira, ter ž njim vred hladna zemlja pokrila Slovencem
nepozabljenega barona Žiga Cojza. Roditelji Knoble-
herjevi, Nace in Urša, imajo srednjo kmetijo. Izmed
več bratov in sester si je sveta previdnost Naceta
izbrala za posebno visok namen. Pošljejo ga v šolo,
sedem let starega, pervo leto v Kostanjevico, drugo
pa v Celje. Od todi pride v Novo mesto, doverši
drugi in tretji nemški, in šest latinskih razredov.
Gotovo je, da se je zmirom verlo obnašal. 1837. 1.
dojde v Ljubljano učit se modroslovja. Celo zgodaj
verlemu mladenču serce vname preblaga želja, da hoče
kdaj iti luč svete vere prižigat nevercem, ter ž njo

12

178

zasajati seme prave omike. Ni menda znano, kaj je
mladega Knobleherja nagnilo k visoki misli. Znano
pa je, da je sedanji amerikanski škof,, slavni naš
rojak F. Baraga  takrat jel po domovini sloveti, da
se je 1836 vernil na Kranjsko, ter mnogo razglasil
o misijonskem življenji. Gotovo je to, kakor drugim
rojakom, tudi Knobleherju segalo v serce. Ker je pa
jasno, da so mili materni nauki lepo razvijali se v
sercu pridnega sina, da si je v blaženi keršeanski
resnici pridobil terdno prepričanje, lahko je umeti,
kako je sprijaznil se z naj visim namenom. Blagrovati
se mora Knobleher že zato, ker si je zgodaj pot
vbral, po kteri je hotel hoditi; težko je, v vseh rečeh
izverstnemu biti, treba je bolj do živega priti znano¬
stim, ktere so ti potrebne v prihodnjem poklicu.

Imenitni sklep, se ve da, ga je peljal v du-
hovšnico, in tu se je, kakor že dve leti v modro-
slovji, posebno marljivo učil tujih jezikov.

V tej dobi je stopil časi tudi na slovenski in
nemški Parnas. Že po Knobleherjevi smerti je poslal
provikar Kirchner iz dnevnika svojega sprednika ne¬
kaj listov vredništvu „Zg. Danice,“ in v njej (15. 1.
1860) beremo slovensko pesem, tam pisano v metel-
čici, glasi se tako-le:

Ponočna pesem romarja.

Počivajte drage duše, Naj molči sveti šumenje,

Kterih svit ne ošumi, Odpodi vam zlati mir;

Postlje vam so hladne ruše. Shladil ho le vam hrepenje

Ktere trud vam omehči. Tih’ga neba čisti vir.

Sladko naj zdaj vam se sanje,

Nič ne blišči vam oči;

Saj germenje in bliskanje
T’ga življenja kmal mini.

V Ljubljani  19. velkega travna 1839.

179

Ravno tam nahajamo nemško poezijo, ktero je
15. dan kimovca 1840 zložil v Škocijanu.

Toda pevska žila se je vmalcnila višemu poklicu.
Goreča želja po misijonu ni dala mladenču miru,
ljubljanska duhovšnica mu je bila pretesna, bil je
sicer na potu v duhovski stan, ali želel je gojišča,
v kterem bi se popolniše izučil za misijonarja. Tako
gojišče pa je sloveča rimska propaganda, ker v njej
se odrejajo mladenči od vseh vetrov, in se urijo v
mnogoterih vedah, da jih potem pošiljajo za misijo¬
narje v razne dežele. V rimsko propagando je želel
tudi Knobleher priti, zato piše tadanjemu papeževemu
poslancu na Dunaj, da zve o tej reči. Poslanec, kar¬
dinal Altieri, pohvali junaški sklep in d& mladenču
serčnost.

Doveršivši drugo leto bogoslpvskega uka popusti
Knobleher Kranjsko. Grenko mu je bilo slovo od
ljubih staršev, bratov in sester, težko ločiti se od
vsega, kar je sercu naj dražje; nekoliko so mu zlaj-
šale britkost besede g. J. Zalokarja, takrat fajmoštra
v Škocijanu, ter ga tolažil imenitni poklic, ki si ga
je izbral. Do Tersta ga je spremilo nekaj prijatlov.
V pervem listu iz Rima jim piše, da mu je bilo slovo
od njih ravno tako britko, kakor malo pred od star¬
šev, da mu je serce kervavelo, ko jim je smehljaje z
roko mahal z barke.

Pripeljal se je kraalo v Jakin, ter prišel skozi
rimsko deželo v večno mesto, 7. kimovca 1841. Že
od deleč je zagledal velikansko kuplo cerkve sv.
Petra, in perva pot mu je bila na grob sv. Petra in
Pavla, ko je prašaje našel slavno cerkev, naj večo
na zemlji. Skazavši čast blaženima svetnikoma, in

12 *

180

veličastno svetišče poverhu ogledavši poiše propa¬
gande. Ali česar ne bi bil pričakoval, zgodilo se je
-— v propagando ga niso vzeli! — Dovolilo pa se
mu je vendar, da sme hoditi v jezuiške zbirališča in
se v propagandi učiti jezikov.

Tako se mu tedaj ni spolnilo pervo upanje, ali
ni se dal ostrašiti, ostal je na poti, kamor se je na¬
menil. Obsule pa so ga neizmerne skerbi in britkosti.
Pošli so mu denarji, darovani mu samo za čas po¬
tovanja, revščina je tedaj dan na dan bolj pritiskala.
O tem sam piše: „Pogosto je bilo, da nisem po cel
teden, tudi po štirnajst dni gorcegajedel; vžival sem
samo kruli in vino; vendar sem dokaj čversteji kot
na Kranjskem, bolj rejen na obrazu in se krepkejega
čutim. O domotožnosti, kakor ji pravijo, zavoljo ktere
ljudje od severja tukaj mnogo tožujejo, in jih zato
obhaja čmernost, žalost in se jih celo sušica loti zbog
tega, o tej jaz malo vem, in kolikor je čutim, raji
pravim, da je domovinska radost, ker spominjaj e se
domovine se vzradujem in novo oživljen se prijemljem
dela in dolžnosti/* — To kaže, kako hude so mu
bile zvunanje okolnosti, da jo imel pa neizmerno za¬
upanje v Boga, da mu serčnost nikakor ni upadla,
marveč da je vedno enako navdušen ostal za blago
namembo. Po drugi strani pa tudi pričajo pisma nje¬
gove, koliko mu je bilo hrepenenje po učenosti. Z
neizrečeno gorečnostjo in pridnostjo se je uril v vseh
vednostih, ni se učil le potrebnega bogoslovskega
uka in jezikov, ampak tudi naravoslovja vseh oddel¬
kov, računstva, risanja, zvozdoslovja, zdravilstva, in
sploh vsega, do česar mu je pot bila odperta.

Ko so zvedili na Kranjsko, kako slabo se godi

181

Knobleherju, jeli so zanj skerbeti, saj je častiti du¬
hovščini bilo hvalno znano njegovo prizadevanje. Slavni
knez in škof A. A. Wolf  mu pošljejo denarne pod¬
pore, kar so poznej še večkrat storili. Tudi so zla¬
gali gg. duhovni in mu poslali nabrane denarje. O pra¬
vem času so prišli denarji v Rim, ali kdo ve, s kako
pomoto mu niso bili oddani. Ubogi Knobleher je moral
stradati, denarji pa so ležali na pošti, dobil jih je
še le čez osem mescev. — Sreča je bila, da ga je
med tem dober prijatel priporočil neki - danski go¬
spodi, ki ga je sprejela za domačega učenika. S to
gospodo je, dobivši privoljenje od svojih viših, poleti
1842 potoval po laških in nemških deželah. Bil je v
Florenci, Veroni, Monakovem; dalje je šel skozi
Češko, Saksonijo in Prusijo v Hamburg, in od tam
v Kodanj (Kopenhagen). Tu je ostal do mesca vino¬
toka, potem pa se vernil skozi Hamburg, Havre,
Pariz, Marseille in Civitavechijo v Rim, kjer je mo¬
ral biti o začetku šolskega leta, tako so mu naročili
učeniki. Kmalo potem piše iz Rima prijatlom: „Tako
sem tedaj zopet v mirnem zavetji, v svetem mestu,
čverst in zdrav, novo oživljen, in še bolj navdušen,
da se pripravim za veliki boj.“ — Takrat je tudi
dobil denarje, spomladi iz Ljubljane poslane, ki so
ga daljše stiske rešili.

L. 1843 so ga vzeli med propagandine učence,
in na sv. Petra dan 1844 je slovesno obljubil: da
hoče prednikom v propagandi čisto pokoren biti, ter
njim iz evropskih misijonov vsako leto, iz druzih
delov sveta pa vsako drugo leto naznanjati vspeh
svojega misijona.

V propagandi se je pričelo zanj novo življenje.

182

Z večo serčnostjo se je uril v mnogoterih znanostih,
in hrepenenje po misijonu je raslo od dneva do dneva.
Znamenite so tudi slovesnosti, ktere imajo v pro¬
pagandi rejenci, iz raznih dežel in narodov. Med
drugim piše Knobleher, da je na sv. treh Kraljev
dan slavne svetnike počastil tudi v slovenskem, o
prilici, ko jim je v cerkvi glasno čast donela, zdaj
v tem, zdaj v drugem jeziku.

14. dan sušca 1845 je pel novo mašo, v cerkvi
očetov jezuitov. Mašnika sta ga posvetila kardinala
Patrizi in Franzoni;  pervi mu je podelil 2. sušca
subdiakonat, 8. dialconat, drugi 9. s. presbiterat.

S tem mu je potekel čas hrepenenja, bil je pri¬
pravljen za ktero koli, da le daljno deželo. Ali ka¬
kor je v Rimu imel o začetku težave, tako so mu
bili tudi zdaj terdi boji na poti. Namenili so ga za
misijon v Hindostan; že se je odpravljal na pot in
imel le malo dni do odhoda, kar mu nenadoma pove
propaganda, da ga pošlje v Štokholm, ker katoliška
srenja gori želi duhovna, ki zna franoozki in nemški.

Težko popusti dolgoletno upanje, saj mu je bila
edina vroča želja priti k nevercem; vendar se dd,
v nadi, da ga Bog drugam kliče. Ali tudi tako se ni
izšlo. V kratkem mu spet odprejo pot na tri strani:
v Avstralijo, v Hindostan in v Perzijo; todi namreč
so se imele vstanoviti nove misij onišča. Učeno in na¬
vdušen za razširjanje sv. vere popisuje vse tri dežele.
Odločijo ga Perziji. Berž mu poda slavni kardinal
Mezzofanti, njemu očetovsk prijatel, perzijansko slov¬
nico, in Knobleher se po navadi z neznansko prid¬
nostjo jame učiti jezika, šeg in posebnosti onih krajev.

Pred odhodom je še obhajal misijonske vaje,

183

ktere je vodil o. Rilo. Bile so na apeninskih plani¬
nah. Tam se je zadnjikrat sošlo več mladih misijo¬
narjev , ki so se lcmali potem razšli v razne dežele,
tedaj so za slovo imeli primerno gostijo.

Daravno pa je bil mladi junak v mislih že ves
perzijanski misijonar, vendar so mu kmalo izpodbili
tudi to veselje. V propagandi so namreč med tem
postavili stolico staroslovenskemu jeziku, ter jo hoteli
Knoblehcrju izročiti, in mu ž njo vred dati čast na-
mestnega vodnika v novem gerško-rutenskem zavodu.
Kdo ne vidi, kolika čast mlademu možu? Spredniki
so poznali njegovo premetenost in verlost, čutil je
sam, in imenoval to „naj terjo poskušajo.“ —

Zopet se mu v sercu vname huda vojska , ni
se mogel ločiti od goreče želje, in sklenil je gospode
prositi, naj drugemu dajo častno mesto, njega pa
naj pošljejo v misijonstvo. Vslisali so ga, pa ne radi.
Potem si je prostovoljno izbral misijon, imel bi bil
iti v Agro, daljno azijansko deželo. Pa tudi to se
ni zgodilo, bil je za imenitniši posel namenjen.

Sveti oče papež Gregor XVI. so malo dni pred
smertjo, 3. mal. travna 1846, poterdili sklep propa¬
gandnega zbora, kteri je 26. grudna 1845 vstanovil
velik apostoljsk vikarijat v srednji Afriki. Za misijon
v tem vikarijatu so za vodnika izvolili o. Rila, ter mu
med drugimi pridružili tudi Knobieherja. Po smerti
Gregorja XVI. so poterdili sedanji papež Pij IX., kar
je bilo sklenjeno, in kmalo potem so se odpravili
misijonarji na pot.

Pred odhodom v Afriko pa so poslali mladega
Knobieherja v jutrovo deželo, da se nekoliko vterdi
za silno težavne kraje vročih zemelj, da se pri Ju-

184

trovcih bolj izuri v arabskem jeziku, in se privadi
njihovim šegam.

Ko je pred še dosegel čast dohtarja sv. pisma,
popusti Rim 2. mal. serpana 1846. O poslednjih dneh
v Rimu in o slovesu od tam piše Knobleher prav
lepo, kakor so vsi njegovi spisi prav mični in iz-
verstni. Poslušajmo nekoliko lastnih besed:

„Poslednje dni, — piše provikar — ktere sem
še živel v Rimu, obračal sem posebno za obiskovanje
in slovo od svetih krajev, ki so mi bili po večletnem
prebivanji v večnem mestu postali tako ljubi in dragi,
da se nisem mogel od njih ločiti, da bi se mi ne bilo
serce topilo. Saj so mi bili ti sveti kraji pribežališče
o času terde skušnje, v njih sem vžival zveličanost
v tihoti polni Naj svetejšega pričuj očnosti, in ta mi
je vedno z nova oživljala sklep, da se vsega po¬
svetim razširjanju Njegove svete vere. Na grobu apo¬
stolskih pervakov, kjer sem kot ubog romar razodel
svoje serce Gospodu, daroval sem večkrat večnemu
Očetu smertno daritev Njegovega Sina, potem ko
so mi bile spolnjene želje. Komaj bi mi bilo treba
opomniti, da pri teh in enačili prilikah nisem zabil
preljube mi domovine in vseh častitljivih dobrotnikov,
po kterih mi je Gospod mogočno roko podajal.“ —-

„Slovesa od njegove eminencijc, kardinala Mez-
zofanti-ja, ki je vedno po očetovsko zame skerbel,
ne smem molče preiti. Ljubeznjivi kardinal je prišel
zadnji dan pred večerom v misijonijo, pred odhodom
me blagoslovit. Kakor navadno se je z mano pogo¬
varjal v mnogih jezicih, in med drugim tudi obža¬
loval, da v prihodnje ne bo imel prilike slovenski
govoriti. Ves ginjen je rekel: ,„,Ti me zapustiš

185

moj sin! s kom bom sedaj kranjsko govoril?
Na tem svetu vsaka reč le en čas terpi!““
— Potem, ko je starček s prav prav pobožnim gla¬
som hvalil pota previdnosti Božje, ki me je do zdaj
po očetovo vodila, potem je vstal in me je objel s
ponižnostjo, ki mu je bila pred vsem lastna, in iz¬
rekel še te-le meni nepozabljive besede v nemškem
jeziku: „„Idi v miru, moj sin! Gospod te spremljaj
po vseh potih, imej ga vedno pred očmi. Poglej moje
sive lase in od starosti mi pripognjen život. Spomi¬
njaš se, da sem pred petimi leti, ko si prišel k meni,
bil veliko terdncji. Gospod me pokliče, ko tebe pošlje
daljnim narodom oznanovat sveto njegovo ime. Za¬
upaj vedno vanj, in spomni se včasi besed, ktere
sem ti dostikrat prijazno govoril. Moli zame, dokler
se zopet ne vidiva.““-

Po večerji tistega dne se je poslovil s svojimi
120 brati v propagandi, ter objel misijonskega pred¬
nika o. Rila, ki je potem prišel ponj v sveto deželo.
Ob enajstih sta odrinila z g. Vinkom. Ko sta se ravno
peljala memo velikanske cerkve sv. Petra, izgubi
voznik bič, tedaj mora obstati. Ta minutica je Knob-
leherju prav prišla, da se je še enkrat ozcrl na slavno
svetišče, in o tem piše tako-le:

„Mogočno, tiho je stalo (poslopje) v sredi noči
s svojo krasno krono, ponosno kuplo proti ozvezda-
nemu obnebju moleče. Iz tamnega stebrovja nam je
lesketala slaba lučica. Molčč in ravno je z visocega
ostrešja na nas gledala cela versta postavljenih ki¬
pov. Zdelo se mi je, kakor da bi bila množica ob-
čudovavcev, prišlih iz davnih vekov, ki so zavzeti
obstali pri pogledu galilejskega ribča, in da še zdaj

186

molče tam stoje, zamaknjeni v premišljevanje neraz¬
umljivih sklepov Božjih. V tej uri sem še enkrat po¬
prosil apostolj skega pervaka, naj moli zame pred
Božjim sedežem, in me zvestega ohrani poklicu.“ —

Ko se je v jasni noči peljal po morji, vidil je
plamen švigati iz Vezuva. Tudi ta prikazen mu je
močno povzdigala serce, in hvalil je Gospoda, da je
toliko lepote zasejal po naravi. Na tej vožnji sč je
en dan mudil na Meliti, potem s francozkim parnikom
odrinil v Aleksandrijo. Med potjo se je pogovarjal s
popotniki razne vere, in neko angleško gospodično
rešil ostudnih misli, ktere so jo navdajale pred za¬
stran katoličanov. Dal ji je bukve, da se jo naučila
Cešenomarijo, v Aleksandriji pa jo izročil prednici
usmiljenih sester.

Pri pogledu novega dela sveta so mladega misi¬
jonarja plašile misli zastran podnebja, zemlje, ljudi in
zverin, pa kmalo ga je vpokojila misel na sveto
previdnost.

Iz Aleksandrije tedaj je naj pred šel v Sirijo.
Ostal je 8 mescov na Libanu pri Maronitih v ga-
zirskem vstavu. Radoval se je v prijazni samoti, ve¬
selili so ga prijetni kraji, dopali mu ljudje, ki so še
niso dali Turkom zapeljati, in le težko se je ločil v
Gazira od učencev, ki so ga serčno spoštovali. Z
Libana jo šel v Palestino obiskat svetih krajev, kjer
je živel naš Gospod in Zveličar. Vidil je Jeruzalem,
Betlehem, reko Jordan, mertvo morje i. dr., ter našel
tam obilno tolažbe in serčnosti za težavni poklic.

Se le spomladi 1847 so se zbrali od raznih
strani pervi misijonarji v Aleksandriji; bili so: Rilo,
Knobleher, Casolani, Pedemonte (nekdaj Napoleonov
častnik) in Vinko. Bilo pa je za daljše popotvanje

187

toliko opraviti, da so Aleksandrijo popustili še le 24.
mal. serpana, Kairo pa, kjer so se potlej mudili, v
začetku kimovca. V Aleksandriji se jeKnobleher so-
znanil z avstrijanskim poslancem pl. Lavrinom, in z
učenim D’ Arnaudom, kteri mu je marsikaj pravil o
prebivavcih znotranje Afrike.

Previdno so v Rimu ravnali, da misijonarjem
niso veleli, kje so imajo vseliti, ampak da so jim
prepustili, naj pregledajo zemljo in si kakor morejo
vbero stališča. Pomniti pa je, da je potovanje v zno¬
tranje kraje silno težavno; to soje pokazalo že pervi-
krat. Vožnja po Nilu ima posebne sitnosti zavoljo
znanih slapov, čez ktere se le z neizrečenim trudom
pretezajo ladije, skoraj vselej in povsod morajo So¬
darjem pomagati Zamorci. Ravno tako nerodna je
hoja po puščavi, po kteri se mora hoditi. Tudi pod¬
nebje z vročino vred je berž pokazalo, kako bo de¬
lalo z misijonarji, ker vodnik Rilo je na poti dobil
grižo, da se ni več ozdravil, in bolehalo je še več druzih.

11. dan svečana 1848 so dospeli v Hartum,
mesto ob Nilu, kjer se stekate Bela in Višnjeva reka.
Pred so bili namenjeni iti na ravnost v notranje kraje
k nevercem, ali tu so se morali premisliti. Na dol¬
gem potu so se jim zmanjšali pomočki, davila jih je
bolezen in pri Rilu ni bilo upati zdravja. Vstavili so
se tedaj v Hartumu, poglavitnem mestu v Sudanu.
Zdelo se jim je pripravno tudi zato, ker se tam sti-
čejo naj važniše ceste iz notranjih zemelj, in ker je
naj dalj niše mesto v zvezi z Evropo. Turek, kteremu
so nekdaj katoliški duhovni življenje oteli v boji na
Libanu, sprejel je iz hvaležnosti misijonarje pod
streho. Vendar pa so bili v silni zadregi in komaj

188

pričeli misijon. Ker je o. Rilo ležal na smertni po¬
stelji, izročil je Knobleherju višo duhovsko oblast, in
ga kmalo tudi rimska propaganda izvolila zavelicega
namestnika ali general vikarja. Tako tedaj so poznali
verlost mladega moža, da se niso bali naložiti mu
težkega bremena.

Pred svojo smertjo je kupil Rilo v Hartumu
vert misijonu. V tem vertu je začel Knobleher zidati
hišo in kapelico. Slavni jezuit Rilo tedaj, po
rodu Poljak, in Knobleher sta vstanovila
misijon v srednji Afriki.  —

17. rožnika si je sveta previdnost izbrala pervi
dar človekoljubega početja, umeri je Rilo v naj boljših
letih. Knobleher ni bil v majhni stiski; denarjev je
zmanjkovalo, vendar je moral svoje ljudi, dasitudi.
jih je bilo malo, z vsakdanjim kruhom oskerbovati.
Pisal je sicer v Evropo, ali todi je razsajala huda
vojska, zato ni bilo zdatne pomoči. V Hartumu je
nekaj hudobnih Evropcev Ilaled-paSa tako naščevalo
zoper misijon, da ga jo hotel zatreti. Toda v ne¬
skončnem zaupanji v Božjo previdnost je vikar vse
srečno premagal, kar je žugalo s pogubo.

Bila pa sta takrat samo dva misijonarja v Har¬
tumu, Knobleher in Pedemonte. Casolani se jo bil
vernil v Evropo, ž njim tudi Vinko, da bi ozdravel
in dobil potrebne pomoči. Delalo se je tedaj samo v
Hartumu, še tu v velikih stiskah. Vendar so po
verhu dozidali kapelico do binkošti in v misijonsko
hišo sprejeli nekaj zamorskih otrok, da so se pod-
učevali v kerščanskih resnicah. O vseh svetih jim je
veliki vikar podelil zakrament sv. kersta. Ko je
Knobleher pred ta dan že pozno zvečer šel v spav-

189

nico gledat, ali že spijo, našel jih je klečeče brezi
spanja. Ko jih popraša, kaj delajo, odgovore: „Mo-
limo k Materi Božji, naj hi prosila za nas, da doži¬
vimo juteršnjega dneva, ki nas ima pokristjaniti." •—■
Tolik vspeh pri katoliških pervencih v srednji
Afriki je dajal serčnost Gospodovim delavcem. 1848.
1. je bilo res hudo, ker ni bilo pomoči iz Evrope,
še hujše je bilo 1849. Pa ko je stiska prikipela do
verha, pride pomoč iz bele Ljubljane. Slovenci so
že takrat vredno podpirali mlado drevesce, ki ga je
zasadil njihov rojak, in temu blagemu početju so
zvesti ostali do današnjega dneva.

Med tem je prišel Vinko v Hartum nazaj, do-
bivši le malo podpore zavoljo vojske na Laškem.
Težko ga je pričakoval Knoblchor, potem pa j e berž,
dasi je imel malo denarjev in sodelavcev, odrinil dalje
proti jugu po Beli reki (Baker el Abiad). Koipaj je
dobil ladij o za vožnjo, moral jo je najeti, pa le nerad
je privolil poglavar Haled paša. 10. listopada 1849
odrinejo Knoblehcr, Vinko in Pcdemonte s turškimi
kupčevavci, ki so šli kupovat slonovih zob. Knobleher
je z najeto ladijo šel še dalje, kakor kupčevavci, in
prišel do gore Logvek, 4" 9' sev. šir., do tj e pred
njim ni prišel  n ob  en  E vr  op  e c. Jadrali so memo
raznih zamorskih narodov, vidili Šiluke, Nuerje, Kike,
Heliabce, Borce, Circe, Barce i. dr.*) Le-ti Zamorci
žive prosto, imajo lastne poglavarje, ki dosti po člo¬
veško vladajo. Cerno ljudstvo obdeluje polje, redi
živino, lovi ribe in hodi tudi na lov. Med imenova-

*) Obsirniše popisano jo to zanimivo potovanje v knjižici: po¬
tovanje po Beli reki . 11  Po izvirnem rokopisu Knobleherjevem
spisal dr. Klun.

190

nimi narodi so misijonarji zasledili priBarcili posebne
dušne zmožnosti in veliko razumnost, kar se tiče
umetnosti. Sploh se je pokazalo, da so divjaci prosti
natorni otroci, kterih ni kazila spačena omika. Povsod
so razodevali veliko zaupanje do belih mož, nekteri
poglavarji so jim ponujali svoje kraljestva, da bi le
hoteli pri njih ostati. Barski poglavar Nigila se je
jako radoval, slišavši, da se imajo misijonarji v de¬
želi vseliti. Apostoljski možje so res imeli namen, da
se vstanove pri neverskih Zamorcih. Ali izvedili so,
da jim ne bo nasprotovala le huda vročina, in ne¬
zdravo podnebje, ampak tudi hudobija človeška. Turci
so pri Zamorcih v slabem slovezu, ker ravnajo ž
njimi kakor z živino, ter jih love in prodajajo v suž-
nost. Vendar je bilo kupcem lahko černo ljudstvo
postrašiti. Lagali so, da jim bojo beli možje otroke
pojedali, dež odganjali in sploh le škodo sejali v deželo.

V tacih okolnostih se tedaj misijonarji takrat se
niso mogli dalje na jugu vseliti. Ogledali pa so zno-
tranje kraje, nekoliko spoznali ljudstva in njih last¬
nosti, in natančniše izvedili, kaj vse jim bo zoper-
valo pri težavnem poslu. V idili so polje, na ktero
imajo sejati; vse je neznanska celina, širjava pa mnogo
veča kakor vsa Evropa. Knobleher je spoznal, da
mora imeti nekaj lastnih ladij, da ne bi vsaj sproti
nagajali turški kupci; previdil je tudi, da se mora
mohamedanska oblast omejiti. Ker je bilo za veli¬
kansko delo v veliki obilnosti treba podpore, napotil
se je v Evropo. Mesca sušca so prišli misijonski ogle-
dovavci v Hartum nazaj, Knobleher je izročil misi-
jonišče Bogu in tovaršem, ter jadral po Nilu in Sred¬
njem morji v domovino.

191

Ne le Slovenija je z veliko navdušenostjo spre¬
jela slavnega sina, ampak vsa Avstrija, še več, vsa
katoliška Evropa. Apostoljski pr o vikar je z mirno pa
resno besedo razlagal rojakom prevažno početje, ter
vnel in navdušil vernikom serca. Kako bi pa tudi
ne, saj je veljalo luč sv. vere prižgati nesrečnim Ka¬
jnovim otrokom, ter jih rešiti iz strašnih verig ker-
vave sužnosti, ki je naj veča sramota človeštvu.

Da je Knobleher o tej priliki zopet vidil svoj
rojstni kraj, starše in brate, česar ni mislil o pervem
slovesu, to je gotovo. Zbrala se je obilna množica
ljudi v romarski cerkvi na Stepnem v škocijanski
fari, ker se je zvedilo po bližnjih krajih, da gori pride
domač rojak, slavni afrikanski misijonar. Pro vikar
je obhajal gori slovesno mašo, in tudi govoril o ve¬
liki dobroti, da je na Slovenskem obilno duhovnov,
ter omenil, kako nesrečni so zapuščeni Zamorci.

Jako veseli so bili vsi njegovi prijatli, in znanci
zopet mu v roke segaje. Bela Ljubljana je radostna
sprejela nekdanjega učenca in marsikaj zanimivega
izvedila od njega.

Iz te dobe, ko je bil Knobleher v Ljubljani,
naj se zapiše ta-le resnična čertica, ki kaže, kako
je bil bistrega pogleda in blagega serca.

Neki prijatel je pripeljal velicega vikarja v pri¬
jazno mu hišo, vede, da bo s tem razveselil svoje
znance. Le-ti so ravno imeli veselico in bili zbrani
krog mize. Knobleher obstoji pri vratih, ali ko ga
zagledajo, jamejo ga pozdravljati in k sebi vabiti.
Posebno se je veselil priprost starček, in Knobleherju
klical: „Rojak! kako je?“ — Zraven starčka pa je
sedela njegova hči, in kadar je zaklical „rojak,“ bac-

192

nila gaje skrivaj e, češ, očka, tako ne smete, saj
slišite, da slavnemu možu vsi vele: gospod general-
vikar. — Kmalo potem pride omenjena hči v seme¬
nišče, ker noter je bival Knobleher, in hodili so
gledat njega in raznih reči, kterih je prinesel iz Afrike.
Vikar resno pogleda dekleta, potem odpre knjigo in
prinese podobico z napisom: „Spoštuj starše!“ —

O tem času jo izročil ljubljanskemu muzeju
mnogo reči, ki so važne zato, ker kažejo zamorske
opravila v raznih zadevah in priča,]o o njihovih še¬
gah. Pridal je tudi precej denarstva in tičev. Že smo
namreč slišali, da je bil jako učen in bistroumen
mož, tedaj tudi v znanstvenih zadevah hvalnega po¬
mena, in po pravici piše dr. Klun po njegovi smerti,
da ni samo misijon dobil hudega udarca, ampak da je
tudi veda zgubila umnega in gorečega pospeševavca.

Pri vsem tem pa ima Knobleher kot misijonar
naj večo slavo, in le misijonski poklic ga je bil pri¬
gnal v domovino. Njegova pričujočnost je pa tudi
imela velik vspeh, da toliko ne bi bil opravil po
pismih. S tem, da je gorko na serca govoril vernim
rojakom, ni dobil samo obilno denarne pomoči in
družili potrebnih reči, ampak dogo to vil je še več.
Svitli cesar je vzel misijon v svoje varstvo, poslal
v Hartum poročnika in tako od turške strani dobil
misijonarjem pravice, kakoršne imajo v druzih de¬
želah. Dalje je Knobleher takrat osnoval Marij no
družbo, da bi tako za vse čase zavaroval
svoje velikodušno početje z nebeškim in
zemeljskim blagom!  Znano je tudi, da seje  na
njegov poziv kmalo oglasilo več misijonarjev, navdu¬
šenih za razširjanje kerščanske omike.

193

Samo po sobi je jasno, da je apostoljski pro-
vikar zavoljo tolikanj važnih osnov moral priti na
Dunaj. Od tam se je vernil v Rim, in 10. vel. ser-
pana govoril s svetim očetom Pijem IX. Ko je Knob-
leher pi'avil, koliko gorečnost je našel pri svojih ro-
jacih, ko je našteval Velikodušne dari, lctere je na¬
bral od cesarskega dvora pri vseli stanovih do naj
nižje kmečke koče: preserčno se je radovala nj. sve¬
tost, ker rešil se je blagi začetek, in novi upi so
zasvetili zastran misijona, o kterem seje celo v Rimu
že mislilo in skoraj sklenilo, da mora potbiniti. Ako je
bil tedaj Knobleher s perva le sovstanovitelj afrikan-
skega misijona, reči se mora, da ga je zdaj z nova
oživil, ker kdo ve, ali bi se bil vzderžal, ako ne bi
bil on toliko opravil z versko navdušenostjo in ne-
vstrašeno serčnostjo.

Iz Rima je šel še enkrat v Terst po nove sode¬
lavce, ktere je bil v domovji obudil za imenitni posel.
Izročili so se mu tu kranjski duhovni: Milharčič, Dovjak
in Kocijančič. Vzemši sabo za misijon nabrane reči so
se peljali v Aleksandrijo in v tem mestu so 8. grudna ob¬
hajali obletnico Marijne družbe v cerkvi sv. Katarine.
Nekaj dni pozneje sta bila šla za njimi Lavantinca
Trabant in Možgan.

12. kimovca 1851 so popustili Aleksandrijo
in odrinili v Kairo. Tukaj je Knobleher misijonu
oskerbel lastno ladijo. Poveljnik nilske luke v Kairi
mu je prodal novo železno ladijo, ki je bila poznej
neprecenljive koristi misijonarjem z druzimi vred, ki
so si jih še omislili. Dobila je ta ladija pomenljivo
ime „Stella Matutina“: „Zgodnja DanicaT
Provikar jo je blagoslovil 15. listopada; pri mični

13

194

slovesnosti je bilo mnogo ljudstva ob Nilu pred me¬
stom. Na ladiji je bila narejena kapelica z oltarjem Ma-
rije Device, da so misijonarji v njej maševali o potovanji.

18. listopada ob 5. popoldne so odrinili izpred
Kaire, prepevajo pesem: „zdrava morska zvezda \“
Imeli so sabo tudi fisharmoniko, in Zamorci so po¬
vsod ob reki prihajali gledat novega čudeža. Jako
jim je dopadala Marijna podoba, godba in sploh vsa
ladija. Vozili pa so se le en čas skupaj. Koroško
je kraj, kjer se začenja hoja po puščavi, in tam so
se potniki razdelili. Knobleher z nekterimi je šel po
bližji poti skozi puščavo vHartum, in dospel tje 27.
grudna tistega leta. „Zgodnjo Danico“ pa je vodil
Kocijančič z nekoliko družbo, in prijadral ž njo v
Hartum 29. sušca 1852. Koliko težav ima bodi si hoja
po puščavi, bodi si vožnja po Nilu, to ve le kdor
je sam sedel na velblodih (kamelah), in kdor se je
boril z valovjem prek nevarnih slapov. Neizmerno to
terpljenje so skušali vsi misijonarji, Bog pa jih je
srečno vodil, da jih ni pesek zasul v puščavi, kjer
je mnogo potnikov zasutih, in da jih ni požerl Nil,
ki je potopil že dokaj brodarjev. Po teh nevarnih
potih pa je naj več potoval Knobleher, kakor bomo
vidili, in čudo je res, da je pri tolicih težavah zma¬
govit ostal tako dolgo.

Potem, ko je marsikaj vredil vHartumu, šel je
apostolj ski provikar 29. listopada po Beli reki proti
jugu. Kocijančič in Milharčič sta ostala v Kartumu,
Trabant, Dovjak, Možgan in Vinko pa so šli s pro-
vikarjem. Bil je k Barcem namenjen, od lcterili si
je obetal naj več sadu, vidivši jih o pervem poto¬
vanji. 3. prosenca 1853 ga je prinesla k njim „zgodnja
Danica." Na poti ga jo bila merzlica tako hudo pri-

195

jela, da so ga morali s svetimi zakramenti previditi.
Bolehala sta tudi Trabant in Dovjak; okrevali pa so
vsi, inKnobleher je berž jel delati priBarcih. Prišla
je bila ladija do mesta, ki se mu pravi Ulibari. Da-
ravno še bolehen, jezdi provikar z Vinkom dalje proti
jugu v Grondokoro. Poznal je namreč Vinko te kraje,
ker je bil tam med časom, ko je Knobleher hodil
po Evropi. Prebivavci so zvedili že pred, da pride
Abuna Soliman, in bili neizrečeno veseli. Poglavar
Nigila je prišel deleč nasproti, in provikarju v roko
segel kot staremu znancu. Zbralo se je še veliko za¬
morskih poglavarjev, vsi so terdili, da nič več ne
ver j emo hudobnim Turkom, in prosili so misijonarje
naj pri njih ostanejo, da jih bojo radi poslušali. Knob¬
leher je tedaj poiskal pripravnega mesta za misijonišče.
20. dan prosenca je bil za kupčijo odločen. Zbralo
se je kakih 12 poglavarjev in obilno ljudstva. Po¬
glavarji so ponavljali prošnjo, da bi misijonarji ostali
v deželi; obetali so pokorščino. Knobleher pa je njim
povedal, kako se imajo obnašati, da jim bojo novi
možje v korist. Potem se je prebral in podpisal
kupni list, zložen v barskem jeziku. Rosno so prije¬
mali poglavarji za pero podkriževaje se, lastnik pa
je dobil polno bučo steklenih drobnarij za prodano
zemljo! —Vediti je namreč, da priprostimZamorcem
so steklene (glaževnate) drobnarije naj dražje reči, ž
njimi kupujejo misijonarji od divjakov vsega in ni¬
majo zanje boljšega darila.

Potem se je začelo zidati na kupljenem zem¬
ljišči. Tako je Knobleher vstanovil drugo misijonišče
v srednji Afriki, reklo se mu je „pri Materi Božji
v O o n d o k o r i.“ Kakor je bila Barcem kupčija z

13 *

196

misijonarji imenitna, ravno tako slovesen in misijo¬
narjem vesel dan je bil, ko je provikar 28. sušca
blagoslovil vogeljni kamen za novo kapelo.

Imel je pa med tem še sitnost z Zamorci. Ne-
cega dne je nadinj prigermel cel trop s sulicami v
rokah, in prejšnji lastnik je po vsej sili hotel zemljo
imeti nazaj. Toda z resno besedo jih je zavernil
Knobleher in to je pomagalo. Apostoljski provikar se
je znal vesti tako, da so mu je vklanjal paša, po¬
glavar in prostak. Ni se bal orožja; dosti je bilo, da
je Zamorca resno pogledal, in mu požugal. Tako je
z besedo zmagoval tudi jezne, oborožene kerdela.
Huje se je časi godilo njegovim tovaršem, morali so
siroveže strašiti s silnim imenom „Abuna Soliman“—
in mnogokrat je pomagalo.

V sredi malega travna 1853 je Knobleher na
„zgodnji Danici“ odrinil iz Gondokore, pustivši tam
tovarše z besedami: „Malo časa in zopet me bote vi-
dili.“ — Misijonarji z Zamorci so ga spremili na la-
dijo in ga žalostni izpred oči izgubili. Koderkoli je
jadral, prihajali so Zamorci, in vsaki poglavar ob
Nilu mu jc kaj podaril. Divjaci so se namreč kmali
prepričali, da so misijonarji drugačni možje, kakor
Turci. Mohamedanskim kupcem pa so bili beli možje
tern v peti in nagajali so, kolikor se je dalo.

24 dni potem, ko je odrinil iz Gondokore, bilje
Knobleher v Kartumu. Kmalo za tem se je odpeljal
v Aleksandrijo po nove misijonarje, ki so prišli iz
Evrope. Spremljal ga je mlad Zamorec Moga po imenu,
po rodu Berce. Berski rod je barskemu sosed. Pro¬
vikar je mladega Zamorca vzel sabo, da bi potem
pravil svojim rojakom, kaj se vse vidi po svetu, in da

197

bi temu pristavljal, da hočejo misijonarji pomagati
Zamorcem k enacemu bogastvu, ako jih bojo poslu¬
šali. Res se je Moga silno čudil gledaje velikanske
mesta po Egiptu, hiše, kakoršnih ni nikdar vidil,
morje, barke itd.; žaloval je namreč, da ni vseh Za¬
morcev ž njim, da bi gledali čudeže.

29. grudna 1853 je bil Knobleher že spet v
Hartumu z novimi misijonarji; med njimi je bil g.
Lap iz Kranjskega in več Tirolcev; g. Jeran se je
bil mogel zavolj bolezni iz Asvana nazaj verniti. Ča¬
kala pa jih je tu žalostna novica: mertva sta bila
Milharčič in Kocijančič. Ko je „zgodnja Danica“ prišla,
so jokali učenci, ker so bili zapuščeni. Pro vikar jih je
potolažil in jim dal novih duhovnov.

V nekoliko dneh je Knobleher vredil potrebne
opravke v Hartumu, in 16. svečana 1854 zopet odrinil
po Beli reki proti Gondokori. Tudi na tem potu ga
je tlačila bolehnost, vendar mu je kmalo odleglo.
Srečala sta ga Možgan in Trabant, grede proti severju,
da bi si zrak spremenila; povedala sta pa tudi ža¬
lostno novico, da je v Gondokori umeri Dovjak. Tudi
Trabant je bil jako slab, in Gospod ga je med potjo
poklical v boljše življenje. Njegovo truplo počiva
med dvema drevesoma blizo Nila.

1. mal. travna je dospel Knobleher v Gondokoro,
in z veličini veseljem so ga Barci sprejeli.

V Gondokori je imel provikar zopet veliko osker-
beti; zidali so hišo in kapelo, tudi jc imel misijon
že nekaj učencev, ktere je bilo treba učiti. Veliko
otrok je tudi od doma prihajalo, moral je pa vse mi¬
sijon prerediti, ker so le spali doma. Domu grede
so zvečer proti hribu Belenijanu prepevali: Laudate

198

dominum (hvalite Gospoda). Večkratni boji med Za¬
morci in kupci dajali so misijonarjem dokaj opravila.
Jemali so namreč ranjence v svojo hišo in jih gojili.
Jasno je, da tako delo kerščanske ljubezni jim je
dobivalo čast in veljavnost pri Zamorcih. Tudi za¬
morske matere niso mogle prehvaliti, ker so misijo¬
narji tako lepo odrejali otroke.

Tudi o tej prilici je hodilo v Gondokoro mnogo
poglavarjev vabit Knobleherja, da bi prišel tudi k njim
v deželo. Prinašali so mu raznih daril, in se ve, da
tudi od njega dobivali steklenine.

Ko je bilo tako marsikaj dogotovljeno, izroči pro-
vikar Gondokoro g. Kohlu, Avstrijanu, in odrine proti
jugu, kjer je že enkrat bil. Na vnebohodov dan po¬
poldne je šel proti Tokimanu. Z nekim poglavarjem
je splezal na visoko goro in risal lepo okolico. Ravno
je goro zmajal potres, ko sta bila na njej. Zamorci
tistega kraja so mu podelili debelega vola.

1. dan rožnika se je vernil v Gondokoro. Nova
žalost ga je tu čakala, Kohl je bil zbolel, in kmalo
po njegovem prihodu umeri. Tedaj je provikar sam
ostal v Gondolcori. Trudil se je kolikor je mogel s
podučevanjem, daje nekaj otrok kerstil pred odhodom.

Zarad važnih opravkov je moral misijonišče samo
pustiti. Jokaje so ga novokeršenci spremili na„zgodnjo
Danico.“ V veliki skerbi se je poslovil od njih 14.
rožnika 1854.

1. dan mal. šerp. je bil že v Hartumu, na potu
ogledavši tretje misijonišče v srednji Afriki, namreč
Sveti Križ;  vstanovil ga je s provikarjevim dovolje¬
njem g. Možgan iz lavant. škofije, in sicer pri Kikih,
močvirnatem, vendar ne preveč nezdravem kraji. Ime-

199

noval je misijoni,šče po svetinici sv. križa, ktero je
pred odhodom dobil od svojega vladika Slomšeka.

Na tretjem potovanji iz Hartuma v Gondokoro
je Knobleher na „zgodnji Danici^ imel obešene nove
zvonove. Poslani so bili misijonu iz Ljubljane, po
dobroti misijonskih prijatlov. Povsod ob Nilovili bre¬
govih so jih zavzeti poslušali Zamorci; v Gondokori
pa so obudili tem veče veselje, ker so tam imeli ostati.

Truda polno potovanje od Hartuma v Gondo¬
koro in nazaj sije naložil Knobleher še nekterikrat po¬
tem, in se kolikor toliko mudil na vsakem misijonišči,
vredovaje važne misijonske zadeve. Pri vsem tern je
mnogo imel terpeti na duhu in na telesu. Kamor je
prišel, čakale so ga večidel le žalostne dogodbe. Tu
so pomerli duhovni tovarši, tam so Zamorci včinili
kako nerodnost, in drugod so zanjke nastavljali besni
Arabci.

21. kimovca 1857 je provikar zadnjič prišel iz
južnih dežel do Hartuma. Bil je bolehen, imel pa ve¬
liko važnih reči osnovati, zato je sklenil zopet poto¬
vati v Evropo. Na poti proti Aleksandriji so mu je
množila bolezen. Dospevši v Kairo se skoraj ni smel
ganiti iz izbe. Sc huje mu je prihajalo v Aleksandriji.
Ni mu kazalo čakati barke, da bi se peljal na rav¬
nost v Civitavechio, kakor je želel; odpeljal se je,
ker je bilo ravno priročno, v Neapel.

Tje je prijadral sredi prosene* 1858, že močno
betežen. Dr. Zimmermann ga je zdravil v neki go-
stivnici. Poleg druge bolezni je tudi hudo kašljal.

Kmalo so zvedili za slavnega aposteljna visoki
duhovski in deželski gospodje, ter mu primerno sta¬
novanje in hvalno postrežbo sprosili v samostanu bosih

200

Avguštincev. Duhovski bratje v samostanu so si pri¬
zadevali, kolikor se je le dalo, da bi mu zlajšali te¬
žavni stan. Hodili so k njemu naj slavniši zdravniki,
ali vse ni nič pomagalo, moral je leči na smortno posteljo.

Daravno pa mu je moč pešala od dneva do dneva,
in so zdravniki vedili, da ni deleč zadnja ura; ven¬
dar se je v duhu vedno pečal z misijonom. Premiš¬
ljeval je, kako bi ga vterdil in pospešil za prihodnje
čase. Bil je že ves v Rimu, da bi se o tem pomenil
s propagando; dal si je celo napraviti nove obleke
in skoraj z ilevoljo je pričakoval zdravja. Tudi je hotel
v bolezni stanovanje spremeniti, resno pa so se temu
vstavljali zdravniki. Vse to, se ve, da je naznanjalo
smert, ki se je vedno bolj bližala, in taka nesterp-
nost v zadnjih trenutkih se ne more pripisovati zna¬
čaju in volji slavnega moža; saj imamo ravno iz teh
ur pomenljivih čertic, ki ga kažejo v pravi bliščobi.

O času njegove bolezni je nastopilo sveto leto,
in želel je vdeležiti se svetih odpustkov. Prosil je
tedaj svojega spovednika, o. Ludevika, da je ž njim
10 dni obhajal duhovne vaje. To ga je mirilo. Go¬
voril je s spovednikom le o Božjih rečeh, in kolikorkrat
se je izpovedal, vselej je roko poljubil svojemu vod¬
niku. Po vsaki izpovedi je prejel sv. Obhajilo in
večkrat toževal, da zavoljo bolezni ne more sv. maše
brati. Opravljal je tudi duhovne ure (officium), da¬
ravno ga je težko stalo zarad silnega kašlja.

Zadnjo noč svojega življenja je, derže sveto
razpotje v roki, Bogu življenje daroval za svoje grehe;
ako bi ga pa Vsemogočni podaljšal, tako je pristavil,
da bi ga popolnoma daroval spreobračanju ubozili Za¬
morcev. Govoril je to tako serčno in gorko, da so
vsem pričujočim solze igrale v očeh.

201

Ko je bil malo ur pred smertjo sam v izbi, iz-
lezel je iz postlje, da bi po izgledu nekterih svetnikov
na golih tleh pričakoval ločenja. Ta ropot pa je pri¬
vabil strežaje, ki so ga pregovorili, da so je zopet
spravil v posteljo in se vdal Božji volji. Malo pred
smertjo je poklical samostanskega prednika, in ga v
velicem terpljenji poprosil, da mu je prižgal svečo,
ki jo je imel v popotni culji. Sam pa je prijel križ,
in djal pričujočim, da rad daruje Bogu življenje, ki
bi ga bil, ako bi mu bilo ohranjeno, do smerti da¬
roval misijonu. Mnogokrat je poljubil sveti križ, pre-
serčno molil, in prosil tudi pričujoče, naj molijo ž
njim. Spovedniku pa je naročil, naj pove svojim
bratom, da je grešnik, poln napuha in nečimurnosti,
in da ga je to velikrat priganjalo k delom.

O poldne 13. mal. travna 1858 je izdihnil apo¬
stol]'ski provikar junaško dušo. Z višim dovoljenjem
so ga Avguštinci v mašnikovi obleki postavili na oder
v svoji cerkvi, obhajali zanj slovesno mertvaško mašo
in 14. mal. travna zvečer položili v rako imenova¬
nega svetišča. —

Tako tedaj smo po urnem tiru slavnega rojaka
spremili od zibeli do groba. Mnogo njegovih tovar-
šev iz raznih strani je v celo kratkem času smert
pokosila na zemlji svetega jim bojišča. Ob nilskem
bregovji trudni počivajo tudi slovenski misijonarji:
Dovjak, Milharčič, Kocijančič in Lap iz kranjske,
Trabant iz štajarske, in Možgan iz koroške dežele.*)

*) Rojeni so bili: Mart. Dovjak 30. pros. 1821 v Šentjerneji,
Matevž Milharčič v Slavini 20. kini. 1812, Janez Kocijančič,
3. vel. tr. 1820 v Mošnjah, in Jožef Lap 4. sušca 1819 v
Preddvoru, Oton Trabant, rojen 12. mal. šerp. 1816 v Pi-

202

Knobleherja pa tam ni dohitela, ali tudi mu ni bilo
dano priti v zavetje predrage mu domovine. Na ob-
morji starodavne Šibile čaka zmagovitega vstajenja,
ker sc še ni spolnila želja mnogim prijatlom, da bi
ga imeli v zemlji domači. Umeri je v naj lepši dobi
možke terdnosti, star še le 38 let. Bil j c v vsakem
oziru izversten mož, sloveč misijonar, in čudo res ni,
da je žalostna, še ne pričakovana novica njegove
smerti globoko serca ranila vsemu katoliškemu svetu,
in da je marsikdo v skerbi poprašal: Kaj bo sedaj
z misijonom? — Res bila je zguba preb ritka; ali Bog
je trudnega delavca poklical k zasluženemu plačilu,
in spolniti so se imele ranjcega provikarja pomenljive
besede, ktere je rad izgovarjal: „Grospod nas ne
potrebuje, On lahko sam vse stori.“  —

Blagi apostoljski provikar se je sicer samo deset
let trudil v misijonu; ako pa prav prevdarimo kratko
to dobo, vidimo, da je delal neizmerno veliko. Res
je, da slavospev ne more peti, kako si je pridobil
mogočnih kraljestev; on ni ne zidal ne podiral slo¬
večih mest, ni zmagovito pokončaval sovražnih kerdel,
in ni si nabiral krasnih časnih zakladov. Res je tudi,
da zvunanjost njegovega početja nima tolicegavspeha,
kakor ga ve zgodovina o raznih misijonarjih. V zno-
tranji Afriki še nikakor ni katoliških rajev, kakoršne
so Jezuitje stvarjali v južno-amerikanskih deželah. Z
vsem truda polnim prizadevanjem se je komaj posta-

šecah, Jernej Možgan, rojen 19. vel. šerp. 1823 v Kaplji.
— Kazun imenovanih kranjskih misijonarjev naj tudi ome¬
nimo duhovna, g. L. Jerana, ki se je bil vnet in z resno
voljo dvakrat napotil proti vročim deželam, Božja previdnost
pa ga je odvornila v prid Slovencem in vendar tudi v korist
Zamorcem. — Pis. — — (Utinam! L. J.)

vilo nekaj misijonišč, in kerstilo nekoliko otrok, pri
odrašenih Zamorcih pa se do zdaj skoraj ni nič moglo
doseči. Ali neskončno težavne okolnosti, ktere so
brez izgloda, dajaj o Knoblelierjevcmu delovanju ne¬
izmerno velikost in veljavo. S svitlim mečem nebeške
blagovesti je šel bojevat terde, silno terde boje, ne
le zoper naj hujše moči v naravi, marveč tudi zoper
grozno peklensko moč, ktera tužni Kamov rod tlači
nad sto in sto let z naj hujšo nesrečo. Junaško so
je obnašal sam, ter z redko hrabrostjo in navdušeno
krepostjo vnel ves katoliški svet po Evropi, da mu
je pomagal zatirati žalostni in strupeni sad peklen¬
skega zmaja, in ga podpiral pri setvi blagovitega
semena keršanslce omike. Z združeno močjo je s ča¬
som hotel zaceliti kervave žulje strašnih verig, v
ktere nečloveško robstvo vklepa nesrečne Zamorce.
Toda velikanskemu poslopju nebeškega rešenja je po¬
stavil še le vogeljni kamen, in sicer na silno velicem
prostoru. Preštevilil je sam, da njegovemu misijonu
je bilo izročenih okoli 90 milijonov ljudi, ki prebivajo
na kakih 300.000 [J milj.*) Imel je še velike osnove,
ali zveršiti jih mu ni bilo dano. Dasiravno pa je pre¬
zgodaj zginil nevtrudni boritelj iz mračnih nižav, vendar
njegovo tolikanj blago delo bo živelo na veke. Veli¬
častnemu njegovemu duhu, ki je vzplaval v večno
jasne višine, veljajo besede: „Ono — ono življe¬
nje je tvoje, ktero bo cvetelo v spominu
vseh stoletij, ki ga bo zanamstvo gojilo,
ki ga bo zmirom varovala sama vekovitost.“

*) Primeri kratki, pa koreniti spis; „Geografische notizen aus
dem apost. vikariate in Central-Afrika.“ 11. programm des
gymnasiums zu Briien. Dr. Mitterrutzner.

204

— Da! hvaležno mu bode rojstno cesarstvo, ker mu
je čast in veljavnost pridobil v daljnih deželah vro¬
čega solnčnega pasa; Slovenija, ki se ponosna ozira
na slavne apostoljske sinove v amerikanskih deržavah,
hode slavila krasni cvet domačega verta, ki je naj
blažje dišave razširjal na jugu in tako čast delal mir¬
nemu zavetju, kjer ga je obsijala luč belega dneva;
kadar pa pride čas, da večna Milost pošlje mileje
zvezde sedaj tužnim in nesrečnim černim rodovom:
takrat bojo osrečeni Kamovi otroci scrčno radostni
obhajali blaženi spomin Abuna Solimana,  ker ž
njim jim je napočil jasni zor ljubeznjivega keršan-
skega jutra!

Sad Knobleherjeve delavnosti toraj na veke ostane
nesmerten. Vse človeško početje zgine v časovemtiru;
da se ohrani tudi vse dobe minljivega sukanja, —
nazadnje mu vendar odklenka k razpadu. Le kar je
doveršenega v svitlih žarkih večnega Solnca, stalo
bode na veke vseh vekov. Zato kolikor veče, toliko
lepše in jasniše se bo svetilo djanje slavnega apostol¬
skega provikarja, neumerlega slovenskega rojaka, dr.
Ignacija Knobleherja, ki je bil velik junak v kralje¬
stvu Božjem na zemlji! — Preblag mu bodi spomin
pri. Bogu in svetu!

Na Dunaji, V dan sv. Cirila in Metoda 1863.

A. U. 0.

KAZALO

Stran

Vvod: Slava Slovenil.3

I.

Nebo odperto.7

Na razpotji.10

Sklep.12

Zadnji čas v domovji.

Na ledinah.14

V gozdu.15

Solncu . . . j.IG

Luni . . . . i.17

Zvezdam.18

Pri potoku .19

Zvonovom.20

Sam sebi.21

Otožnost.22

Serčnost.23

Slov6.24

Abuna gre.25

Materna molitev.27

Vožnja po morji .30

Na grobu sv. Petra in Pavla.32

Skušnja..34

Tihe ure pred Naj svetejšim.36

Novi mašnik.43

Slovd od Kima.44

Abunov samogovor na morji.46

Na Libanu (soneti).48

II.

Nebeška prikazen.58

Kilo s tovarši na poti.64

Somenj v Hartumu . . . •.70

Hrepenenje po svetem Kerstu.76

Rilo slov6 jemlje.  83

Abtma sam . ... . . . . .  . 86

Vožnja po Beli reki.87

Klic po domovini.93

Mariji.96

Materna zahvala .99

,,Zgodnja Danica 11 .101

Po puščavi.109

Vojska vstavljena.113

Varstvo Božje (I., II., III.).120

Abuna Soliman med Bai'ci.126

Tri nove rože v Afriki .'.128

Prošnja za dež.131

Barski učenci .135

Božična noč na Nilu.136

Novi zvonovi.138

Štiri želje.‘ . 142

Kerst na smortni postelji .146

Abuna in Mogk..148

Spomin .150

Tolaž.152

Slovo od Afrike.164

Zadnji sklep in vdanost.155

Slovenija žaluje.157

Vekovitost človeških del (oda Abunu Solimanu) - ....  158

Padlim junakom .161

Z Bogom.103

Pristavek.

Barske pesmi .164

Kazjasnjenja.  170

III.

Življenje dr. Ignacija Knobleherja.171


Na svitlo dal in založil z denarom za Knobleherjev spominek
L. Jeran.

Popravek.

Na strani 86 v 7. versti beri stvar mesto svar. Manj
bistvene pogreške naj častiti bravci blagovolijo sami popraviti.








c





v