8 TEMA MESECA 

13 AKTUALNO 
6 ANDREJ HAUPTMAN
PROJEKT
NEVENKA NAKRST,
 SELEKTOR SLOVENSKE ČLANSKE 
ŠTARTAJ DOMŽALE 
STROKOVNO ZDRUŽENJE ALEANA 
KOLESARSKE REPREZENTANCE 

30. junij 2017 | letnik lvii | številka 6 | izdaja kult urni dom franca bernika dom žale | cena 1,09 eur www.kd-domzale.si/glasilo-slamnik.html 

Nogometaši Domžal so še drugič v zgodovini postali pokalni prvaki Slovenije. 
Šeststo navijačev iz Domžal se je odpravilo v Koper, da so si ogledali tekmo med Nogometnim klubom Dom­žale in Nogometnim klubom Olimpija Ljubljana. Skupaj z Domžalčani so lovili drugo pokalno lovoriko, nogo­metaši na igrišču, navijači na tribuni. In jo na koncu tudi ujeli! Nogometaši Domžal so tako še drugič v zgodovi­ni postali pokalni prvaki Slovenije. Pred več kot 3000 gledalci je bil do­volj le en zadetek Gabra Dobrovoljca, ki je v 61. minuti zatresel mrežo lju-
AKTUALNO 

Najboljši športnikidomžalskih osnovnih šol 
Zavod za šport in rekreacijo Domžale je skupaj z Občino Domžale ob koncu šolskega leta pripravil slovesnost, na kateri so najboljši športniki osnovnih šol domžalske regije prejeli zaslužena priznanja. Prav vse športnice in špor­tniki osnovnih šol so poleg uspešne zastopanosti na športnem področju tudi odlični učenci, ki radi priskočijo na pomoč svojim vrstnikom, hkrati pa so s svojimi dejanji in ravnanji zgled na posameznih šolah. Ob tej priložno­sti jim še enkrat iskreno čestitamo!. 
› 3 
bljanske Olimpije, da se je na obali na koncu poslušala domžalska himna. 
»Iskrene čestitke fantom, vsem v klubu in tudi našim navijačem. Tek­ma je bila taka, kot smo pričakovali z obeh strani. Na takšnih tekmah odlo­čajo malenkosti, a kljub vsemu smo bili boljši nasprotnik. Po težki sezoni smo si osvojeni pokal popolnoma zasluži­li in prislužili. Zmaga meni in fantom veliko pomeni. Veliko pa pomeni tudi gledalcem, ki so nas v velikem številu glasno spodbujali skozi celotno tek­mo. To je skupni uspeh celotne rumene 
PRETEKLOST 

Kje so bila v Domžalahnogometna igrišča? 
Te dni se končuje prenova nogometne­ga igrišča v Domžalah. V dobrem me­secu in pol naj bi bil v celoti zamenjan talni ustroj z nanovo postavljenima dre­nažnim in namakalnim sistemom, po­ložena nova travnata ruša in izboljšane infrastrukturne podrobnosti terena, na katerem z velikim uspehom tekmujejo moštva NK Domžale. Ob prenovi ome­njenega športnega igrišča v občini smo pogledali, kjer vse so bile doslej v Dom­žalah nogometne površine. Za Slamnik je v preteklost pogledal Matjaž Brojan. 
› 17 
družine,« so bile besede domžalskega trenerja Simona Rožmana. Trener je izpostavil tudi prelomne točke minule sezone, od prestopa treh pomembnih nogometašev, zamenjave trenerja sre­di sezone, do prihoda novih in odho­da dosedanjih igralcev. »V prvi polovi­ci sezone smo zamenjali polovico eki­pe, a se kljub vsemu uvrstili v Evropo in osvojili slovenski pokal ter imamo štiri reprezentante,« dodaja Rožman.
Sredi junija je v Švici potekal tudi žreb parov prvega in drugega kroga kvalifikacij za evropsko ligo. Naši no-
KULTURA 

Alenka Ivančič, pisateljica 
Njeno ime Domžalčanom ni nezna­no, zlasti navdušenci za umetnostno kotalkanje se bodo ob njenem imenu spomnili uspešne kotalkarice, članice Kotalkarskega kluba Domžale, ki je osvojila kar sedem naslovov državne prvakinje. Tudi o njeni uspešni kotal­karski karieri in plesu, ki je bil pomem­ben delček njene življenjske poti, boste lahko prebrali v pogovoru. Ampak naj­več besed smo namenili njenemu knji­žnemu prvencu, romanu Lovilka sanj, potopisno-ljubezenski zgodbi, ki je v knjižni obliki izšla v letu 2016. › 22 gometaši bodo v novi sezoni odigrali tri kroge v evropskih kvalifikacijah. Domžale bodo prvo tekmo začele proti Estoniji oziroma tamkajšnji ekipi Flo­ra iz Talina, ki je, tako kot Domžale, v minuli sezoni osvojila 4. mesto v do-mačem prvenstvu. Estonci imajo sicer v svoji vitrini kar deset naslovov dr­žavnih prvakov. Prva tekma je bila na sporedu 29. junija v Celju, povratna v Estoniji pa bo na sporedu teden dni pozneje. To bo za Domžalčane prvo gostovanje v tej baltski državi. 
 Mateja Kegel Kozlevčar 
KULTURA 

5. slamnikarski sejem 
»Naša želja je, da sejem postane tradicionalna prireditev kot obuditev spomina na dediščino slamnikarstva, ki je desetletja zaznamovalo mesto Domžale in okolico,« je bilo vodilo organizatorja, Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, letošnjega že 5. slamnikarskega sejma. Ta je bil tematski – slama in vse, kar iz nje naredimo, ob tem pa organizatorji niso pozabili na pestrost razstavljavcev, tudi iz tujine, ki so predstavljali vsakovrstne izdelke iz naravnih materialov. › 40 
Kaj boste pavi počeli …to poletje vDomžalah? 
Kako popestriti poletne dneve in večere 
Pred nami je prijetno, a vroče po­letje. Marsikdo išče načine, kako ga preživeti čim bolj zanimivo, pestro in seveda izkoristiti vsak dan. Dneve lahko preživljate tako v športno-rekreativnem vzdušju kot kulturno obarvanih trenutkih. Če želite kombinacijo obojega … v Domžalah je vse možno! Dan lahko 

začnete s sprehodom ob Kamniški Bistrici, kjer imamo čudovite poti, lahko jih tudi prekolesarite. Otroci lahko uživajo v številnih poletnih aktivnostih, ki jih izvajajo različna društva, skupaj pa se nato podamo še na Kopališče Domžale. Morda se odločite in podaljšate svoj dan do večernega rekreativnega plava­nja ali uživate v igranju odbojke na mivki, nato pa seveda obvezno zavijete v Češminov park, kjer nas tudi letos čaka bogat program v kinu na prostem. Če se boste spre­hajali po Domžalah, lahko mimo­grede pokukate v Knjigobežnice, mini knjižnice na prostem. V tokra­tnem Slamniku smo zbrali kar ne­kaj nasvetov, kako preživeti pole­tne dneve in večere. Prelistajte ga! 
ROK ZA ODDAJO 
Naslednja številka Slamnika izide v 
petek, 28. julija 2017. 

Rok za oddajo prispevkov je v četr­tek, 13. julija 2017, do 12. ure. 

Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa in komentar k fotografiji. 
Prispevke lahko v času uradnih ur 
oddate v Kulturnem domu Franca 
Bernika Domžale, zunaj uradnih ur 
v nabiralniku na stavbi ali na naš 
e-naslov. 

V skladu z Odlokom o javnem 
glasilu Občine Domžale Slamnik 
nenaročeni prispevki ne bodo 
honorirani, končno odločitev o 
objavi prispevkov in njihovi dolžini 
pa sprejema uredništvo. Za vsa 
vprašanja smo vam na voljo na 
e-naslovu: 

urednistvo.slamnik@gmail.com 

aktualno 

Pohod ob reki, ki povezuje 
Letošnjega Pohoda ob reki, ki povezuje, ki je potekal drugo leto zapored, se je udeležilo dobrih 600 pohodnikov. Nekateri so prehodili celotno pot od Domžal do Kamnika ali obratno, nekateri samo od ene kontrolne točke do druge, tretji pa celotno pot v drugo mesto in nazaj domov. 
»Želimo si, da bi pot ob Kamniški Bi­strici postala mesto druženja,« je na cilju v Domžalah dejal župan Občine Domžale Toni Dragar in ob tem dodal: 
»To mora postati kraj, ko ne boš vedel kam iti, boš šel v naravo, se sprehodil ter užival v lepotah Kamniške Bistrice. Pohod je projekt, ki bo prešel v tradi­cionalnega, vse pa je seveda odvisno predvsem od ljudi. Domžale so danes mesto rekreacije, po pohodu se bo čez naše mesto odvijal tudi družinski ma­raton Franja. Poskušamo narediti vse več za ljudi.« Zadovoljen z obiskom je bil tudi podžupan Občine Kamnik Igor Žavbi: »Številčna udeležba je dokaz, da Kamniška Bistrica je reka, ki pove­zuje ne samo dve občini, ampak tudi občanke in občane teh dveh občin.« 
Celotno pot sta prehodila tudi pod­župan Občine Kamnik Igor Žavbi z di­rektorico Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik Boženo Peterlin, ki sta pot začela v Domžalah, ter podžu­panja Občine Domžale Renata Kosec z direktorjem Zavoda za šport in rekre­acijo Domžale Urošem Križaničem, ki sta začela v Kamniku. 
Delegaciji sta se srečali na sredini poti na mostu želja pod homškim hri­bom ter nanj že drugič pripeli ključav­nico. »S tem smo se vsi, obe občini ter oba zavoda, ponovno zavezali k sodelo­vanju,« pojasnjuje Uroš Križanič. Bože­na Peterlin pa je ponovno poudarila, da mostu želja sicer rečemo meja med ob­činama, a ta to ni, ker meja ni več. Da 

je bila pot dolga, pa ne zaradi dolžine, ampak bogatega programa in prijetne­ga druženja ob reki, je izpostavila pod­županja Domžal Renata Kosec. »Hodi­li smo malce dlje, ker so nas ljudje usta­vljali, poklepetali smo na kontrolnih toč­kah. Z direktorjem ZŠRD pa sva tudi skre­nila s poti, ker sva si ogledala novo inve­sticijo, saj ob Kamniški Bistrici gradimo kolesarski poligon,« nam je zaupala. 
Pohodnike je tako v Kamniku kot v Domžalah pričakalo pestro dogaja­nje. V Slamnikarskem parku v Domža­lah je potekal bogat in zelo dobro obi­skan tradicionalni Slamnikarski se­jem. Na Šutni v Kamniku je bilo šesto srečanje rezbarjev in ponudba Okusov Kamnika ter najlepši starodobni moto­cikli in njihove sodobne reinkarnacije na Glavnem trgu. »Pravijo, da je Šutna mrtva, a smo danes dokazali, da lah­ko tudi živi. K temu so veliko pripomo­gli rezbarji, ki s tem srečanjem ne samo ohranjajo tradicijo in kulturno dedišči­no, ampak se izpolnjujejo tudi sami,« jev nagovoru na Šutni dejal Igor Žavbi. 
Pohodniki so na poti zbirali žige na dveh vstopnih in šestih vmesnih toč­kah. Tam so jih pričakali prostovoljci Planinskega društva Domžale in Ka­mnik, Turističnega društva Radomlje, Turističnega društva Volčji Potok, Mo­drih novic, Študentske organizacije Domžale, Študentskega kluba Kamnik in Roda skalnih taborov Domžale. 
Mateja Kegel Kozlevčar Foto: ZŠRD 
Športni pozdrav poletju 
Ko se združijo košarkarji, nogometaši in rekreativni plavalci lahko nastane samo eno – Športni pozdrav poletju! 
V letošnjem letu je projekt prvič ugledal luč sveta v našem mestu ter obogatil še en (športni) konec tedna v Domžalah. 

Največji delež Športnega pozdrava po­letju in tudi najdlje trajajoči del priredi­tve je bil 24-urni košarkarski maraton. Junij je že skoraj dve desetletji v Domža­lah v znamenju košarkarskega marato­na, ki je letos praznoval 18. rojstni dan. Letos se je v dveh dneh pomerilo okoli 300 košarkarskih rekreativcev in vete­ranov, mlajših selekcij Heliosa, Calcitaiz Kamnika in Krvavca ter deklet iz ŽKD Ledita ter Felixa iz Zasavja. Del marato­na je bil namenjen štirim prijateljem, ki so mnogo prehitro zapustili svet in prav zaradi njih je košarkarska igra ostala čvrsto v duši številnih zaljubljencev v rjavo žogo. Za Janota, Zeleta in Jimmyja se košarka igra že nekaj let, letos se je v Domžalah igralo tudi za Jerneja Jerryja.Najbolj se je letos izkazal Jaka Štember­ger, ki je skozi celotno nočno in dnevno vročinsko košarkarsko igro dosegel 137 točk in pri tem za seboj pustil nekdanje­ga reprezentanta Romana Horvata (113). V številu zadetih trojk sta se najbolj iz­kazala prav najboljša strelca, Štember­ger in Horvat, takoj za njima pa je bil lanski prvak v trojkah Aljaž Belingar. 
O tekmovanju, ki ne po stažu in ne po številu udeležencev nima konku­rence v Sloveniji, je pobudnik in vod­ja projekta Gašper Bolhar povedal: »Ve­sel sem, da sta odzivnost projekta pre­poznala tudi Zavod za šport in rekreaci­jo Domžale ter občina Domžale. Konec koncev gre za športno prireditev, s kate­ro se ne more pohvaliti nobena slovenska občina. Me pa malce skrbi za košarkar­ski razvoj, saj na vidiku ni videti mlajših ekip, ki bi poletne dneve preživljala na igrišču in se z močno ljubeznijo do žoge prikazale na maratonu.« 
Poleg žoge na koš smo šteli tudi žoge začeli z jogo v Športnem parku Domža­v mrežo – gole. Na umetni travi so se vle in nadaljevali z dejavnostmi, ki so jih Športnem parku med seboj že dopol-pripravila različna društva. Začeli smodan pomerili mladi nogometaši selekci-s Škratom 5ka, ki je najmlajše razvese­je U11, v večernih urah pa so se na ze-lil tudi z napihljivim gradom. Nato solenici pomerili še najstarejši, veterani. se nam pridružili animatorji Športnega 
Za vse tiste, ki imajo rajši kakšno društva Sonček, popoldan pa še članidrugo obliko rekreacije, so bili na voljo Plavalnega društva Domžale in Športno številni animacijski programi. Jutro smo atletskega društva Mavrica. Dan smo čudovito zaključili v plesnih ritmih ple­salcev Plesne šole Urška iz Domžal. 

Eden glavnih povezovalcev Športne­ga pozdrava je bil prvi kopalni dan, saj je vrata odprl domžalski bazen, kjer je bil vstop prost. Tudi sicer so sezonske in dnevne vstopnice kopališča ene naj­cenejših v naši okolici, zato se veselimo kopalne sezone, ki se je odlično začela in bo trajala vse tja do konca avgusta. Če bo vreme, pa še dlje, obljubljajo.
»Namen projekta Športni pozdrav po­letju je, da aktivno pozdravimo poletno obdobje, čas počitnic, dopustov in k tem privabimo tudi vse naše občane. V naši občini se tudi v poletnem času dogajajo številne aktivnosti,« je izpostavil direk­tor Zavoda za šport in rekreacijo Dom­žale Uroš Križanič. Ob tem je dodal, da dogodek predstavlja tudi prostor, kjer se lahko predstavijo športna društva, kiizvajajo aktivnosti na objektih v Špor­tnem parku Domžale. »Dogodek pred­stavlja prostor, kjer se ljudje srečujejo in družijo. A to je bil šele začetek, saj v pri­hodnje načrtujemo rast prireditve. Našcilj je, da postane tradicionalni Športni pozdrav poletju prepleten s športom, re­kreacijo in z glasbo,« dodaja Križanič, ki si želi, da bi skozi tovrstne prireditve občani in občanke spoznavali različne organizacije, ki delujejo v našem mestu. 
Ob tem napoveduje tudi pestro špor­tno rekreativno poletje v našem mestu, ki poleg aktivnosti in animacije na ba­zenu vabi tudi na ponedeljkovo rekrea­cijo za vse ter obisk igralnih parkov, kjer se vsako prvo soboto srečamo na ani­maciji Oživimo parke. 
Mateja Kegel Kozlevčar Foto: ZŠRD 
SLAMNIK, GLASILO OBČINE DOMŽALE, ISSN 2536-4030, IZHAJA V NAKLADI 13 500 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLAČNO. Ustanovitelji­ca glasila je občina Domžale. Izdajatelj: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, zanj direktorica Cveta Zalokar / Odgovorna urednica: Špela Trškan / E-naslov: urednistvo. slamnik@gmail.com / Trženje oglasnega prostora: Nataša Gliha, 041 654 695, carniola1@siol.net./ Oblikovna zasnova: Mojca Bizjak, Klemen Gabrijelčič / Prelom in pri­prava za tisk: Zavod Zank / Jezikovni pregled: Primož Hieng / Tajnica: Tina Kušar, tel.: (01) 722 50 50, faks.: (01) 722 50 55, slamnik@kd-domzale.si, Ljubljanska cesta 61, Domžale / Uradne ure: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, v sredo, 12. julija med 15. in 17. uro / Tisk: Delo d.d., Dunajska 5, 1509 Ljubljana/ Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov. 
aktualno 

Osrednja občinska prireditev ob dnevu državnosti 

Podeljena priznanja najboljšim športnikom osnovnih šol domžalske regije v šolskem letu 2016/17 
Zavod za šport in rekreacijo Domžale je skupaj z Občino Domžale ob koncu šolskega leta pripravil slovesnost, na kateri so najboljši športniki osnovnih šol Domžalske regije prejeli zaslužena priznanja. 
Dan državnosti je slovenski državni praznik, ki ga praznujemo 25. junija in z njim obeležujemo spomin na 25. junij 1991, ko je Slovenija formalno postala neodvisna. Na ta dan sta bili namreč sprejeti Deklaracija o neodvi­snosti Slovenije ter Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisno­sti Slovenije, sicer slavnostno razgla­šeni naslednji dan, 26. junija 1991, 
27. junija pa se je začela slovenska osamosvojitvena vojna, v kateri je Slovenija obranila neodvisnost. Že tradicionalno je osrednja občinska prireditev ob omenjenem državnem prazniku potekala v Dobu; prvi del ob pomniku državnosti, ob katerem se s spominskim vencem spomnimo vseh žrtev vojne za Slovenijo, drugi dal pa v letnem gledališču na bližnjem Mo­čilniku oziroma ob slabem vremenu v dvorani Kulturnega društva Jožef Virk Dob, ki je ob organizatorjih, Občini Domžale in Krajevni skupnosti Dob izvajalec slovesnosti. 
Letošnje slovesnosti, ki je bila v dvorani doma na Močilniku, prav na praznik državnosti, so se med drugi­mi udeležili člani območnega združe­nja veteranov vojne za Slovenijo, ob­činskega združenja slovenskih častni­kov in policijskega veteranskega dru­štva Sever s prapori, župan Toni Dra­gar in podžupanja mag. Renata Kosec, poslanec Kamal Izidor Shaker ter sve­tnice in svetniki. Prireditev se je za­čela s slovensko in evropsko himno, nato pa so predstavniki veteranskih organizacij k pomniku državnosti v parku pod Močilnikom odnesli venec in se tako spomnili žrtev vojne za Slo­venijo. Zbrane je najprej pozdravila predsednica sveta Krajevne skupno­sti Dob Marija Ravnikar, ki je spomni­la na čas pred 26 leti ter na prehojeno pot Slovenije na evropskem in svetov­nem zemljevidu. Opozorila je na razu-
Slovenija je čudovita in bodimo ponosni nanjo! 

mevanje in spoštovanje suverenosti ter poudarila, da smo država vsi, zato se potrudimo, da bo lepa, čista, polna življenje, takšna, kot si jo želimo. Če­stitala je ob prazniku in zaželela, da je praznik dan, ko s ponosom povemo, da praznujemo, se veselimo in si za­stavimo nove cilje za državo, za našo Slovenijo, ki jo imamo radi.  
Tudi slavnostni govornik, župan Občine Domžale Toni Dragar, se je z besedami vrnil v zgodovino ter spo­mnil na vrednote, ki so bile temelj poti Slovenije do neodvisnosti in sa­mostojnosti: spoštovanje, enotnost, drznost, zaupanje, sodelovanje in de­lavnost ter izpostavil, da moramo biti ponosni na to, da smo Slovenci – po­nosni na našo zgodovino in naravne lepote naše dežele. Ob čestitki za dan državnosti si moramo, po njegovih besedah, še naprej prizadevati, da bi naša mlada država Slovenija in njeni državljani živeli tiste vrednote, za ka­tere smo se borili in nas bodo popelja­le v še boljši jutri. V nadaljevanju go­vora je dejal: »Gre za majhne stvari: delajmo dobro drug drugemu, bodimo pošteni do sebe in ljudi, ki nas obkro­žajo, s svojo odgovornostjo pokažimo, 
da nam ni vseeno, kaj se v naši drža­vi trenutno dogaja in po tej poti, ki se nam včasih zdi brezsmiselna in težka, stopajmo pogumno.« Odgovorni smo za tisto kar delamo in tisto, česar ne naredimo, je dejal in poudaril: »Več­krat se pri svojih odločitvah spomnim na rek, da je bolje sprejeti odločitev, kot pa ne odločiti se. Prav odločitev je bila povod, da smo se Slovenci tistega pole­tnega dne dokončno uprli in ustanovili samostojno državo Slovenijo.« Vsem je zaželel prijetno poletje, polno dobre­ga branja slovenskih knjig, spoštova­nja in pogovorov s prijatelji in spreho­dov po prijetnih kotičkih zelene oaze. Občankam in občanom je čestital ob prazniku in jim zaželel srečno na nji­hovih poteh, 
V kulturnem programu, ki ga je povezovala Marta Starbek Potočan, so sodelovali: Trobilni kvartet God-be Domžale, Mešani pevski zbor Klas Groblje, ki ga vodi Matevž Kink, Ba­let Stevens, Otroška folklorna sku­pina Kulturnega društva Domžale in recitatorji Kulturnega društva Jožef Virk Dob. 
Vera Vojska Foto : Vido Repanšek 

Župan Občine Domžale Toni Dragar je v uvodnem govoru pohvalil najboljše športnike in športnice osnovnih šol ter jim zaželel prijetne počitnice in veliko učnih in športnih uspehov tudi v priho­dnje. »Občina Domžale si bo še naprej prizadevala podpirati mlade in talentira­ne športnike. Vi namreč tega ne počnete zaradi denarja, ampak zato, ker vas to veseli in ker si brez športa ne predsta­vljate življenja. Zato boste tudi uspešni, predvsem pa zdravi,« jim je dejal župan. Priznanja najboljšim športnikom je po­magal podeliti tudi predstavnik Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, višji sve­tovalec s področja športa in rekreacije Aleš Florjančič. 
Prav vse športnice in športniki osnovnih šol so poleg uspešne zasto­panosti na športnem področju tudi odlični učenci, ki radi priskočijo na pomoč svojim vrstnikom, hkrati pa so s svojimi dejanji in ravnanji zgled na posameznih šolah. Ob tej priložnosti jim še enkrat iskreno čestitamo! 
Lipicanci na univerzi 
V petek, 16. junija 2017, so na Krumperku organizirali 6. tradicionalno prireditev Lipicanci na univerzi. 
Športnice in športniki posameznih osnovnih šol, ki so prejeli zaslužena priznanja:Osnovna šola Domžale – Anja Feko­nja, Urban Klavžar 
Osnovna šola Preserje pri Rado­mljah – Vita Pilih, Kristian Resano­vič Kvas Osnovna šola Venclja Perka – Maru­ša Vračar, Drejc TrojerOŠ Rodica – Tara in Vita Kobetič, Kri­stian Resanovič Kvas OŠ Dob – Eva Katarina Hribar, Luka Sokler OŠ Dragomelj – Eva Goropečnik, Anže SojerOŠ Jurija Vege – Kaja Žučko, Kristjan Trdin OŠ Mengeš – Špela Ručman, Gal Pa­vlič OŠ Janka Kersnika Brdo – Maja Per, Miha VidrgarOŠ Trzin – Nika Levičnik, Luka Lukić 
Občina D omžale, Urad župana Foto : Vido Repanšek 
Kolesarski vikend z Maratonom Franja 
Vikend od 9. do 11. junija 2017 je bil zaznamovan s kolesarskim festivalom Maraton Franja BTC City, ki vsako leto v treh dneh na ceste zvabi številne kolesarske 

Prireditev, ki jo je vodil Gregor Tre­bušak, je bila namenjena promociji in predstavitvi pomena lipicanskega konja za Slovenijo. Z novim znanjem, prek Zgodbe o lipicancu, želijo spod­buditi in navdušiti čim več mladih, do bodo znali ceniti in ohranjati lipican­skega konja. 
Prireditve, ki se jo je udeležilo veli­ko število obiskovalcev, so se obiska­li tudi gostje: prof. dr. Miha Humar, dekan Biotehniške fakultete Univer­ze v Ljubljani, prof. dr. Franc Habe, prof. dr. Emil Erjavec, prodekan Bio­tehnoške fakuktete za raziskovalno dejavnost, Robert Bombek, član dr­žavne reprezentance v preskakovanju ovir, Mira Bečan, vodja TIC Domžale, mag. Renata Kosec, podžupanja Ob­čine Domžale, doc. dr. Jaka Žgajnar, vodja Pedagoško raziskovalnega cen­tra Krumperk in prof. dr. Borut Božič, predsednik Upravnega odbora Uni­verze v Ljubljani. 
Prireditev je bila posebej atraktiv­na, saj so predstavniki Kobilarne Li­pica izvedli najzahtevnejše elemente, imenovane Šola nad zemljo. Zaklju­ček prireditve je že tradicionalno po­tekal v mraku, ko so prireditveni pro­stor osvetlili jezdeci z baklami, nad prizoriščem pa je s prižganimi lučmi bdel Jamarski dom. 
Na prireditvi se je predstavilo prek 30 konjev in 50 nastopajočih in še več kot 30 delujočih iz ozadja. Po pozdrav­nem nagovoru dekana Biotehniške fa­kultete je sledil pester jahalno kultur­ni program. Osrednja prireditev Lipi­canci na Univerzi je del dogodkov ob 70-letnici Biotehniške fakultete Uni­verze v Ljubljani in je potekala pod ča­stnim pokroviteljstvom predsednika republike Boruta Pahorja. Dogodek je s pomočjo pri promociji in organizaci­ji podprla tudi Občina Domžale. 
Miro P ivar Foto : Andraž Gregorič 
navdušence vseh starosti in pestrih kategorij. 
S petkovim kronometrom in sobotno družinsko šolskim maratonom je bil dogodek Maraton Franja prisoten tudi v Domžalah. 
Vožnja na čas in znameniti domžalski obrat 
Odprtje dogajanja je pripadlo vožnji na čas Ljubljana-Domžale-Ljubljana. Že tretje leto zapored so se po ljubljansko­-domžalskih cestah za naziv državnih prvakov v posamezni vožnji na čas merili tekmovalci in amaterji z licenco, vožnja na čas pa je štela tudi kot kva­lifikacija za uvrstitev na finalno dirko svetovnega prvenstva za rekreativne kolesarje UWCT. 
Dolžina kroga in celotnega krono­metra za kategorije starejši mladinci, ženske elite in vse rekreativne katego­rije je bila 22 km, mlajši mladinci, mlaj­še in starejše mladinke pa so prevozi­le le polovico tega. Moški v kategori­jah pod 23 let in elite so progo iz BTC­-ja, Šentjakoba, Dragomlja in do centra Domžal ter nazaj v Ljubljano prevozi­li dvakrat. Zmagovalec petkove vožnje na čas je postal slovenski profesional­ni kolesar, zmagovalec letošnje etape na italijanskem Giru, Jan Polanc, ki je 44 km prevozil v dobrih 50 minutah. 
Trikrat hura za vse pogumne kolesarje na Družinsko­šolskem maratonu 
Sobotni kolesarski dan Maraton Fra­nja je bil namenjen najmlajšim in njihovim družinam. Sončno vreme je botrovalo, da so se Hoferjevega Dru­žinsko-šolskega maratona udeležile številne pogumne in gibanja željne družine. Po ocenah organizatorjev jih je bilo okoli 3600. Vzrok za množično udeležbo se skriva v edinem dnevu v letu, ko lahko družine dalj časa var­no vozijo. Starši in njihovi otroci so tako mirno jadrali po praznih cestah, starševska živčnost, da se bo njihovim otrokom kaj hudega primerilo, pa po prvih nekaj kilometrih izgine. 
Na okrepčevalnico v Domžale so prispeli že vsi sproščeni in dobre vo­lje. Razveselili so se izotonične pijače, pomaranč in napolitank. Na okrepče­valnici so bili v izredno pomoč prosto­voljci iz Šole zdravje, ki so z veseljem priskočili na pomoč organizatorju do­godka. Več kot deset prijaznih starej­ših občank in občanov, oblečenih v oranžne majice, je pomagalo točiti pi­jačo in deliti napolitanke med hrabre in neustrašne kolesarje. 

Ne gre brez zahvale 
Občina Domžale se zahvaljuje vsem kolesarkam in kolesarjem, ki so vozili po naši lepi občini, organizatorju Ko­lesarskemu društvu Rog za izvrstno iz­peljane kolesarske dogodke, direktorju Maratona Franja Gorazdu Penku za predanost in organizacijo kolesarskega festivala, ki zanj traja celo leto, ne samo tri dni, Zavodu za šport in rekreacijo Domžale za pomoč pri postavitvi varno­stnih ograj in koordinaciji med gasilci, ter vsem prostovoljnim posameznikom ob trasi, ki so pazili na promet in usmer­jali karavano: PGD Pšata-Dragomelj, PGD Ihan, PGD Domžale-mesto, PGDŠtuda in PGD Stob-Depala vas. In ne po­zabimo na domžalsko Šolo zdravja, ki je brez oklevanja priskočila na pomoč na okrepčevalnici. 
Občina D omžale, Urad župana Foto : Andraž Gregorič 
iz urada župana 


Župan sprejel najboljše učence in dijake 
Konec šolskega leta je čas, ko se sprejema pohvale in podeljuje priznanja najboljšim šolarjem. Župan Toni Dragar je v ponedeljek, 12. junija 2017, v Kulturnem domu Franca Bernika sprejel najboljše učenke, učence, dijakinje in dijake 
ter jim čestital za njihove dosežke. 
Na sprejem so bili povabljeni učenci, ki so se uspešno dokazovali vseh de-vet osnovnošolskih let, najboljši dijaki Srednje šole Domžale in štirje najboljši učenci Glasbene šole Domžale. Pova­bljeni pa se ne odlikujejo le kot izvrstni učenci, ampak so aktivni in uspešni tudi na mnogih drugih področjih: na različnih šolskih tekmovanjih, na špor­tnem, glasbenem ali kakšnem drugem področju. Zato si vsekakor zaslužijo vso našo pozornost in iskrene čestitke. 
V slavnostnem govoru je župan najprej poudaril, da je ponosen, da je deležen družbe mladih, ki so z odli­ko zaključili obdobje šolanja in so na pomembni prelomnici, ko se odloča­jo za nadaljnje izobraževanje, in nato dejal: »Prepričan sem, da ste za svoje delo prejeli že mnogo pohval in treplja­jev po rami, a naj vam še enkrat česti­tam za vaše dosežene uspehe ter vam zaželim veliko učnih in osebnih dosež­kov še naprej, ob tem pa izrazim željo, da bi s svojim znanjem nekoč prispeva­li k razvoju domačega kraja.« Ob po­hvalah jim je zaželel tudi vse dobro v prihodnosti in naj počitniške dni izko­ristijo kar se da brezskrbno. Zahvalo je namenil tudi vsem staršem, učite­ljem in učiteljicam ter ravnateljem in ravnateljicam za uspešno opravljeno delo in podporo, ki so jim jo namenili. 
Slovesnost ob sprejemu so pope­strili kar učenci sami, z glasbeno-ple­snimi točkami. Z vezno besedo je spre­jem zaokrožila Magdalena Tehovnik. V kulturnem programu so sodelova-

Najboljše učenke in učenci z OŠ Venclja Perka 
li: Alen Koštić in Ožbej Svetlin iz OŠ Rodica z inštrumentalno točko na sa­ksofonu in bobnih, Klara Zorko na vi­olini iz OŠ Dob, ansambel OŠ Domža­le s kitaro, kontrabasom, flavto, klari­netom in klavirjem, Špela Sever (vokal in violina) iz OŠ Dragomelj, Aja Vre­njak (vokal in kitara) iz OŠ Preserje pri Radomljah, Šolski mladinski pevski zbor OŠ Roje, Ula Breskvar (flavta) iz OŠ Venclja Perka, Barbara Pavlič (vo­kal) iz Srednje šole Domžale ter Enej Nik Juran in Tilen Zlatnar na marim­bah iz Glasbene šole Domžale. 
Prisotni smo z velikim zanima­njem sledili predstavitvam uspehov najboljših, ki so se navadno odlikova­li tako pri pouku, kjer so bili vseskozi 
Tudi Domžale jo imajo 
Zveza geografov Slovenije, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje in občine 
v Sloveniji že dve leti nameščajo oznake, ki prebivalce opozarjajo na nevarnost poplav. 
Tablice pritrdijo na mestih, kjer se je voda nekoč že razlila ali segala ob ujmi. Postavljene so na vidnih mestih, kjer jih lahko opazi čim več ljudi. Gre za obliko ozaveščanja prebivalstva, da se prijazna, dobrodušna in pohlevna voda občasno spremeni v divjo uničevalko dobrin, ki jih je v njen doseg postavil človek. V Domžalah so tablico postavili 
ter dodal: »Ureditev rekreacijske poti ob reki Kamniški Bistrici je eden od dolgo­ročnih projektov naše občine, vključno z ureditvijo struge in brežin. Vesel sem, da ste si izbrali ravno temo, ki opozarja na poplavne nevarnosti. Tabla, ki smo jo danes namestili, bo pa spominjala ob­čane, naj živimo v sožitju z naravo; tudi z vodo, s katero moramo ravnati ravno 

ob Kamniški Bistrici in ob virih, ki so jih prejeli v delovnem gradivu. Naloge so izhajale iz učnih načrtov, trajale pa so eno šolsko uro. Porečje so raziskova­li z več vidikov: zajeli in analizirali so vodo Kamniške Bistrice in Rače; preu­čevali mlinščice in njihovo vlogo; ugo­tavljali so spreminjanje gladine vode v strugi; merili so fizikalne, biološke in kemijske lastnosti vode; preučevali so vpliv reke na poselitev in industrializa­cijo; s primerjanjem podobe porečja na 250 let starem zemljevidu in današnjimi razmerami so ugotovili, kako se je tok Kamniške Bistrice in mlinščic spremi­njal; opisati so morali celotno porečje; narediti so morali zemljevid točk, kjer so opazovali in merili. Na predstaviti je vsaka skupina povzela ključne ugotovi­tve. Večino so povzeli v besedi, analizo vode pa tudi s plakatom in z vidno po­stavljenimi vzorci vode, odvzetimi v Bi­ščah in Domžalah, ki so že na pogled povedali, da Bistrica teče iz občine dru­gačna, kot vanjo priteče. Za Zavod RS za šolstvo je bila predstavitev tudi kori­stna informacija, koliko in kaj lahko di­jaki raziščejo v eni šolski uri, ne da bi se vnaprej pripravili, saj so naloge do­bili tik pred začetkom terenskega dela. 
Igor Lip ovšek Foto : Marjan Jarnjak 
Otroški obisk na občini 
Obiskali so nas otroci iz Vrtca Domžale – enota Savska 
16. junija na ogrodju stare vodomerne postaje blizu športnega parka na Zeleni osi ob Kamniški Bistrici. Lokacija ni bila izbrana naključno. Tabla je nameščena blizu Srednje šole Domžale, ker Zavod RS za šolstvo nagovarja in usmerja šole, da table vključijo v pouk o vodah, uče­nje o krajevnih značilnostih in za teren­sko raziskovanje. Če je tabla blizu šole, je vedno dostopna; tudi v času ene ure. 
Tablo so slovesno namestili ob nav­zočnosti predstavnikov občine, zveze,ministrstva in agencije. Župan Občine Domžale Toni Dragar je v nagovoru po­hvalil pobudo o nameščanju oznak. Ori­sal je pomen Bistrice za Domžale in skrb občine, da bi bila reka čista, uporabna in ljudem čim bolj prijazna. Omenil je tudi občinska vlaganja, da bi območje ob reki v zadovoljstvo občanov posta­lo še bolj privlačno. Predstavil je pomen reke in poplavno problematiko občine 
tako skrbno in ji namenjati pozornost z rednim vzdrževanjem.« 
Marjan Jarnjak je v imenu Zveze ge­ografov Slovenije razložil vsestransko vlogo vode v pokrajini ter pahljačo nje­nih vplivov na naravne in družbene ge­ografske dejavnike. Vsaka od osmih skupin dijakov je na kratko predstavi­la svoje terensko delo in odgovorila na eno od ključnih vprašanj, ki so izhaja­la iz učnih načrtov za kemijo in geogra­fijo. Dijaki na ta način poleg predme­tnih vsebinskih ciljev uresničujejo tudi medpredmetne cilje: raziskovanje, tim­sko delo in samostojna predstavitev re­zultatov. V pomoč sta jim bili profesori­ci Petra Dovč in Alenka Lenarčič. 
Sedemindvajset dijakov Srednje šole Domžale je v osmih skupinah opravilo raziskave na podlagi terenskih opazo­vanj, merjenj in ugotovitev, s pomočjo informacij na tablah, ki so nameščene odlični učenci oziroma dijaki, še pose­bej pa so bila našteta številna prizna­nja, ki so jih prejemali na tekmovanjih v posameznih predmetih, med njimi pa so bili tudi odlični športniki in raz­iskovalci. Mnogi so že dolgoletni pro­stovoljci, ki so s svojim prizadevnim delom pomagali sošolcem in drugim. 
Najboljši učenci in dijaki so v spo­min na zaključek šolanja poleg iskre­nih čestitk in dobrih želja za nadalj­nje šolanje iz rok župana, Tonija Dra­garja prejeli letno karto za domžalski bazen, slušalke v zapestnici in knjigo Zgodovina Slovenije v stripu avtorja Žiga X Gombača. 
Nagrade in županove čestitke so prejeli naslednji učenci in dijaki: 
OŠ Rodica – Aleks Andoljšek, Tara Kobetič, Vita Kobetič, Liza Oberwal­der Zupanc, Eva Brank, Anamarija Či­bej, Mark Poljanšek, Kaja Grošelj, Kle­men Justin, Ana Lajovic, Taja Majdič.OŠ Dob – Nuša Rahne, Klara Zor­ko, Ana Levačič, Eva Katarina Hribar, Lana Arbi, Gregor Grajzar, Mark Mihe­lič, Živa Kvalič.OŠ Domžale – Matevž Lovšin, Špel­la Deželak, Žiga Kmecl, Tjaša Maselj, Tilen Šalamun, Hana Glumac, Jelena Vujić, Nika Vidic, Eva Lunar.OŠ Dragomelj – Ana Kos in Ana Če­lesnik. OŠ Preserje pri Radomljah – Mari­ja Jezeršek, Anja Kosmač, Ana Marie Gradišar, Ajda Trček, Gaja Šalamun, Anja Kaplja, Vid Kostanjšek, Dora Be­lavič, Domen Ravnikar, Janez Popelar, Klara Bartol. OŠ Roje – Marjan Makuc.OŠ Venclja Perka – Neja Horvat, Kla­ra Papić, Luka Peršolja, Zara Mio­čić, Rok Mlinar Vahtar, Tjaša Škofic, Drejc Trojer, Zala Gregorc, Jure Salo­pek, Mark Šporar, Maruša Bojc, Kata­rina Banko. Srednja šola Domžale – Rok Vran­kar, Julijana Djordjević, Urban Matko, Anja Ravnikar, Sara Pečnik, Tea Pod­bevšek, Matic Juhant. Glasbena šola Domžale – Enej Nik Juran, Tilen Zlatnar, Ana Marie Gradi­šar in Luka Zore. 
Občina D omžale, U rad župana Foto: Vido Repanšek 

Tovrstni obiski vrtcev in šol so postali na Občini Domžale že stalnica. Ko župa­nu čas dopušča, jih vselej rad sprejme. Drugi četrtek v juniju so občino Domža­le pobliže spoznali otroci iz sosednjegaVrtca Domžale – enota Savska. Župan jih je sprejel v sejni sobi, jih pozdravil in se jim zahvalil za njihov obisk. »Dragi otroci, vedno sem vesel vašega obiska. Na občino prinesete mladost in iskre­nost. Vedoželjni ste novega znanja in 
radi raziskujete, zato se v vaši družbi ve­dno super počutim. Na mestih, kjer zdaj sedite vi, sedijo svetnice in svetniki,« je otroke nagovoril župan Toni Dragar. 
Otroci so prejeli zastavice Obči­ne Domžale in najnovejšo pobarvanko hroščka Simona, županu postavili ne­kaj vprašanj ter mu zapeli njihovo hi­mno in na koncu zaklicali Juhej. 
Občina D omžale, U rad župana Foto: Vido Repanšek 
iz urada župana | občinski svet 
21. seja Občinskega sveta Občine Domžale 
V četrtek, 15. junija 2017, je od 16. ure dalje v sejni dvorani Občine Domžale potekala 21. seja Občinskega sveta, ki jo je vodil mag. Lovro Lončar. 
Po ugotovljeni navzočnosti so člani Občinskega sveta sprejeli zapisnik 20. seje z dne, 20. aprila 2017, in naslednji dnevni red: 
1. 	
Obravnava in sprejem Odloka o spremembi Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2017 – skrajšani postopek 

2. 
Obravnava in sprejem Odloka o spremembi Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2018 – skrajšani postopek 

3. 
Obravnava in sprejem Odloka o spremembah Odloka o ustanovi­tvi javnega vzgojnovarstvenega zavoda Vrtec Domžale – skrajšani postopek 

4. 
Obravnava in sprejem Odloka o po­kopališkem redu v občini Domžale 


– prva obravnava 
5. 
Obravnava in sprejem ukinitve sta­tusa javnega dobra 

6. 
Informacija o zaključnih aktivno­stih Občinskega prostorskega na­črta Občine Domžale 

7. 
Obravnava in sprejem programa dela Občinskega sveta Občine Domžale za drugo polletje 2017 

8. 
Vprašanja, pobude in predlogi 


1. Obravnava in sprejem Odloka 
o spremembi Odloka o proraču­nu Občine Domžale za leto 2017 – skrajšani postopek 
1. Občinski svet Občine Domžale je sprejel Odlok o spremembi Odloka 
o proračunu Občine Domžale za leto 2017 vključno z vsemi amandmaji k Odloku o spremembi Odloka o prora­čunu Občine Domžale za leto 2017. 
Prav tako je potrdil Načrt razvojnih programov za obdobje od 2017 do 2020. 
2. V Uradnem vestniku Občine Dom­žale se objavi besedilo Odloka o spre­membi Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2017 ter tabelarični del splošnega in posebnega dela pro­računa in obrazložitve posebnega dela proračuna. 
Pri javni objavi Odloka o spre­membi Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2017 se redakcijsko uskladi tabelarični del splošnega in posebnega dela proračuna, Načrt ra­zvojnih programov Občine Domžale za obdobje 2017–2020 ter obrazložitve posebnega dela proračuna glede na sprejete amandmaje. 
2. Obravnava in sprejem Odloka 
o spremembi Odloka o proraču­nu Občine Domžale za leto 2018 – skrajšani postopek 
Občinski svet Občine Domžale je sprejel Odlok o spremembi Odloka o proraču-
Rajanje z domžalskimi maskotami 
V četrtek, 15. junija 2017, so v Češminovem parku rajali vrtčevski otroci skupaj z domžalskimi maskotami. 

Investicije v osnovno šolsko infrastrukturo 
Občina Domžale veliko letošnjih sanacij in investicij namenja našim najmlajšim. 
Otroci na Rajanju z domžalskimi maskotami 
Dogodek, ki ga je letos organiziral TIC Domžale, smo prvič organizirali že lani, in ker je bil odziv z vseh strani tako do­ber, bo to vsekakor postalo tradicional­no rajanje. 
Za animacijo več kot 180 otrok iz vrt­ca Domžale in vrtca Urša ter vrtčevskih otrok OŠ Roje je poskrbel Otok športa. Predstavilo se je kar devet maskot: hro­šček Simon (Občina Domžale), Grini(JKP Prodnik), Urša (Vrtec Urša), Štam­piljka (Enzo Grafika), Mihec (Modre novice), Bober Domži (NK Domžale),Zmajček (Revija Zmajček), Tiger Šapko (Domžale Tigers) in najnovejša domžal­ska maskota - Izzy (Otok Športa). Otro­ke je pozdravila tudi podžupanja mag. Renata Kosec, ki je z njimi tudi zaplesa­la. Vsi otroci so na koncu prejeli darilno vrečko, balon in krof, ter se nato veselo odpravili nazaj proti vrtcu. Skupaj smo preživeli čudovit dan, za kar se zahva­ljujemo vsem maskotam in vrtcem za obisk. V Češminovem parku je odmeval otroški smeh in bilo je prav veselo – re­snično prostor zadovoljnih ljudi. 
Urad župana Foto : Miha Ulčar in P eter Rojc 
Energetska prenova objektov 

Številni večstanovanjski objekti v ob­čini Domžale zaradi dotrajanosti obo­dnih elementov stavb (strehe, fasade, okna) in ogrevalnih sistemov ne izpol­njujejo osnovnih energetskih zahtev, ki danes veljajo na področju toplotne zaščite zgradb. Videti so zanemarjeni in niso v ponos niti mestu niti lastni­kom. Varčevanje z energijo in posledič­no zmanjšanje onesnaževanja okolja s toplogrednimi plini je nujno potrebno. Zato poskušamo pospešiti prenovo ob­stoječih večstanovanjskih objektov. 
Poleti 2016 je bil objavljen tudi raz­pis EKO sklada RS za sofinanciranje celovite prenove večstanovanjskih stavb, na podlagi katerega lahko la­stniki večstanovanjskih objektov pri­dobijo nepovratna sredstva za celovi­to energetsko prenovo, za kar pa je tre­ba pripraviti ustrezno dokumentacijo. Da bi lastnikom olajšali pridobivanje sredstev za prenovo, smo v proraču­nu zagotovili sredstva za energetsko sanacijo večstanovanjskih stavb in v prvi fazi objavili razpis za izbiro pro­jektantskih firm z ustreznimi znanji, referencami in izkušnjami. Ko bo po­stopek izbire projektantov zaključen, bomo v drugi fazi objavili poziv zain­teresiranim lastnikom oziroma uprav­nikom večstanovanjskih objektov, ki bi se želeli vključiti v proces celovite energetske prenove stavb. 
Na tak način želimo lastnikom in upravnikom olajšati dostop do virov finančnih sredstev za energetsko in tudi estetsko prenovo Domžal. 
nu Občine Domžale za leto 2018 vključ­no s predlaganim amandmajem k Odlo­ku o spremembi Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2018. 
Občinski svet Občine Domžale je potrdil Načrt razvojnih programov za obdobje od 2018 do 2021. 
V Uradnem vestniku Občine Dom­žale se objavi besedilo Odloka o spre­membi Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2018 ter tabelarični del splošnega in posebnega dela pro­računa in obrazložitve posebnega dela proračuna. 
Pri javni objavi Odloka o spremembi Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2018 se redakcijsko uskladi ob­razložitev posebnega dela proračuna glede na sprejeti amandma. 
3. Obravnava in sprejem Odloka o spremembah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojnovarstvenega zavo­da Vrtec Domžale – skrajšani po­stopek 
Občinski svet Občine Domžale je spre­jel Odlok o spremembah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojnovarstve­nega zavoda Vrtec Domžale. 
Prav tako Občinski svet Občine Domžale pooblašča Statutarno-pravno komisijo, da določi prečiščeno besedi­lo Odloka o ustanovitvi javnega vzgoj­novarstvenega zavoda Vrtec Domžale. 
4. Obravnava in sprejem Odloka o pokopališkem redu v občini Dom­žale – prva obravnava 
Občinski svet Občine Domžale je spre­jel Odlok o pokopališkem redu v Obči­ni Domžale v prvi obravnavi. 
5. Obravnava in sprejem ukinitve statusa javnega dobra 
Občinski svet Občine Domžale je spre­jel Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra pri zemljiščih: 
parc.št... katastr. občina . ID znak 
647/7 ..... Trojica .............. 1957 647/7 
1022/3 .... Rova ................. 1935 1022/3 
690/13 ... Selo .................. 1966 690/13 
685/8 ..... Selo .................. 1966 685/8 
685/10 ... Selo .................. 1966 685/10 
686/8 .... Selo .................. 1966 686/8 
686/9..... Selo .................. 1966 686/9 
2181/4 .... Domžale ........... 1959 2181/4 
2181/5 .... Domžale ........... 1959 2181/5 
680/10 ... Studenec .......... 1946 680/10 
680/11 ... Studenec .......... 1946 680/11 

6. Informacija o zaključnih aktiv­nostih Občinskega prostorskega načrta Občine Domžale 
Občinski svet Občine Domžale se je na 
21. seji seznanil z aktivnostmi v zvezi z zaključkom projekta Občinski pro­storski načrt Občine Domžale. 
7. Obravnava in sprejem progra­ma dela Občinskega sveta Občine Domžale za drugo polletje 2017 
Občinski svet Občine Domžale je spre­jel Program dela Občinskega sveta Ob­čine Domžale za drugo polletje 2017. 
8. Vprašanja, pobude in predlogi 
Na seji so vprašanja, pobude in pre­dloge podali: mag. Tomaž Deželak (SDS), Marija Pukl (DeSUS), Marija Doroteja Grmek (SDS), Maksimiljan Karba (LTD-Toni Dragar-Lista za vse generacije), Robert Pečnik (SMC), Pe­regrin Stegnar (NSi), Andreja Pogač­nik Jarc (LTD-Toni Dragar-Lista za vse generacije), Metod Marčun (Lista za Domžale), Uroš Breznik (SD). 
Vse pobude, predloge in vprašanja lahko najdete na občinski spletni stra­ni www.domzale.si pod rubriko Ob­činski svet, svetniška vprašanja. Prav tako lahko na občinski spletni strani poiščete celotno gradivo seje Občin­skega sveta Občine Domžale.
 Občina D omžale, U rad župan a Foto: Vido Repanšek 

Občina Domžale je z novogradnjami in obnovami vrtcev poskrbela za za­dostno število zmogljivosti in s tem poskrbela, da so vsi otroci, ki so bili v vrtec vpisani in ustrezali pogojem, bili vanj tudi sprejeti. Čez generacije je treba poskrbeti za zadostno šte­vilo zmogljivosti v osnovnih šolah, zato občina v zadnjem času namenja veliko pozornost gradnji in obnovi osnovnih šol. Ena največjih investicij letošnjega šolskega leta je zagotovo gradnja podružnične osnovne šole v Ihanu; z gradnjo smo začeli v sep­tembru 2016. Nova šola bo otrokom olajšala pot v šolo, saj se jim tako ne bo več treba voziti v matično OŠ Dom­žale, ta pa bo pridobila nekaj prostora in se tako za nekaj časa izognila pro­storski stiski. Zaključek gradnje, ki jo izvajata podjetji AS Primus, d. o. o., in Riko, d. o. o., se predvideva do konca poletnih počitnic. Z novim šolskim letom 2017/2018 bo šola odprla svoja vrata. 
Dela potekajo po predvidenem na­črtu in v okviru začrtanega terminske­ga plana. V Ihanu bo zrasel nov pri­zidek s šolsko in z javno knjižnico ter zunanjim igriščem. Trenutno se izva­jajo obrtniška dela ter končuje zuna­nja ureditev. Obnovljena je Šolska uli­ca, ki pelje mimo šole in zgrajeno av­tobusno postajališče. Za potrebe de­lovanja šole je bila v bližini postavlje­na tudi nova transformatorska posta­ja TP Ihan šola in srednje napetostna povezava iz TP Ihan center. 
Poleg tega je bila v središču Dom­žal izvedena energetska sanacija OŠ Venclja Perka, v Preserjah pri Rado­mljah smo začeli z deli za širitev OŠ Preserje pri Radomljah in obnovo ter razširitev obstoječe kuhinje. Med poletnimi počitnicami bomo v Dobu obnovili notranjost telovadnice v OŠ Dob. V preteklosti smo že izvedli energetsko sanacijo na ostalih dom­žalskih šolah – 2012. je bila sanira­na fasada na starem delu OŠ Preser­je pri Radomljah, prenovljene pa so bile tudi kotlovnice v Osnovnih šol­sh Domžale, Venclja Perka in Preser­je pri Radomljah. Leta 2014 je bila na OŠ Domžale izvedena nova toplotna izolacija fasade in strehe, zamenjali li toplotno izolacijo strehe, fasade in temeljev, je bila narejena leta 2015. OŠ Dragomelj je bila zgrajena leta 2006 in je tako že varčna šola, ki ne potrebuje energetske sanacije, enako velja tudi za podružnično OŠ Krtina in podru­žnično OŠ Ihan. Energetske sanacije osnovnih šol Domžale, Dob in Rodica so bile financirane z evropskimi sred­stvi. V prihodnje načrtujemo še sana­cijo na Osnovni šoli Roje. Slednja je v lasti še štirih občin, zato bo to skupni projekt. 
Druge investicije Z deli nadaljujemo na Župančičevi ulici v Domžalah, kjer bo obnovljeno vodovodno omrežje in izvedena točkov­na sanacija kanalizacijskegaa omrežja ter izvedena rekonstrukcija ceste. Dela bodo potekala predvidoma do konca julija 2017. Svojo končno podobo dobi­vata tudi mlinarska brv v Radomljah in nov Dom krajanov – gasilski domna Studencu. 
Na območju športnega parka ob Ro­bovi ulici na Viru je zrasel kolesarski poligon pumptrack, ki bo popestril ponudbo rekreacijske osi ob Kamniški Bistrici, in našim najmlajšim kot tudi iz­kušenim posameznikom ponudil novo obliko sprostitve na prostem. Kolesar­ji boste lahko na poligonu izboljšali ko­ordinacijo gibanja na kolesu, pridobi­li na kondiciji in se hkrati še zabavali. Poligon bo ločen na dve enoti: na otro­ški in napredni poligon z namenom, da se otroci in izkušeni uporabniki med se­boj ne motijo. Poleg tega bo v sklopu in­vesticije urejena tudi ureditev okolice. Uredili bomo dostopno in naravno pot ter urbano opremo. V neposredni bli­žini bomo postavili tudi ograjeni pasji park, in tako uredili primeren prostor, kjer bodo lahko lastniki spustili svoje pse, da se prosto gibljejo.
Ureditev travnate zelenice na 
smo stara okna ter optimizirali ogre-domžalskem nogometnem igrišču je 
valni sistem. Istega leta je bila izvede-končana. V prvi vrsti sledi negovanje in 
na sanacija OŠ Dob, ki je vključevala prvo vzdrževanje zelenice, ki obsega re­
ureditev nove toplotne izolacije fasa-dno zalivanje, košnjo in utrjevanje, pe­
de in strehe, delno zamenjavo zuna-skanje, luknjanje in gnojenje igrišča z 
njega stavbnega pohištva in rekon-ustreznimi sredstvi. Nadaljujemo z ure­
strukcijo kotlovnice z zamenjavo do-ditvijo atletske steze. 
trajanega kotla. Energetska sanacija Občina D omžale, Urad župana 
OŠ Rodica, kjer smo prav tako uredi-	Foto : Vido Repanšek 




veliki intervju 

KOLESARSTVO JE V BISTVU DOKAJ SMEŠEN ŠPORT 
ANDREJ HAUPTMAN, NEKDANJI ODLIČNI PROFESIONALNI KOLESAR, LASTNIK NAJBOLJŠE SLOVENSKE UVRSTITVE NA SVETOVNEMKOLESARSKEM PRVENSTVU, TRENER, MENEDŽER IN SELEKTOR SLOVENSKE ČLANSKE KOLESARSKE REPREZENTANCE 
Domžalčan Andrej Hauptman, rojen leta 1975, je že 16 let lastnik najboljše slovenske uvrstitve na svetovnem kolesarskem 
prvenstvu v članski konkurenci. 
Miha Ulčar 
Foto: Iztok Dimc 

V 
Lizboni je bil leta 2001 tretji, istega leta je bil izbran tudi za športnika Slovenije, na olimpijskih igrah leta 2004 
v Atenah pa je zasedel peto mesto. V 
Pekingu si je zadal lov na olimpijsko 
medaljo, a ga je predčasno ustavila 
bolezen. V začetku letošnjega leta 
je postal selektor slovenske članske 
kolesarske reprezentance, kjer je na
tem mestu zamenjal Gorazda Štanglja. 
S svojim delovanjem je Andrej Haupt­
man pokazal, da ni bil samo odličen 
kolesar, ampak je vrhunski tudi na 
strokovnem področju kot trener in 
menedžer. Vzgojil je vrsto odličnih 
kolesarjev, ki so že prestopili ali pa so 
velik potencial za prestop med profe­
sionalne kolesarje. Zadnjih pet let je 
delal z mladinci v Kolesarskem dru­
štvu Rog Ljubljana. Izkazal se je tudi 
kot organizator kolesarskih dirk. Na 
začetku pogovora mi zaupa, da se drži 
svojega življenjskega sloga in smeri, ki 
je predana kolesarstvu in ki bo do na­
daljnjega njegova služba. Z ženo Tejo 
sta skupaj 13 let, imata hčerko Klaro (11
let) in sina Jakoba (8 let). Že nekaj let z 
družino, za katero pravi, da je njegov
največji zaklad, živi na Škrjančevem 
pri Radomljah. Pred kratkim je ponov­
no sedel v študijske klopi, saj je pred 
leti zaradi profesionalne kolesarske 
kariere prekinil študij na Fakulteti za 
šport. Kar nekaj časa je za ta korak 
zbiral pogum, zdaj pa zaključuje prvi
letnik Pedagoške fakultete, smer Špor­
tno treniranje, na Univerzi v Mariboru. 
Ker ste skorajda vse življenje vpeti 
v kolesarski šport, me zanima, če je 
kolesarstvo tudi družinski hobi? 
Res je. Vsa moja družina je poveza­
na s kolesarstvom. Imam to srečo, da 
je žena bolj zaljubljena v kolo kot jaz. 
Zdaj je že prišlo do tega, da me žena 
priganja, naj grem na kolo. Oba otro­
ka sta tudi vpeta v šport. Klara obožu­
je konje, Jakob pa trenira nogomet v 
Nogometnem klubu Kalcer Radomlje. 
Zelo si želim, da bi oba ostala v špor­
tu, ker verjamem, da je to zelo dobro 
za otroka. Bi pa veliko raje videl, da 
bi bila v drugem športu kot v kolesar­
stvu, ker ga predobro poznam. 
Kdaj ste se prvič srečali s 
kolesarstvom kot športom in kdo
vas je navdušil? 
Za kolesarski šport me je navdušil moj oče, ki me je tudi večkrat vozil na oglede večjih dirk po Sloveniji. Vča­sih sva se na oglede dirk odpravila z avtom, večkrat pa kar s kolesi. Ravno to je bilo odločilno zame, da sem se tudi sam vključil v ta šport. V osnov­ni šoli sem kmalu zatem spoznal ne­koga, ki je bil član Kolesarskega klu­ba Rog Ljubljana. Povezal sem se z njim in se nato vključil v ta klub. 
Kakšni so bili začetki? 
Ko sem se vpisal v kolesarski klub, bilo je novembra, so potekali zimski treningi. Spomladi prihodnje leto sem se že udeležil prve kolesarske dirke, ki je potekala na Gorjuši pri Krumperku, imenovana ciklokros. Ta disciplina je zelo primerna za mlajše kolesarje. Ta­krat se je začelo, nato pa me je povle-klo v ta šport. Pa ne samo mene, tudi starša, ki sta me vedno spremljala na dirkah. Kar naenkrat je kolesarstvo postalo način življenja za vso družino. 

Kako potekajo trening i? 
Začne se s pripravljalnim obdobjem, ki poteka izven kolesarske sezone. Gre za hojo v hribe, tek, telovadbo, igre z žogo itn. Takšne priprave so do­bre tudi zaradi tega, ker se tekom se-zone kar malo nasičiš kolesa, saj ko­lesarska sezona poteka od januarja do konca oktobra. To pomeni, da tudi malo spočiješ glavo od kolesa. Pri mladih treningi niso tako dolgi, saj je za njih pomembno, da se ukvar­jajo z osnovnimi športi, kot sta atleti­ka in tek. Z leti pa je vedno več kolesa. Pri mladih je tudi pomembno, da tre­nirajo na poligonu, v zaprtih krogih, kjer ni veliko prometa, saj promet povzroča staršem največ skrbi. 
Kaj razmišlja profesionalni kolesar med vožnjo na treningu in na dirki? 
Kolesarstvo je v bistvu dokaj smešen šport. Po eni strani gre za individualni šport, vendar brez pomoči celotne eki­pe težko zmagaš dirko. Seveda je od­visno tudi, kakšno vlogo imaš v eki­pi. To vlogo moraš pa opraviti najbo­lje. Vsako tekmovanje ima nek cilj. Jaz sem si običajno zadal še podcilje, saj dirka, dolga 250 kilometrov, traja šest ur ali več. Zato ni dobro razmišljati, koliko je še do konca. S sotrpini v eki­pi spregovoriš kakšno besedo, poteka pa tudi komunikacija s trenerjem. Vse to je zelo pomembno za uspeh. 
Kakšna je največja želja vsakega kolesarja, ki se s tem športom ukvarja profesionalno? 
Kot sem že povedal, sem začel v Kole­sarskem društvu Rog. Tam sem podpi­sal tudi svoje prve profesionalne po­godbe. Če želiš tekmovati na največjih dirkah, kot sta Tour de France in Giro d'Italia, na žalost ne moreš biti član slovenskega kluba. Tam ima namreč možnost nastopiti samo dvajset naj­večjih ekip. Zato so želje vsakega pro­fesionalnega kolesarja, da pride v ka­kšno tako ekipo, da lahko nastopi na največjih tekmovanjih. Zelo težko pa je priti v takšno veliko ekipo, zato bi bilo veliko bolje, če bi imeli tudi v Slo­veniji kakšno veliko ekipo. Lahko pa povem, da smo Slovenci zelo ambici­ozni, in da tisti fantje, ki jim uspe pri­ti v večje ekipe, tam igrajo zelo po­membno vlogo. 
Vi ste sodelovali z velikimi ekipami, s katerimi ste dosegali svoje največje rezultate. 
Ker sem tudi sam želel v veliko ekipo, mi je uspelo, da sem podpisal pogodbo z italijanskim klubom Vini-Cardirolla. In kar naenkrat sem začel voziti s ko­lesarji, ki sem jih prej gledal samo po televiziji. Seveda pa rabiš nekaj časa, da se integriraš v ekipo in najdeš svo­je mesto v ekipi. Ko greš čez to, si nato lažje postaviš cilje. V tej ekipi sem bil pet let. Tu sem dosegel tudi svoj najve­čji rezultat, tretje mesto na svetovnem prvenstvu. Pozneje sem bil dve leti v italijanski ekipi Lampre, s katero sem bil na olimpijskih igrah peti. Zadnjo sezono sem bil član Fassa Bortolo, naj­večje italijanske ekipe tistega časa. Toje bila res prava ekipa. Žal pa sem imel vso profesionalno kariero zdravstvene težave, ki so se stopnjevale, zato se je moja kariera leta 2005 v najboljših ko­lesarskih letih končala. 
Kako ste vse skupaj doživljali, ko ste kot profesionalni kolesar tekmovali na največjih dirkah in z najboljšimi kolesarji? 
Voziti z najboljšimi kolesarji, ki so se v takratnih časih pojavljali v časopi­sih in na televiziji, so bile moje sa­nje. Ko pa si dejansko tam, pa želiš ve­dno več, boljši rezultat. Takrat nisi več ponosen ali srečen, ker samo gledaš, kaj boš naredil še bolje. In to se doga­ja velikim vrhunskim športnikom, kar je po eni strani dobro, ker v naspro­tnem primeru se ustaviš in si zadovo­ljen, nisi nič več motiviran, pod dru­gi strani pa je problem to, da sploh ne veš, kaj si naredil. Jaz sem bil na pri­mer ob medalji na svetovnem prven­stvu sicer vesel, ampak sem imel s tem en kup drugih problemov, kot je upra­vičiti svoj uspeh tudi na ostalih dirkah. V bistvu se večkrat spomnim na to in sem zdaj, ko je že vse megleno, bolj ponosen na ta uspeh kot pa takrat, ko sem ga dejansko dosegel. 
Najlepši spomini na čas vaše profesionalne kolesarske kariere? 
Najlepši spomin je prva večja dirka, ki sem jo zmagal med profesionalci. To je bila Velika nagrada Fourmies v Franciji, kjer so bila prisotna sama velika ime­na svetovnega kolesarstva. Prva zmaga ti najbolj ostane v spominu in jo dam z veseljem ob bok rezultatu na olimpij­skih igrah in svetovnem prvenstvu. 
le t n i k lv i i | j u n i j 2017 | štev i lk a 6 slamnik | 7 
veliki intervju 
Kakšni občutki so vas prevevali ob predčasnem zaključku kariere? 
Vsak vrhunski športnik, ki preneha s svojo kariero, ima veliko problemov, ker je naenkrat vse drugače. Jaz sem to občutil še posebej, ker se nisem zavestno odločil za zaključek karie­re, temveč so do tega pripeljali zdra­vstveni razlogi. Ves čas te to kljuva in grize. Ampak življenje gre naprej, po­iščeš nove cilje. Imel sem srečo, da sem ostal v športu. Leta 2006 sem se vrnil v Kolesarski klub Rog, kjer sem bil nato od leta 2007 športni direk­tor. Šlo je za popolnoma drugo vlogo, kot sem jo imel prej kot kolesar. Ko si športnik, vsi skrbijo zate, nato pa se najdeš v nasprotni vlogi, ko ti skrbiš za druge. Če ti je šport način življe-
Voziti z najboljšimi kolesarji, ki so se v takratnih časih pojavljali v časopisih in na televiziji, so bile moje sanje. Ko pa si dejansko tam, pa želiš vedno več, boljši rezultat. Takrat nisi več ponosen ali srečen, ker samo gledaš, kaj boš naredil še bolje. In to se dogaja velikim vrhunskim športnikom, kar je po eni strani dobro, ker v nasprotnem primeru se ustaviš in si zadovoljen, nisi nič več motiviran, pod drugi strani pa je problem to, da sploh ne veš, kaj si naredil. 
nja, je sreča, da lahko opravljaš ta­kšno funkcijo. Je pa to tudi priložnost, da postaneš uspešen še na drugem področju. 
Bi se še enkrat odločili za kolesarski šport in posledično profesionalno kariero? 
Kolesarstvo je del mojega življenja. Ne vem, kako bi se odločil. Ko si enkrat notri, ne moreš več ven. Mogoče bi ka­kšne stvari naredil drugače z zdajšnjim znanjem, ampak to bi vsak. Hmm, v bi­stvu je težko vprašanje, na katerega ni­mam enoznačnega odgovora. Mislim, da to ni tako važno, ker je itak že mini-lo. Če bi šel še enkrat po isti poti, bi se najverjetneje isto odločil. Pri osemnaj­stih letih nisem videl nič drugega kot samo šport. Če bi bil pa v drugem špor­tu uspešnejši, pa nikoli ne bom vedel. 
V začetku letošnje sezone ste prevzeli selektorsko mesto 
slovenske članske kolesarske reprezentance. 
V začetku letošnje sezone sem bil iz­bran na mesto selektorja slovenske članske kolesarske reprezentance. Po eni vrsti gre za čast, po drugi strani je to tudi odgovornost, ker je kolesarstvo v Sloveniji na visokem nivoju, zato se pričakujejo tudi podobni rezulta­ti. Vsi si želimo medalje, vendar so žal samo tri, na velikih prvenstvih pa je vedno tudi velika konkurenca, saj so tam običajno zbrani najboljši kolesar­ji v tistem trenutku. V Sloveniji imamo na najvišjem nivoju 14 kolesarjev, na evropskem prvenstvu pa jih lahko na­stopi samo šest. Za udeležbo na sve­tovnem prvenstvu se določi glede na rang v svetovnem pokalu. Sem pa pre­pričan, da jih bo na prihajajočem sve­tovnem prvenstvu nastopilo šest ali celo sedem. Po eni strani se sliši lepo, da imaš veliko izbiro, vendar je pro­blem, ker moraš ostale kolesarje pusti­ti doma. Moja naloga je, da spremljam fante, da sem z njimi v kontaktu, da usklajujem program in da jih motivi­ram. Skratka, da jih držim, da so foku­sirani na evropsko ali svetovno prven­stvo. Še nekaj je. Če kakšen kolesar v sezoni zmaga za svoj klub ali osvoji vi­dno uvrstitev, na uradnih rezultatih piše iz katere države prihaja kolesar, kar je lepa promocija za Slovenijo. 
Kakšni so cilji reprezentance? 
Nerad govorim o svojih ciljih. Moja naloga je, da poskušam fantom čim bolj pomagati do rezultata. Drugače so zelo motivirani, in bodo dosegli ti­sto, kar so si zadali. Do svetovnega pr­venstva je pomembno, da so čim bolj pripravljeni, potem pa bodo oddirkali svoje. S fanti se dobimo nekajkrat na leto, drugače pa smo z njimi v kontak­tih tudi individualno. Ker tekmujejo za ekipe, ima vsak tudi svoj program in imajo svoje trening kampe. 
Ravno pred kratkim je potekala Dirka po Sloveniji. Kako ste zadovoljni z njeno izvedbo? 
Letošnja dirka je bila res super, ker je bila veliko bolj odmevna. Prav tako so jo v živo predvajali na televiziji. Pr­vič tudi na Eurosportu. To je tudi dobra promocija za mlade kolesarje, da se po­kažejo in si povečajo možnosti za na­predovanje. Nastop slovenskih kolesar­jev je bil odličen, prav tako zmaga Mez­geca v Ljubljani. Mogoče smo po tihem pričakovali zmago Jana Polanca ali vsaj uvrstitev čisto blizu vrha. Jaz sem si­cer vedel, da je bil Jan po tako napor­ni tekmi, kot je bila Giro d'Italia, psihič­no in fizično pod velikim stresom, kar je razumljivo. Seveda smo vsi kdaj želj­ni vrhunskega rezultata. Po drugi stra­ni nas je razveselil Tadej Pogačar s pe­tim mestom in z zmago v konkurenci do triindvajset let. Tadej je star osemnajst let in je velik up. Zadnje tri kilometre je bil med najboljšimi, med katerimi je bil tudi Rafal Majka. Osemnajstletni fant je tekmoval s kolesarjem, ki bo imel letos glavno vlogo na Touru de France. Z ve­seljem lahko pričakujemo nadaljnji Ta­dejev razvoj. Jaz ga tudi zelo dobro po­znam, saj sem bil dve leti njegov trener. 
Kako vidite cestno kolesarstvo v Dom žalah? 
V Domžalah je odlično organiziran gorsko-kolesarski klub Energija. Vse pohvale. Pri cestnem kolesarstvu pa smo malo prekratki. Že od nek­daj imam željo, da bi imel v Domža­lah svoj klub. To so velikopotezni ci­lji. Vedno sem bil perfekcionist, ker želim, da je vsa stvar izpeljana na ni­voju. To pa seveda veliko stane. Ker je občina Domžale zelo športno mesto in da občina zelo pomaga športu, bi bil zelo vesel, da bi imeli takšen klub tudi v Domžalah. Seveda Domžale niso či­sto nekolesarske. Lansko leto je bilo s pomočjo občine organizirano cestno državno prvenstvo v kolesarstvu. Le-
KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE Ljubljanska cesta 61 1230 Domžale 
POVPRAŠEVANJE 
ZA SOUPORABO PROSTOROV 
KLUBA ZA GOSTINSKO DEJAVNOST 
Kulturni dom Franca Bernika Domžale upravlja v kleti objekta na Ljubljansaki cesti 61 s pro­stori Kluba, ki so primerni za opravljanje go­stinske dejavnosti, namenjene obiskovalcem prireditev, obenem pa bi izvajalec zagotavljal tudi gostinske storitve za potrebe pogostitve izvajalcev prireditev, za pogostitve ob skupni organizaciji dogodkov ter za obiskovalce dru­gih dogodkov v okviru delovanja Kulturnega doma Franca Bernika Domžale na lokacijah Menačenkova domačija, Galerija Domžale, Slamnikarski muzej in Letni kino v Parku. 
Naročnik pričakuje, da bo souporabnik pro­storov zagotavljal cenovno primerno po­nudbo za obiskovalce in nastopajoče v času pred, med in po prireditvah, tako med te­dnom kot ob vikendih. Klub je bil v lanskem letu obnovljen, razpolaga z okoli 30 sedeži. V njem je vsa potrebna oprema, razen drob­nega inventarja. 
Souporaba kluba je primerna za gostince, delo pa je v dogovoru z naročnikom mogoče tudi za študente ali upokojence. 
Interesenti lahko pošljejo svoje ponudbe na elektronski naslov: info@kd-domzale.si ali po pošti. 
tos je že tretje leto potekal kronometer Maratona Franje BTC City. To je že en korak k temu, da bo enkrat v Domža­lah tudi cestno kolesarski klub. 
Kakšni so po vašem mnenju pogoji za mlade športnike v Domžalah? 
V Domžalah se ogromno naredi za mla­de in šport, prav tako imajo Domža­le veliko vrhunskih športnikov. Domža­le so športna občina in župan je špor­tnik po duši. V domžalske klube prihaja tudi veliko športnikov od drugod. Skrat­ka, poskrbljeno je za kvalitetne pogoje za ukvarjanje s športom, pa naj bo to re­kreacijski šport ali profesionalni. 
Vaša želja je tudi akademija za mlade športnike. Lahko kaj več poveste o tem? 
To so moje velike sanje. Mogoče bi bila vsa stvar veliko bolj uresničljiva, če bi bila moja kariera malo daljša. Pri tem ne mislim, da bi šlo za akademijo, v katero bi bili vključeni samo kolesarji, temveč tudi drugi športniki. Akademi­ja bi jim nudila podporo, vzgojo in iz­obraževanje. Šestnajst, sedemnajstle­tniki poleg športa rabijo še druge spod­bude. Kdor ni uspešen v šoli, tudi tež­ko postane vrhunski športnik. Je pa res, da tudi če nisi pri dvajsetih letih vr­hunski športnik, ti vseeno veliko osta­ne od tega, ker si se v otroštvu in mla­dosti ukvarjal s športom. Seveda bi bilo treba gledati, da bi na akademijo pri­tegnili talente od vsepovsod. Slovenija bi bila kot športni narod še uspešnejša. Jaz zagovarjam, da mora imeti športnik poleg vrhunske športne kariere tudi iz­obrazbo. Če ne boš imel izobrazbe, boš težko uspešen. Recimo pri osemnajstih letih vsak gleda po televiziji svoje špor­tne idole, šola pa ga ne zanima preveč, ker želi biti uspešen v športu. Takrat je pomembno, da ga trener in vodstvo kluba usmerjata, ker mu bo to po kon­čani športni karieri prišlo zelo prav. 
Kaj bi svetovali vsem, ki bi se želeli uk varjati s kolesarst vom? 
Kolesarstvo je res lep šport, s katerim  se lahko ukvarjajo mladi in starejši. Edini problem je, ker si vključen v pro-met. Je pa kolesarstvo vzdržljivostni šport, kjer je pomembna tudi taktika. Športno kolesarstvo se lahko začne tre­nirati tam od enajstega leta naprej, ni pa nujno, lahko tudi leto, dve pozneje. Edini problem, ki lahko nastane, je, če v mladosti hitro pridobimo dobre rezul­tate, potem lahko pride do nasičenosti oziroma pregorelosti. Skratka, lahko se s kolesarstvom začnemo ukvarjati zelo mladi, ne sme pa biti v ospredju samo rezultat in to za vsako ceno.. 
8 | slamnik štev i lk a 6 | j u n i j 2017 | l e t n ik lv ii 

Z GENERATORJEM V DOMŽALAH DO PROSTOROV ZA SODELOVANJE MLADIH PODJETNIKOV 
Projekt Štartaj Domžale, s katerim spodbujamo v Domžalah podjetniško ustvarjalnost, je pritegnil k sodelovanju več kot 100 mladih Domžalčanov in prebivalcev okoliških krajev. Po seriji start-up delavnic je sledil finalni izbor zmagovalcev in odprtje vrat Generatorja, ki sta jih 8. junija 2017 slovesno odprla župan Občine Domžale Toni Dragar in predsednik Območne obrtno­
podjetniške zbornice Domžale Zoran Poljšak. 
Marija Bokal Foto: Tadej Frantar in Lucija Berlec 
O
b odprtju so se visokim gostom, med katerimi so bili tudi predsednik Obr­tno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh, trzinski župan Peter Ložar in domžalska podžupanja mag. Renata Kosec, predstavili tudi mladi zmagovalci: Miha Hrovat s pi­vom Mister, Nika Pengal z medenim čigumijem Čubi, Slavko in Klemen Verbovšek z načrtom za voziček za ne­pokretne OLDI in Blaž Križnar z unika­tnimi lesenimi izdelki Blazno Lesno. 
Župan občine Domžale Toni Dragar je po dogodku povedal: »Na občini si želimo projekt nadaljevati, ne le letos, ampak tudi drugo leto z novo ekipo mladih podjetnikov. Upam, da bodo mladi videli, da se da z dobro ide­jo nekaj narediti. Kot je rekel eden od zmagovalcev, verjamem, da ti to lah­ko spremeni življenje. Občudujem te mlade, kako so polni energije in želijo sami zase nekaj narediti.« Predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Domžale Zoran Poljšak pa meni: »Vtisi ob odprtju Generatorja so dobri. Vesel bom, ko bo Generator dejansko zaživel. Verjamem, da nam bo uspelo.«
Mellanie Grudniik, soavtorica projekta in vodja coworking pro­stora Generator, je ob odprtju Gene­ratorja poudarila izredno odzivnost mladih in drugih udeležencev delav­nic. Odprtje Generatorja je pospremi­la z besedami: »Naša vizija in cilj je omogočiti povezovanje mladih onkraj občinskih meja. Želimo, da postane Generator prostor vseh mladih, ki jih zanima podjetništvo, četudi ne bodo nekoč prodajali svojih vezalk ali ara­šidovega masla po vsem svetu. Štejejo tudi majhni uspehi. Oziroma le navide­zno majhni, za posameznike pa izje­mni: Kaj je boljšega, kot dobiti službo le v tednu dni po delavnici s tematiko Kako se prodati, in to ni uspelo le eni udeleženki, temveč kar dvema. Izreden uspeh za tako kratek čas!« 
Na petih delavnicah, ki so se zvr­stile v aprilu in maju je Območna obrtno-podjetniška zbornica Domžale skupaj z Matijo Goljarjem in sodelavci Ustvarjalnika ponudila bodočim pod­jetnikom začetno znanje o tem, kaj je pomembno pri razvoju poslovne ideje in samem vstopu na trg. Delavnice so bile namenjene vsem, ki bi radi ure­sničili svojo podjetniško idejo in začeli svoj posel. Skupaj so razpravljali o tem, kako do prave ideje za posel, kako ide­jo uspešno spremeniti v produkt in jo stestirati, o prototipiranju ideje, pa tudi o tem, kako produkt uspešno pro­dati in predstaviti. V finalnem izboru se je predstavilo kar 17 posamezni­kov in ekip iz Domžal, Doba, Trzina, Kamnika, Ljubljane, Grosupljega in Kranja, med katerimi je ocenjevalna skupina izbrala štiri zmagovalce oziro­ma zmagovalne ekipe, ki bodo lahko koristili mentorstvo in brezplačni pro­stor za delovanje v Generatorju, prvem coworking prostoru v Domžalah. 
Zmagovalci 
Miha Hrovat z ekipo Pivovarna Mister in poslovno idejo Pivo Mister 
Mladi Miha Hrovat iz Domžal je prepričal ocenjevalno ekipo Štartaj Domžale z odstopanjem od druge tovrstne ponudbe na trgu – pivo Mister ima namreč vrhunsko oblikovno podobo in unikatno postrežbo. Postreženo je v buteljki na leseni deski iz eksotičnega lesa in se ga pije iz kozarca, ki je namenjen posebej za to priložnost. Izkušnja pitja, ki jo ponuja, se lahko primerja z uživanjem vr­hunskih vin, zato se ga ne bodo branili tudi ob najpomembnejših priložnostih. Miha Hrovat je navdušil tudi s tem, da že zdaj razume, da se je treba povezova­ti. Ne pozna meja, kar je tudi prav. Med svoje vrste vabi craft izdelovalce vseh občin, s čimer bo pripomogel k ustvarjanju novih delovnih mest. 

Miha, kakšni občutki te spremljajo kot zmagovalca Generatorja? 
Vesel sem, da sem dobil izjemno priložnost za bivanje in mentoriranje v Generatorju. Vedno je dobro dobiti priznanje nekoga, ki ni subjektivno vpleten. Prepričan sem, da se bomo člani naše ekipe lahko s pomočjo Ge­neratorja povezali z ostalimi izdelovalci in širili slovensko kvaliteto tudionkraj meja Slovenije. Želim si medijske pozornosti in pomoči pri vstopu na tuje trge. 
Kako se je vse skupaj začelo? 
Pivo Mister sem začel pripravljati kar v domači kuhinji. Do svojega 20. leta piva nisem niti pil, potem pa sem prvič okusil pravo pivo ter se zaljubil vnjegov okus in vonj. Še isti večer sem poiskal na spletu informacije o tem, kako izdelati pivo, naročil sem svojo prvo opremo in od takrat naprej sem ga kuhal doma zase in za prijatelje. Kmalu pa je moj eksperiment eksplodi­ral in moral sem se stvari lotiti resneje. Uspel sem na tekmovanju sloven­skih pivovarjev, kjer so moje pivo ocenili kot vrhunsko pivo. Hvaležen sem vsem svojim bližnjim, ki me podpirajo tako čustveno kot finančno. Če ne bi imel doma ustrezne podpore, bi se projekt zagotovo odvijal veliko poča­sneje. 
Kakšne so tvoje ambicije? 
Trenutno poslujemo prek očetovega podjetja, lastne pivovarne še nimamo. Mesečno proizvedemo nekje do 500 litrov piva in prav vsega tudi prodamo. Pivo je povsod odlično sprejeto, zato pričakujem nadaljnjo rast posla. Moja vizija je povezati slovenske izdelovalce craft piva, da bomo skupaj po moji recepturi izdelovali pivo Mister. Ambicije so še višje, slovenske craftarje že­lim popeljati s pivom Mister tudi onkraj meja naše Slovenije. Podjetništvo je v moji krvi, tako da se veselim vsega, kar me čaka na poslovni poti. 
Zakaj si se pridružil projektu Štartaj Domžale? 
Za start-up delavnice sem izvedel na Facebooku. Zadnje čase se na splošno udeležujem predavanj tega tipa, zato sem z zanimanjem spremljal tudi do­gajanje v Domžalah. V veliko pomoč so mi bila predvsem zadnja predava­nja, ko sem se moral osredotočiti na svojo poslovno idejo. Mentorjem same pohvale. 
Craft izdelovalci piva, gostinci in hotelirji ter ostali zainteresirani, ki bi se želeli povezati z Miho Hrovatom, lahko kontaktirate Generator na info@startupdom­zale.si ali pokličite na 031 451 455. 
Nika Pengal iz ekipe Bee Healthy s poslovno idejo Čubi 
Mlada čebelarka Nika Pengal iz Domžal je prepričala s svojo strastjo in zagna­nostjo ter z ljubeznijo do narave in bogastva, ki ga ponuja naša dežela. Nav­dušila je tudi s svojo družbeno odgovorno vizijo. Zaveda se, da brez čebel ni zdravja in ne življenja. Za svoje čebele želi le najboljše, zato čebelnjak posta­vlja v le najbolj neokrnjene kotičke Slovenije, kjer lahko njene čebele nabere­jo najboljši med. Nika Pengal je razvila povsem naravni medeni žvečilni gumi Čubi, ki je prijazen do zob, saj jih čisti in s tem preprečuje karies. S svojo zami­slijo je že navdušila nekatere zobozdravnike, da ga priporočajo uporabnikom, navdušila pa je tudi komisijo, ki meni, da z razvojem izdelka lahko doseže ne­sluten uspeh tudi po svetu. 

Nika, se že od nekdaj ukvarjaš s čebelarstvom? 
S čebelarjenjem sem se prvič seznanila ob zaključku študija pred šestimi leti. Po poklicu sem diplomirani dediščinar, a nisem našla takoj zaposlitve, zato sem ve­liko časa preživela s fantovim očetom, čebelarjem, ki me je navdušil nad to de­javnostjo. Od takrat naprej so čebele moje življenje, večino časa preživim z njimi v naravi. Postopoma sem pridobila vse potrebne veščine, da sem lahko pred le­tom in pol tudi sama začela kot samostojna čebelarka. Kupila sem si vso potreb­no opremo, čebele pa prevažam naokrog na pašo, na različne medonosne lokaci­je po Sloveniji. Všeč mi je vonj medu in pozitivne vibracije, ki jih oddajajo čebele. 
Kako si prišla na idejo za žvečilni gumi Čubi? 
Na tečaju za apiterapevta I. stopnje sem dodobra spoznala vse čebelje pridel­ke in odmerke za različne zdravstvene težave, ki jih imamo ljudje. Rada imam čebele in rada imam otroke, ki jim želim pomagati. Medeni žvečilni gumiji so za otroke idealni, saj otroci obožujejo okus medu, hkrati pa preprečujejo ka­ries, pomagajo pri prekrvitvi dlesni, dezinficirajo ustno votlino in imajo še druge pozitivne učinke. Med se nam ponuja sam po sebi kot rešitev za zdrave sladkarije za otroke. Čubi je sestavljen iz naravnih sestavin, preprosto se zaja­me z žličko in žveči. Čubi čisti zobe in je primeren tudi za mlajše otroke, saj se lahko poje in izloči brez kakršnih koli stranskih učinkov. 
Kakšna je tvoja vizija? 
Želim si, da bi vsi otroci spoznali Čubi. Je okusen in ne škodi zdravju. Moja želja je, da bi v vsaki zobozdravstveni ordinaciji v Sloveniji otroci na koncu prejeli za nagrado Čubi in bili tako deležni številnih pozitivnih učinkov, ki jih ima izdelek. 
Kakšni so tvoji občutki ob izboru v zmagovalno ekipo Generatorja? 
V izredno čast in veliko veselje mi je, da sem postala stanovalka Generatorja. Zmage nisem pričakovala. Malo me je strah, hkrati pa se veselim resnega začet­ka, ki me lahko popelje naprej. Mladi na začetku poti potrebujemo vodstvo in vso pomoč. Vesela sem, da sta mi Občina Domžale in Obrtna zbornica to omogoči­
li. Imam okusen izdelek, ki potrebuje še celostno grafično podobo in otrokom pri­merno embalažo. Verjamem, da mi bodo sodelavci Generatorja v veliko pomoč. 
Kje si izvedela za Štartaj Domžale? 
Na Rašici sem slučajno srečala Klemena Verbovška, ki se je tudi sam znašel med zmagovalci Štartaj Domžale. V pogovoru me je prepričal za udeležbo na start-up delavnicah, kjer sem se naučila veliko o podjetniškem razmišljanju, ki mi prej ni bilo tako zelo blizu. Res je bilo super, poučno in zabavno! 
Trgovci, zobozdravniki, podjetniki ter ostali zainteresirani, ki vas zanima sode­lovanje z Niko Pengal, lahko kontaktirate Generator na info@startupdomzale. si ali pokličite na 031 451 455. 
le t n i k lv i i | j u n i j 2017 | štev i lk a 6 slamnik | 9 


Udeleženci start-up delavnic, ki so potekale aprila in maja, so z navdušenjem poslušali podjetniško usmerjena predavanja Matije Zmagovalna start-up ekipa z domžalskim županom Tonijem Dragarjem in vodjo Generatorja 
Slavko in Klemen Verbovšek z ekipo Oldi in poslovno idejo Oldi 
Slavko in Klemen Verbovšek sta oče in sin, inovator in večkrat nagrajeni in­dustrijski oblikovalec iz Trzina, idealen tim za razvoj novih izdelkov. Zaveda­ta se, da je v Sloveniji in na svetu na splošno vse večji odstotek starejše popu­lacije. Obenem sta prepričana, da starost in bolezen ne smeta biti izgovor za slabšo kvaliteto življenja, zato razvijata idejo o posebnem vozičku Oldi, ki bo omogočal nepokretnim in gibalno oviranim sprehod po svežem zraku ne gle­de na vreme. Njun produkt lahko korenito vpliva na kvaliteto tudi v najtež­ji dobi posameznikovega življenja, ocenjevalno ekipo je prepričal z inovativ­nostjo in družbeno odgovornostjo. Njuna kreativnost ne pozna meja, zato smo prepričani, da bosta razvila še veliko zanimivih izdelkov. 

neratorju upava na investitorje in partnerje, ki nama bodo omogočili nadaljnji razvoj produkta ter s tem zasluženo mesto v domovih starejših občanov in ostalih institucijah, ki skrbijo za nepokretne in poškodovane ljudi ne samo v Sloveniji, ampak tudi v tujini. Hkrati se veseliva tudi sodelovanja z drugimi podjetniki, saj lahko s svojimi znanji pripomoreva tudi k razvoju njihovih idej. 
Kje sta dobila idejo za Oldi? 
Oldi je poseben voziček za starostnike in druge težje gibalno ovirane ljudi, ki je uporabniku prijazen in odporen na vremenske nevšečnosti. Ideja izhaja iz najine lastne izkušnje, saj smo imeli doma nepokretno babico, ki je zamudila vse naše rojstne dneve in druženja. Zato še toliko bolj veva, koliko pomeni gibalno oviranemu posamezniku stik z naravo in družbo. S številnimi idejami za različne izboljšave (Slavko) in z izkušnjami s področja razvoja produktov, industrijskega in grafičnega oblikovanja, start-up podjetništva, izkušnjami iz tujine, poznanstvi iz poslovnega sveta (Klemen) sva prava kombinacija za različne inovativne projekte. Drug drugega spodbujava in dopolnjujeva pri razvoju novih idej. 
V kakšno smer želita razvijati posel? 
Oldi je uporaben tako za domačo rabo kot v različnih ustanovah, kjer oskrbu­jejo ljudi, ki so prikovani na posteljo – starostnike, bolnike, osebe z boleznimi in s poškodbami. Na tej točki potrebujemo sredstva za preboj – za povečanje ekipe, razvoj produkta in vstop na trg, da dosežemo že v tem letu prve rezul­tate in čim večje število uporabnikov. Želiva si narediti korak naprej od ideje k prototipu in se usmeriti v medije, da čim prej prestavimo produkt na trgu. 
Kje sta izvedela za Štartaj Domžale? 
Takoj ko sva iz medijev izvedela, da bodo v Domžalah potekale start-up delav­nice, sva se prijavila. Na delavnicah sva izvedela dosti novega, prinesle so po­trditev in pozitiven občutek napredovanja. Všeč nama je bilo, da so bili mnogi pripravljeni pokazati in predstaviti svoje ideje. Matija Goljar se je izkazal kot odlični predavatelj. Prav je, da sodelujemo med seboj, saj lahko naredimo skupaj veliko dobrega za našo družbo. 
Mellanie Grudniik ob odprtju Generatorja. (Foto: Tadej Frantar) 
Blaž Križnar s poslovno idejo Blazno Lesno 
Blaž Križnar iz Doba je umetnik, lesar, rokodelec, entuziast in še bi lahko na­števali. Je zaljubljenec v Slovenijo in naravna bogastva, ki jih premore naša dežela. Poseben potencial vidi v slovenskem lesu, ki smo ga doslej predvsem izvažali na tuje, namesto da bi mu vdihnili življenje v Sloveniji. Prav s tem po­slanstvom ustvarja Blaž Križnar pod blagovno znamko Blazno Lesno blazno resno unikatne lesene izdelke iz slovenskega lesa po meri kupca. Skoraj se zdi, da ni stvari, ki je Blaž Križnar ne bi zmogel. 

Kako se je začelo? 
Les mi je blizu že od majhnih nog. Že v osnovni šoli sem se našel v različnih krožkih, kjer smo izdelovali košare, izdelke iz slame in pridobivali rokodelske spretnosti. Med prvimi sem izdelal maketo gradu Krumperk, s katero sem nav­dušil učitelje in moje bližnje. Odločitev za Srednjo lesarsko šolo Ljubljana in pozneje za študij na Fakulteti za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire je bila zato samoumevna. Vedno me je zanimal les, kako raste, diši, kje raste najkva­litetnejši les itd. Znanje o obdelavi lesa sem izpopolnil do umetnosti in danes se lahko pohvalim s številnimi izdelki, narejenimi po meri naročnika. Želje ljudi in njihove ideje znam odlično pretvoriti v izdelke in ljudje to cenijo. Pri izdelkih se sreča umetnost z uporabnostjo. Izdelujem igrače, še posebej sem znan po gugalnem konjičku, unikatnem pohištvu in drugih lesenih izdelkih. Izziv so mi vrhunski izdelki, ki odgovarjajo na kompleksne želje strank. 
Kakšni so t voji cilji? 
Moj cilj je skozi izdelke izpolniti sanje posameznikov in vdahniti slovenske­mu lesu življenje. Poleg osebnega mentorstva in mesta v coworkingu si želim sodelavcev in partnerjev, ki bodo delili mojo zagnanost in poslanstvo ter pri­pomogli k osveščenosti potrošnikov in proizvajalcev, da bodo cenili slovenske roke in slovenski les. Na podjetniško pot se podajam s previdnimi koraki in z vso odgovornostjo, kar se odraža tudi v mojem sloganu Blazno Lesno. Prvo leto sem imel priglašeno osebno dopolnilno delo, nato pa sem pred tremi leti odprl popoldansko obrt. Morda se bom lahko nekega dne ukvarjal le s to dejavno­stjo, saj sem vse bolj prepoznaven in vse več ljudi si želi naročiti moje izdelke. 
Kako se počutiš kot del zmagovalne ekipe Generatorja? 
Veselje je neizmerno, najlepša hvala za to priložnost. Čutim veliko zadovolj­stvo. Prepričan sem, da mi bo to spremenilo življenje. Želim si dodelati marke­ting, da me bo spoznalo še več mojih kupcev, ki iščejo takšne rešitve. 
Kako ocenjuješ start-up delavnice, ki so potekale v okviru projekta Štartaj Dom žale? 
Delavnic sem se z zanimanjem udeleževal, najbolj uporabni sta se mi zdeli zadnji dve, ko smo se morali soočiti z lastnimi predstavitvami. Že od vsega za­četka sem na tihem ciljal na zmago, sicer se ne bi podal v to. Vesel sem, da so v ocenjevalni ekipi prepoznali moj potencial. Sprejemam mnenja drugih ljudi in jih poskušam upoštevati pri svojem delovanju. Še naprej želim deliti svoje rokodelsko znanje med mlade, jih naučiti tudi sodobnih vidikov oblikovanja izdelkov. Verjamem, da je v tem prihodnost. 

Ob odprtju Generatorja sta simbolno prerezala trak župan Občine Domžale Toni Dragar in predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Domžale Zoran Poljšak. (Foto: Tadej Frantar) 
Štartaj Domžale je skupni projekt Območne obrtno-podjetniške zbor­nice Domžale in Občine Domžale z namenom spodbujanja podjetništva in zaposljivosti v Domžalah in oko­lici. Gabrijela Fužir Bauer, redna udeleženka delavnic, meni, da ima­jo ljudje ogromno idej, a ne vedo, na kakšen način jih uresničiti: »Pridejo do neke točke, ko ne vedo, kako naprej, eni pridejo malo dlje, drugi obupajo prej. Takrat potrebuješ mentorja, da te pelje čez to, da ti da roko, te spodbudi in ti da navodila, kako naprej.« Da je ta projekt še kako dobrodošel, kažejo pozitivni vtisi udeležencev delavnic, ki niso mogli skriti navdušenja, in so delavnice vsi po vrsti ocenili z odlično oceno. . 
ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB OBČINE DOMŽALE IN KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZB ZA VREDNOTE NOB RADOMLJE 
vabita vse občane na 
SPOMINSKO 
SLOVESNOST 
OB 76. OBLETNICI 
ODHODA 
PRVIH BORCEV 
V PARTIZANE 

ki bo v četrtek, 27. julija 2017, ob 20. uri 
V kulturnem programu sodelujejo: 
• 
Moški pevski zbor Radomlje 

• 
recitatorki Janka Jerman in Zlatka Levstek 

• 
pevka Silva Kosec 


Vabljeni in dobrodošli! 
Potencialni investitorji, izdelovalci pripomočkov za starejše in gibalno ovirane osebe, predstavniki inštitucij za oskrbo starejših in gibalno oviranih oseb in Arhitekti, dizajnerji, naročniki in drugi ljubitelji rokodelskih in unikatnih izdel­vsi drugi, ki bi želeli sodelovati s Klemenom in Slavkom Verbovškom, lahko kov oz. kupci, ki želite nekaj več in bi se želeli povezati z Blažem Križnarjem, lah­kontaktirate Generator na info@startupdomzale.si ali pokličite na 031 451 455. ko kontaktirate Generator na info@startupdomzale.si ali pokličite na 031 451 455. 
novice 


Mesec znanja 2017 

Socialna aktivacija 

S 1. junijem 2017 je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) zaposlilo prve koordinatorje socialne aktivaci­je, v septembru pa se bo v programe socialne aktivacije začelo vključe­vati osebe, primerne za posamezne programe. 
Socialna aktivacija je del sistema reorganizacije Centrov za social-no delo (CSD), s katero želi MDDSZ okrepiti delo centrov za socialno delo z vključevanjem oseb v pro­grame socialne aktivacije. Osnovni namen tega sistema je prispevati k večji socialni vključenosti in zmanj­ševanju tveganja revščine. Socialna aktivacija predstavlja celovit pristop obravnave in reševanja problemati­ke dolgotrajno brezposelnih oseb in dolgotrajnih prejemnikov denarne socialne pomoči, ki imajo pogosto zapletene socialne in zdravstvene težave, so socialno izključeni, ran­ljivi, nemotivirani za spremembe in zaradi vseh težav skupaj pogosto težje zaposljivi. Projekt je zasnovan kot krepitev njihovih socialnih in delovnih sposobnosti, pridobivanje novih znanj in spretnosti, ki bi pri­pomogle k njihovemu dvigu samo­zavesti, moči, ponovni vključitvi v družbo, predvsem pa jih približati trgu dela in zaposlitvi. 
Projekt socialne aktivacije sofi­nancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz sredstev Evrop­skega socialnega sklada. Treba je omeniti, da gre za pilotni projekt, ki bo izpeljan prek posebne projektne enote na MDDSZ. V tej projektni eno­ti je z junijem zaposlenih 52 oseb, 48 koordinatorjev socialne aktiva­cije, ki bodo delovali v 15 mobilnih regijskih enotah, ter štiri osebe na sedežu MDDSZ, ki bodo zagotavljale vodenje, strokovno in tehnično pod­poro koordinatorjem ter nemoten potek projekta. 
V regiji Ljubljana-vzhod, kamor spadajo Domžale, sta zaposlena dva koordinatorja, ki bosta imela sedež v istih prostorih kot CSD Domžale. Ko­ordinatorja bosta poleg območja, ki ga pokriva CSD Domžale, pristojna še za območje CSD Kamnik in CSD Litija. 
Treba je poudariti, da je pri pro­jektu socialne aktivacije ključno sodelovanje koordinatorjev social-ne aktivacije, CSD-jev in uradov za delo. Prav CSD-ji in Uradi za delo predstavljajo enotno vstopno točko za osebe, ki se bodo vključile v pro­jekt. Strokovni delavci na CSD-jih in Uradih za delo bodo koordinatorjem pomagali pri naboru oseb, koordina­torji pa bodo nato osebam predstavi­li programe, ki bodo na voljo v po­samezni regiji, vsako osebo posebej obravnavali in jo usmerili v ustrezen program socialne aktivacije. Nato bodo osebo spremljali ter ji nudili potrebno oporo in informacije glede programov, ter osebe spremljali tudi po zaključenih programih socialne aktivacij. Programi socialne aktiva­cije se bodo začeli izvajati v jeseni. 
Ključni za socialno aktivacijo so tudi programi socialne aktivacije. Na voljo bosta dve vrsti programov: dolgotrajni in kratkotrajni. Dolgo­trajni programi trajajo 11 mesecev in njihov ključni cilj je dvig motivacije, razvoj in dvig socialnih in funkcio­nalnih spretnosti in znanj, ki bodo okrepile posameznika na osebni ravni, in vključevanje v delovno aktivnost, ter približevanje vstopu na trg dela. Kratkotrajni programi trajajo približno tri in pol mesece ter so razvrščeni v Tip A (krepitev oseb­nostnih veščin), Tip B (izobraževa­nje za osebno uspešnost) in Tip C (socialna aktivacija ženske in drugih kulturnih okolij). Cilj kratkih progra­mov je, da osebe pridobijo socialne spretnosti in znanja, dvig njihove motivacije, graditev funkcionalnih spretnosti za aktivno reševanje mo­rebitnih socialnih problematik in njihovo opolnomočenje za približe­vanje vstopu na trg dela. 
Pomembno je omeniti da bodo osebe, ki bodo vključene v progra­me socialne aktivacije, prejemale tedensko plačilo, ki predstavlja pla­čilo malice, plačilo javnega prevoza, osebam, vključenim v dolgotrajne programe socialne aktivacije, pa pri­pada še nagrada. 
Socialna aktivacija je torej pro­jekt, ki bo podprl posameznike iz najbolj ranljivih skupin in jim omo­gočil, da se ponovno aktivirajo, vključijo v družbo, ter z novimi zna­nji in izkušnjami postanejo konku­renčnejši na trgu dela. 

S ciljem povečevati učinkovitost rav­nanja z odpadno vodo v Centralni či­stilni napravi Domžale-Kamnik že vr­sto let pripravljajo seminarje in delav­nice o čiščenju odpadne vode. Znotraj projekta, imenovanega Mesec znanja, povezujejo strokovna znanja in izku­šnje, nove tehnologije in dosežke, ter ljudi, ki razumejo pomen implemen­tacije novih pristopov in rešitev na tem področju. Tudi letošnji maj je bil v znamenju tovrstnega strokovnega povezovanja aktualnih vsebin, novo­sti, praktičnih rešitev in dobre prakse, ki je privabilo številne zainteresirane. Ti so na predavanjih prisluhnili izbra­nim in uglednim strokovnjakom z raz­ličnih področij, k boljšemu razumeva­nju bioloških in kemijskih reakcij in tehnoloških zahtev za doseganje traj­nostnih ciljev pa so prispevali tudi po­govori med predavatelji in slušatelji. 
Prvi del meseca znanja je potekal 
16. maja 2017. Slušatelji so najprej pri­sluhnili gostiteljici dr. Marjeti Stražar, nato jih je pozdravil Marjan Šarec, žu­pan Občine Kamnik, in govoril o do­brem delu čistilne naprave na obmo­čju vseh šestih občin, izzive in načr­te na področju upravljanja z vodami pa je predstavila Simona Stražar, di­rektorica Urada za upravljanje z voda­mi. Teme prvega dela Meseca znanja so bile še: Deamonifikacija kot napre­dni postopek za čiščenje visokih kon­centracij dušika; Uporaba kationskih emulzij v postopkih obdelave vode in MBBR tehnologije prihodnosti. Gosti­telji so poskrbeli tudi za prijetno udo­bje slušateljev, ki so z veliko pozorno­sti spremljali vsa predavanja in v raz­pravi izmenjevali izkušnje. 
Drugi del Meseca znanja se je 23. maja začel s čudovitim filmom o po­menu vode in kratko predstavitvijo vsebine svetovne konference o tej pro­blematiki dr. Marjete Stražar, ki je po­vedala zelo pomemben podatek: v sve­tu se očisti le 20 odstotkov odpadne vode, opozorila pa tudi na premajh­no zavedanje o pomembnosti vode – voda je življenje. Slušatelje je pozdra­vil in jim zaželel prijetno delo tudi žu­pan Občine Domžale Toni Dragar ter na kratko predstavil skrb občine za okolje in pomembnost nadgradnje CČN za čisto okolje. Zelo zanimiv in is­kriv je bil odgovor na vprašanje Na kaj nas narava opozarja, ki ga je na sluša­telje naslovil prof. dr. Mihael Jožef To-man z Biotehniške fakultete Univer­ze v Ljubljani, in posebej poudaril po­men skrbi, upravljanja in gospodarje­nja človeštva za vse vrste drugih orga­nizmov in poudaril: »Narava je naš vrt, pri njenem spreminjanju se moramo ve­dno zavedati posledic svojega ravna­nja.« Slušatelji so nato z velikim zani­manjem in s številnimi vprašanji spre­mljali predavanje o izboru učinkovite­ga sistema prezračevanja, se seznanili z energetsko učinkovitostjo nekaterih CNČ v Sloveniji ter uporabo prečišče­ne vode; s problematiko načrtovanja in projektiranja čistilnih naprav, suše­nja presežnega blata na CČN, ob kon­cu pa so bile predstavljene tudi me­ritve in analize za napredno vodenje procesov linije blata. 
Mesec znanja, za katerega je bilo interesentov precej več, kot jih CČN Domžale-Kamnik lahko sprejme, je v celoti uresničil načrtovani cilj, hkra­ti pa tudi poslanstvo naše CČN, tako da v prihodnje na tem področju lah­ko pričakujemo še večjo kvaliteto in še večje uspehe pri prečiščevanju vode in vzporedno s tem varovanju narave. 
Vera Vojska Foto: Vido Repanšek 
Kongres Svetovne zveze društev ljubiteljev vrtnic 


Sredi junija se je v Arboretumu Volčji Potok zaključil eden največjih projek­tov v zadnjih letih – kongres Svetovne zveze društev ljubiteljev vrtnic. Ude­ležilo se ga je 175 tujcev iz 33 držav z vsega sveta in trideset slovenskih udeležencev. Vrtnice so udeležence navdušile že prvi večer v rozariju v ljubljanskem Tivoliju, v Arboretumu Volčji Potok pa so bili kongresniki navdušeni nad izjemno lepim parkom ter zgledno urejenim in vzdrževanim rožnim vrtom. S pohvalami in kom­plimenti niso skoparili. V Sloveniji jih je presenetila urejenost krajev, prija­znost ljudi in njihovo znanje anglešči­ne, dobra hrana in seveda slikovitost pokrajine. Najpogostejše besede ob slovesu so bile: »Čestitamo organiza­torjem in pridemo spet!« Zato tudi z naše strani iskrene čestitke direktorju Alešu Ocepku in vsem njegovim so­delavcem, ki so vsem gostom v parku ob citrah in narodnih nošah pripravi­li nepozabno srečanje. V počastitev kongresa je v Galeriji pod arkadami v Arboretumu Volčji Potok zaživela raz­stava z naslovom Vrtovi in vrtnice. Le­pote rastlinstva in vrtnarske umetno­sti so skozi kiparska in slikarska dela upodobili Jiři Bezlaj, Andrejka Čufer, Vida Slivniker in Darja Štefančič. 
Arboretumu Volčji Potok ni poza­bil niti na domače obiskovalce, ki si še zdaj lahko ogledajo 900 vrst vrtnic, ve­liko ljubiteljev pa je privabil tudi pro­jekt Konec tedna v vrtnicah z vrtničnim sejmom in glasbo ter s slovenskim dne­vom vrtnic, v okviru katerega so pote­kala številna vodenja po parku, pope­strena z zgodbami vrtnic z vsega sve­ta. Na tradicionalnem Rožnem dne­vu je bila izbrana tudi najlepša vrtni­ca. Ob vodenjih so ljubitelji vrtnic do­bili tudi čisto uporabne nasvete, kako bodo tudi vrtnice z naših vrtov podob­ne tistim čudovitim v Arboretumu Vol­čji Potok, ki vas pričakujejo tudi v ju­liju, pa tudi v naslednjih mesecih, saj nekaj posebnega pa so tudi možgani kita – vse v naravni velikosti. 
Velikani morskih globin so se odlo­čili, da po skrbnem načrtovanju in izde­lavi, oblikovala in izdelala jih je ekipapod vodstvom kiparja Edina Eda Šćuka, 

je leto 2017 – leto vrtnic, tudi tiste, ki jo imate vi najraje! Ne pozabite tudi na razstavo Vrtnice, kraljevske rože, do 
31. avgusta si jo lahko ogledate na ste­brih pred Galerijo pod arkadami. 
Dobrodošli med velikani morskih globin 
V juniju, čeprav ste jih lahko opazi­li že prej, so Arboretum Volčji Potok zavzeli velikani morskih globin, edin­stvena razstava, ki bo razveselila vse generacije, posebej pa otroke, ki so že ugotovili, da so vsi velikani morskih globin zelo zanimivi; da obisk no­tranjosti kita ni prav nič nevaren; da je prijetno splezati na njegovo srce, v arboretumu uživajo in se veselijo vsa­kega obiska. Kot je na prijetni slovesno­sti povedal Aleš Ocepek, direktor Arbo­retuma, je ideja o predstavitvi velikanov morskih globin v parku zorela dlje časa, z njo želijo pokazati svet, ki ga prema­lo poznamo, hkrati pa je razstava in do­godki v zvezi z njo tudi opozorilo na va­rovanje okolja. Ne nazadnje pa je raz­stava izpolnitev njihove želje, da bi obi­skovalci v parku doživeli čim več lepe­ga, izvirnega in prijetnega. Zato dobro­došli med velikani morskih globin, ki bodo vaš obisk – sicer tudi v poletju ču­dovitega Arboretuma Volčji Potok, po­pestrili in naredili še zanimivejšega. 
Vera Vojska 
s la m n i k @ k d -dom z a l e . s i 
Tudi otroci lahko pomagamoprvi
Za duševno zdravje jutri in vse dneve zatem 
Zdravstveni dom Domžale, v katerem je novinarka Damjana Bakarič predsta-znake tesnobe, da bi o tem spregovori­deluje Zdravstveno vzgojni center, je vila knjigo, ki jo je napisala iz svojih iz-li ter poiskali pomoč, ko motnja posta­organiziral dogodek, ki je bil namenjen kušenj spopadanja s tesnobo in izgore-ne tako resna, da ovira njihovo delova­duševnemu zdravju. Predavanja so po-lostjo. Knjigi je dala naslov Na tesnobi, nje. Po besedah Andreje Heine, prof. tekala v Knjižnici Domžale z naslovom pripoveduje pa o tem, da huda tesno-zdr. vzg., in Daniele Fiket, dr. med. Za duševno zdravje jutri in vse dneve ba in panični napadi morda niso najve-spec. psihiatrinja, tesnoba povzroča zatem, v torek, 6. junija 2017. Zelo zani-čje prekletstvo, ki se nam lahko zgodi-veliko trpljenja obolelemu in njego­miva tema je pritegnila veliko poslušal-jo. Zelo zanimiva knjiga, ki jo je v knji-vim bližnjim ter pomembno zmanjšuje cev, ki so tudi zastavljali vprašanja. žnicah težko dobiti, saj je na stalni iz-delazmožnost. Tudi v Sloveniji sta de-Program se je začel z uvodnim poz-posoji. To pomeni, da je knjiga pošla že presija in tesnobnost med najpogostej­dravom Andreje Heine, prof. zdr. vzg., v tretjem ponatisu 1500 knjig, kar po-šimi težavami v duševnem zdravju. To vodje Zdravstveno vzgojnega centra meni, da je prodano 4500 knjig. To vse diagnozo ima 14 odstotkov pacientov, Zdravstvenega doma Domžale, ki je priča, da je avtorica svoj boj z depresi-ki so obiskali osebnega zdravnika. Pri predstavila Psihoedukativne delav-jo in maničnimi napadi in kako se jih je ženskah se depresija pojavlja dvakrat nice. V Zdravstvenem domu Domža-ozdravila, odlično napisala. pogosteje kot pri moških, a se morda le potekajo delavnice na to temo, in Tesnobe ne moremo kar zradirati, za tem skriva dejstvo, da ženske po­je nanje tudi večji odziv, kakor je bilo lahko pa se naučimo z njo bolj kakovo-moč poiščejo pogosteje kot moški. Mo­sprva pričakovati. stno živeti, pravi Andreja Heine, prof. tnja narašča tudi s starostjo in je naj-Daniela Fiket, dr. med. spec. psihia-zdr. vzg., vodja Zdravstveno vzgojnega večji delež teh obolenj pri ljudeh med trinja, je predavala o tesnobi, spremlje-centra. Strokovnjaki za duševno zdrav-55. in 64. letom starosti. V zadnjih de­valki sodobnega življenja, ob koncu pa je želijo, da bi čim več ljudi prepoznalo setih letih so pri nas sicer opazili upad pogostosti diagnoze depresivna epizo­da, a se je po drugi strani povečalo šte­vilo sorodnih diagnoz, kot sta reakcija na hud stres in prilagoditvena motnja. 
V zadnjih letih se je razširil nabor oblik pomoči, ki so na voljo ljudem s tovrstnimi težavami. Tako so v zdra­vstveno-vzgojnih centrih, ki delujejo pri zdravstvenih domovih, tudi v ZD Dom­žale, ljudem, ki imajo večje tveganje, da razvijejo depresijo, tesnobnost, bipo­larno motnjo in se težje spoprijemajo s stresom, na voljo psihoedukativne de­lavnice. Vse delavnice vodi Andreja Hei­ne, prof. zdr. vzg. Cilj delavnic je, da se ljudje seznanijo z boleznijo, izmenjava­jo izkušnje ter se naučijo miselnih vaj in tehnik sproščanja, kar vse olajša življe­nje z depresijo in spopadanje z različni­mi življenjskimi situacijami. 
Besedilo in foto: Miro Pivar 


Da, tudi otrok lahko pomaga pri ne­zgodi, saj se je že kar nekajkrat zgo­dilo, da so otroci rešili sigurne smrti starše ali bratca in sestrico, dedka, babico ... In zato so stekli dogovo­ri med enoto Prve pomoči Gasilske zveze Domžale ter z ekipo reševal­cev Zdravstvenega doma Domžale in poklicnih gasilcev CZR Domžale, da organizirajo predstavitev osnov prve pomoči za otroke. 
Ta odličen, zabave in učenja poln dogodek se je dogajal na ploščadi pred Centrom za zaščito in reševanje Domžale na Količevem, kjer so otro­ci in njihovi starši ter tudi marsikate­ri stari starš spoznavali ves postopek od najdbe ponesrečenca, klica na in­terventno številko 112, nudenja prve pomoči in odvoz poškodovanca z re­ševalnim vozilom. Pod tendami, ki jih je pripeljalo podjetje Energija, je 'de­bela' senca nudila vsaj nekaj hladu v tem vročem dnevu. Pod tendami so na rjuhah in odejah otroci skupaj z bol­ničarji vadili klice v sili na 112, kaj je vse potrebno javiti dispečerju, na pli­šastih živalih so otroci vadili prvo po­moč ustavljanja krvavitve in oskrbo manjših ran, prenos poškodovanca z nosili do reševalnega vozila, ogleda­li in pogovorili so se z reševalcem na motorju iz Ljubljane, na lutkah pa so se preizkusili v nudenju umetnega dihanja ter masaže srca po principu TPO 30-2. Preizkusili so se tudi z av­tomatskim defibrilatorjem, postavi­tve nezavestnega v položaj za nezave­stnega ... 
Poklicni gasilci CZR Domžale so na ogled postavili vsa gasilska vozila in opremo, zakurili so ogenj, ki so ga otroci z vodnim curkom poskušali po­gasiti, kar jim je tudi uspelo, pripravi­li so pobarvanke na temo gasilstva, z brentačo so gasili 'gorečo hišo'. Na vo­ljo je bil ogled reševalnega vozila, pre­voz 'ponesrečencev', ogledali so si re­ševalni motor, ter še marsikaj, kar je otroke in starše združilo v prijetno prvo pomoč ob igri. Skupaj z anima­torji so lahko tudi sami preizkusili oži­vljanje na lutki, oskrbeli kakšno rano, ter se nasmejali in kaj koristnega na­učili ob predstavitvah animatorjev. Pohvale vredna izkušnja, ki je marsi­kateremu otroku in tudi staršu odpr­la oči ter tudi pot v nudenju prve po­moči morebitnemu 'nikoli ne veš' po­nesrečencu, na katerega bodo morda kdaj naleteli. 
Besedilo in foto: Miro Pivar 

novice 
Ne samo v tednu Rdečega križa Slovenije 
V letošnji poslanici ob svetovnem dnevu Rdečega križa in Rdečega pol­meseca, ki hkrati pomeni tudi Teden Rdečega križa, je bilo med drugim zapisano: »V kompleksnem in vse bolj ranljivem svetu, ki se sooča z eko­nomskimi in zdravstvenimi krizami, dolgotrajnimi konflikti, migracijami in razseljevanjem, vse večjim številom nesreč zaradi podnebnih sprememb in tehnoloških tveganj, prostovoljci in osebje Rdečega križa ter polmeseca vsako leto pomagamo milijonom ljudi ob nesrečah in v oboroženih spopadih. Vsak dan, vsako uro držimo našo za­vezo humanosti tako, da smo prisotni tam, kjer trpijo ljudje. Želimo priti prvi in odhajamo med zadnjimi tudi takrat, ko mnogi bežijo. Ker nam je mar. Pov­sod in za vsakogar.« 
Svetovni dan obeh humanitarnih organizacij je bil tudi letos priložnost za spomin na pogum in dosežke več kot 100 milijonov članov, prostovolj­cev in podpornikov, ki delujejo v 190 državah sveta ter predstavljajo najve­čjo humanitarno mrežo na svetu za po­moč ljudem v stiski, ki je brez prosto­voljcev in humanitarcev ne bi bilo. Ti so povezani skupaj, nepogrešljivi, ko je treba pomagati nekomu med nami. Hkrati pa sta bila svetovni dan in te­den RKS priložnost za povabilo novih prostovoljcev, ki jih RK tudi usposa­blja, novih krvodajalcev in novih do­natorjev, saj, verjeli ali ne, prostovolj­ke in prostovoljci ter osebje Rdečega križa Slovenije vsako leto pomagajo vsakemu desetemu prebivalcu Slove­nije – z odpravljanjem posledic narav­nih ali drugih nesreč ali drugo obliko pomoči, s krvodajalstvom, zbiranjem hrane in oblačil, plačilom položnic, organizacijo izobraževanja na podro­čju laične prve pomoči, iščejo pogre­šane osebe in se še na številne druge načine odzivajo na klice na pomoč. 
Posebej vabi Rdeči križ mlade, ki jim ponuja dodatne neformalne pri-
XXII. Regijsko preverjanje usposo­bljenosti ekip prve pomoči CZ in RK je konec maja potekalo na območju Rib-nice. Organizatorji preverjanja so bili izpostava Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Ljubljana, ob­močno združenje Rdečega križa Rib­nica in Občina Ribnica. 
Preverjanja se je udeležila tudi eki­pa prve pomoči območnega združenja RK Domžale. Udeleženci so k preverja­nju delovanja in usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdeče­ga križa v nudenju prve pomoči ob na­ravnih in drugih nesrečah, ki lahko po oceni ogroženosti prizadenejo obmo­čje regije in širše, pristopili z vso ener­gijo in usposobljenostjo, ki jo prido­bivajo – tako v izobraževanju kot so­delovanju na posameznih vajah, mar­sikatera pa je svojo usposobljenost že pokazala ob konkretnih nesrečah. Ekipe so svojo usposobljenost in zna­nje prikazale v različnih situacijah na štirih delovnih mestih. Preverjanje je bilo izvedeno zelo nazorno in poučno. 
Tekmovanja se je udeležilo sku­pno 16 ekip, ki so pokazale veliko 

DOM UPOKOJENCEV DOMŽALE 
Zanimiva ponudba dodatnih storitev 

Vam opravljanje dnevnih opravil povzroča težave? 
Še ne razmišljate o odhodu v dom, bi vam bilo pa všeč že skuhano kosilo? 
Bi želeli svoj prosti čas v starosti izkoristiti za različne dejavnosti, ak­tivnosti in dobro družbo? 
Če ste na ta vprašanja odgovorili pritrdilno, imate dve možnosti: 
DNEVNO VARSTVO, ki je oblika bivanja in je namenjeno starostnikom, ki še ne potrebujejo celodnevne, stacionarne oskrbe in si želijo oziroma potrebujejo pomoč, nadzor ali organizirano obliko bivanja le za do-ločeno število ur dnevno. Starostniki lahko nekaj ur dnevno preživijo v družbi vrstnikov in organiziranih dejavnosti, kot so ustvarjalne delav­nice, telesne aktivnosti in vedno znova spoznavanje novega. Vse to pri­pomore k aktivnemu preživljanju vsakdanjika, h krepitvi telesa in duha ter čim daljši samostojnosti posameznika v svojem domačem okolju, hkrati pa pomeni tudi razbremenitev za svojce. V primeru, da potrebuje­te dnevno varstvo za ves čas odsotnosti zaradi vašega dela, lahko sami pripeljete starejšega družinskega člana v dnevno varstvo pred službo in se ponj vrnete po službi. 
DOSTAVA HRANE NA VAŠ DOM, namenjena zunanjim uporabnikom, vse dni v letu, tudi med vikendi in ob praznikih. Nudimo navadna in dietna kosila, prilagojena potrebam uporabnikov, hrano serviramo, uporabniki pa prejmejo zares toplo hrano, ki je ni potrebno dogrevati. Imamo več kot 20-letne izkušnje, tradicijo in neprestano sledimo novo­stim ter izpopolnjujemo storitve dostave kosil. 
Lahko nas pokličite nas na telefon: 01 724 12 30 
Lahko nam pišete na e naslov: dud@ssz-slo.si ali 
darja.rems@ssz-slo.si 

Lahko nas obiščete: oglasite se pri socialni delavki Darji Rems v času 
uradnih ur: ponedeljek od 9. do 11. in od 13. do 15. ure 
sreda od 9. do 11. in od 13. do 15. ure 
petek od 9. do 11. ure 

LETOVANJE OTROK – KRK 2 017 
Zveza prijateljev mladine Domžale, Ljubljanska cesta 58, 1230 Domžale kot organizator vabi na letovanje vse šoloobvezne otroke, ki obiskujejo osnovne šole v občinah Domžale, Trzin, Mengeš, Lukovica in Moravče. 
Možnost prijave na letovanje imajo vsi šoloobvezni otroci iz zgoraj omenjenih občin in sicer do zasedbe mest po izmenah. 
Termini so: 
1.
 izmena: 1. 7. 2017 do 11. 7. 2017 – 50 mest 

2.
 izmena: 11. 7. 2017 do 21. 7. 2017 – 50 mest 

3.
 izmena: 21. 7. 2017 do 31 .7. 2017 – 50 mest 


Otroci bodo nastanjeni v Domu domžalskih otrok, Ul. Lišina 10, Vantačiči, 51511 Malinska, Hrvaška, izvajalec letovanja je podjetje Leštan & Leštan, d. o. o., šport, turizem in rekreacija. 
Cena 10 dnevnega letovanja je 350,00 evrov. 
Znesek bo mogoče plačati v 3 (treh) obrokih. 
ZDRAVSTVENO LETOVANJE 
Zdravstvenega letovanja se lahko udeležijo le tisti otroci in šolarji, ki imajo v medicinski dokumentaciji zapise o večkratni hospitaliza­ciji (dva in več zapisov v času od preteklega razpisa – od 29. 1. 2016 do 24. 
2. 2017) ali so bili pogosteje bolni (dva ali več zapisov v medicinski do­kumentaciji v času od preteklega razpisa – od 29. 1. 2016 do 24. 2. 2017). 
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije subvencionirana leto­vanje v znesku 25,60 €/ na dan oz. 256,00 €/za 10 dni. 
Prispevek staršev ali skrbnikov je 94,00 EUR/ po osebi/za 10 dni. 
Znesek bo mogoče plačati v 2 (dveh) obrokih. 
Letovanje mora biti plačano najmanj 10 dni pred odhodom. 
Za več informacij nas lahko pokličete na telefonsko številkp: 041 728 179 ali na telefonsko številko: 01 721 27 91, vsako sredo med 16. in 18. uro oziroma pišete na naš e-naslov: zpm.domzale@siol.net. 
Prijavnico najdete tudi na naši spletni strani: www.zpm-domzale.si ali joosebno prevzamete v naši pisarni v času uradnih ur oziroma na OŠ, ki jo obiskuje vaš otrok. 
Izpolnjeno prijavnico (zgornji del izpolnite sami, spodnji del izpolni osebni zdravnik otroka – iz teh podatkov bo razvidno ali otrok izpoln­juje kriterije za sofinanciranje s strani ZZZS) lahko oddate osebno v naši pisarni v času uradnih ur oziroma v naš poštni nabiralnik pred vhodom v Domžalski dom, Ljubljanska 58, 1230 Domžale ali jo pošljete po pošti. 
Prijavnice sprejemamo do zasedbe mest. Po prejemu prijavnice se s starši/ skrbniki/rejniki prijavljenega otroka sklene pogodba.
 Ema Škrjanc O gorevc , predsednica ZPM D omžale 
ložnosti za pridobivanje znanja in ve­ščin za obogatitev in povečanje njiho­vega prispevka družbi. 
Naj bo Teden Rdečega križa prilo­žnost, da se ponovno zavemo, da so vsi, ki potrebujejo pomoč, za nas ena­ki, in da je edina prednost, ki jo pri­znavamo, prednost tistega, ki je v ve­čji stiski: Ker nam je mar. Povsod in za vsakogar. 
Vera Vojska Foto : arhiv OZ RK S D omžale 
Čestitke ekipi Prve pomoči RK Domžale 


znanja. Kot nam je povedala Majda mo in želimo tudi v prihodnje veliko Mernik, sekretarka OZ RK Domžale, uspeha pri plemenitem poslanstvu. je precejšen napredek pri svoji uspo­sobljenosti pokazala tudi domžalska Vera Vojska ekipa, ki ji za uspešen nastop čestita-Foto: OZ RK D omžale 

aktualno 

AVTISTI ČUSTVA IZRAŽAJO POVSEM DRUGAČE 
NEVENKA NAKRST, STROKOVNO ZDRUŽENJE ALEANA 
Avtisti drugače gledajo na svet. Čas je, da jih družba sprejme takšne, kot so, saj se bodo težko spremenili. 

najintenzivneje gradijo odnosi s sovr-družina živeti zelo organizirano, da 
Mateja Kegel Kozlevčar
stniki. V tem obdobju zaznamo ogro-jim to življenje olajša. To pa je lahko 
Foto: Špela Trškan 
mno medvrstniškega nasilja, tudi nad zelo naporno za starše. 
A
osebami z avtizmom, ki se zato umika­vtizem je biološko pogo­
jo v svoj svet. Na splošno pa so bolj in-Po drug i strani pa tudi doprinos, če jena razvojno-nevrološka 
trovertirani, lahko se umikajo v svoj imaš zato urejeno življenje, kajne? motnja, v stanju katere 
svet bodisi zaradi potrebe po 'biti sam Točno tako. Težave se kažejo v današnji možgani drugače delujejo. 
s seboj', bodisi zaradi anksioznosti, ki permisivni vzgoji, ki je 'strup' za avti-Ljudje z motnjo avtističnega spektra 
jo doživljajo v odnosih z drugimi. stične otroke. Težava je, če so pravila zahtevajo posebno obravnavo in ne 
vsak dan drugačna in če ima otrok pre­glede na to, da prinašajo našemu sve-
Kako lahko avtisti živijo vsakdanje več svobode, saj to pri njem vzbuja an­tu potrebo po prilagajanju, te spre­
življenje? ksioznost. Otrok z avtizmom potrebuje membe lahko pomenijo dober vpliv 
Kar nekaj primerov je, ko živijo običaj-strukturo in jasne meje. To je lahko ve­na človeštvo. Konec koncev obstajajo 
no življenje, ker so imeli srečo, da se lik izziv za starše, ki so permisivno na­predvidevanja, da so bili avtisti tudi 
jim je prilagodilo delovno mesto, obi-ravnani. Mislim pa, da osebe z avtiz­nekateri najpomembnejši misleci, 
skujejo skupine, imajo podporo druži-mom lahko ogromno prinesejo celotni znanstveniki in izumitelji, med njimi 
ne. Veliko pa je takih, kjer ni veliko mo-družbi. Družba se bo dolgoročno mo-Isaac Newton in Albert Einstein. So 
žnosti ne za zaposlitev ne druženje, in rala avtistom prilagoditi; to je prva po­kreativni, dobro plezajo in plavajo, 
ostajajo prepuščeni sami sebi, staršem, pulacija, s katero se srečujem, in vidim, lahko so dobri glasbeniki in umetniki. 
zaprti v svoje sobe. Mislim, da bi bilo da od njih ne moremo pričakovati bi­za te, ki so osamljeni in ostajajo doma stvene spremembe, ampak oni potre­
Če se z neko težavo, motnjo soočam, 
zaprti, treba vzpostaviti mrežo stano-bujejo, da se okolje prilagodi njim. To 
smo jo pogosto že sami doživeli v 
vanjskih skupin, kot obstajajo za osebe na nivoju medosebnih odnosov pome­
nekem bližnjem okolju. Zakaj ste se 
s težavami v duševnem zdravju. Za ti-ni, da morajo ljudje postati bolj odkri­
vi odločili svoje poslanstvo usmeriti 
ste, ki so zaposljivi, pa želim, da dobijo ti, neposredni, pošteni. To pa je samo 
v delo z avtisti? 
priložnost biti aktivni člani družbe. Na eden od njihovih doprinosov družini inDo tega me je v resnici pripeljalo 
določenih področjih so visoko funkcio-družbi, če se bo družba odzvala. samo delo. Nihče od mojih bližnjih 
nalni, v tujini jih zelo pogosto vključu-Potrebujejo jasna navodila, ogro­nima motnje avtističnega spektra (v 
jejo v delovni proces. Pri nas je na ža-mno se lahko naredi z urniki, slikov­nadaljevanju SAM), sem pa prišla v 
lost še vedno veliko predsodkov, pred-nimi materiali, vizualnimi oporami. stik z njo v dveh družinah dobrih pri­
vsem pa se o avtizmu premalo ve. Ve-Pogosto se pohecamo, da so prilago­jateljev. Zaposlena sem na področju seli me sicer, da se veliko govori o av-ditve, ki so za osebe s SAM nujne, za socialnega varstva, med svojim delom Naša družba je ne znajo brati med vrsticami in so zelo tizmu pri otrocih in potrebah po zgo-običajne ljudi koristne. Marsikaj lahko pa sem zamenjala že kar nekaj speci-neposredni, jasni. Naša družba pa je dnji obravnavi, a želim poudariti, da naredimo in v tujini imajo tako že 
pravzaprav družba 
fičnih področij. Po naključju sem se pravzaprav družba 'iger'. V družbi prei-bodo tudi ti otroci enkrat odrasli, zato avtizmu prijazen hotel, na Irskem pa 
srečala s področjem avtizma in ugo-'iger'. V družbi gravamo različne vloge, višje, ko gremo je treba pripraviti okolje za njih (delov-je bil Newcastle imenovan za mesto, 
tovila, da je v Sloveniji obravnava po-preigravamo različne po družbeni lestvici, več je manipulaci-na mesta, dnevne centre, stanovanjske prijazno avtizmu. 
manjkljiva, še posebej, ko govorimo o je. To je svet, ki ga avtist ne razume. On skupine …). 

vloge, višje, ko gremo 
odraslih. Zaznala sem izziv, možnost, bo povedal tisto, kar misli, in tako, kot Otroke, ki imajo motnjo pozornosti, da naredim nekaj novega. Če bi me še po družbeni lestvici, čuti, zato včasih izpade nesramen. Kako se avtizem spreminja skozi povezujejo tudi z avtizmom … a pred nekaj leti vprašali, kaj vem o av-dobo odraščanja, kdaj je najbolj po eni strani otroci z motnjo 
več je manipulacije. To 
tizmu, bi ga znala prepoznati, saj sem Ali lahko za nekega odraslega izrazit? pozornosti želijo biti ves čas v se srečala z nekaj odraslimi z Asper-je svet, ki ga avtist ne danes rečemo, da je avtist, čeprav Tako kot se običajni – nevrotipični lju-središču, medtem ko so avtisti bolj gerjevim sindromom, več kot to pa ne. razume. nikoli ni imel diag noze? dje tekom odraščanja spreminjamo, zaprti. Ali to sploh gre skupaj? Danes je nekoliko drugače. Poglavitni znaki, ki nam pokažejo, da se spreminja tudi oseba z avtizmom Pri motnji pozornosti ne gre za to, da bi lahko šlo za to stanje, so težave v so-in simptomatika. Odvisno pa je kako, oseba hoče biti v središču pozornosti, 
Kaj je pravzaprav avtizem? 
cialni interakciji, komunikaciji in po-zato je zelo pomembna zgodnja tera-ampak ne more biti dolgo časa osre-Avtizem je razvojno-nevrološka mo-narašča in je razširjena na približno navljajoča se vedenja ter ozek spek-pevtska obravnava, na katero opozarja-dotočena na eno stvar, je bolj nemir­tnja, ki je biološko pogojena, gre pa odstotek populacije. Sicer pa pri nas ter zanimanj. Odrasla oseba vam lah-jo zlasti na Inštitutu za avtizem. Z zgo-na. Pri avtizmu gre pa za to, da dejan­za to, da možgani oseb s SAM delujejo ogromno odraslih, zlasti tistih, ki ko ure in ure razlaga o stvari, ki njo za-dnjo obravnavo lahko omilimo števil-sko drugače zaznavajo okolico. To je drugače, kar vpliva na posameznikovo imajo višje intelektualne sposobnosti, nima. Niti ne začuti, da vas dolgočasi, ne težave. Če ne pride do zgodnje tera-lahko na videz podobno motnji po­splošno funkcioniranje, zaznavanje, nima uradne diagnoze. da je morda čas, da bi vam dala besedo. pevtske obravnave, se pri posamezni-zornosti. Nekdo z avtizmom, ki bo mišljenje, čustvovanje. Ko so v prej-Pri otrocih določena specifična vedenja ku lahko sčasoma razvijejo tudi pri-zelo močno slišal določene zvoke, ne šnjem stoletju motnjo prvič poimeno-Kaj pa je razlog, da se povečuje lahko hitreje opazimo. Če ima otrok av-družene motnje (obsesivno kompul-bo mogel ostati osredotočen na nalo­vali, so vzroke za njo povezovali z ne-število ljudi z diagnozo? tizem, se bo, recimo, igral samo z avto-zivna motnja, različne vrste zasvojeno-go. Pri sami obravnavi je pomembno ustreznim odnosom mama-otrok. Od Odvisno. Lahko je tudi to, da v prete-mobilčki. Ti otroci potrebujejo struktu-sti, anksioznost, depresija – sploh pri otroke gledati celostno, ker se potem tod tudi izraz hladna mama. Seveda klosti motnje niso diagnosticirali, saj ro, organiziranost. Nekdo, ki je višje na ženskah). Nemalokrat pri odraslih di-sama obravnava lahko prilagodi. Ve­ta povezava ne drži, čeprav v povezavi je bila družba drugačna. Včasih je bilo spektru, navzven ne bo dajal nekih ti-agnozo avtizma zamenjajo s shizofre-liko primerov je, ko imajo osebe z av­s tem še vedno ostaja prisotna stigma. v družbi več prostora za 'posebneže', pičnih znakov, lahko pa kljub temu še nijo, kar je za posameznika velika kri-tizmom tudi motnjo pozornosti. Pri starših je prisotnih ogromno občut-našli so svoj prostor, družba je imela bolj trpi, kot nekdo, ki ima avtizmu pri-vica in sledi ji popolnoma neustrezno kov krivde, ki so neupravičeni in samo poklice zanje. Recimo pred 100 leti je druženo še motnjo v duševnem razvoju. zdravljenje. Naj poudarim, da so osebe Kako v Domžalah poskrbite za ljudi dodatno prispevajo k stiski v družini. bil avtist lahko super čevljar. Lepo je s SAM zelo ranljive, ker stvari jemlje-z diagnozo avtizma? 
Medtem ko se npr. pri Dawnovem delal v svoji mali delavnici, imel je ru-Kako pomagati avtistu? jo dobesedno. Pogosto so odrinjeni na Znotraj Strokovnega združenja Alea­sindromu motnja vidi navzven, je tinirano delo, delal je sam, moral se Za avtizem je zelo značilno, da ko ste rob družbe, kjer se lahko srečajo s sku-na sicer nismo specializirani izključno avtizem tako imenovana 'nevidna je osredotočiti, biti perfekten v tistem, videli enega, ste videli samo enega in pinami odvisnikov, brezdomcev in kri-za področje avtizma, vendar ponujamo motnja' in označuje skupek različnih kar je počel. Imel je zelo malo interak-obravnavo težje posplošujete na ce-minalcev. Ker so precej naivni, jih mar-tudi psihosocialno pomoč odraslim in simptomov. Govorimo o motnji avti-cije z drugimi ljudmi in je lahko v miru lotno skupino. Posamezniki z avtiz-sikdo lahko izkoristi. Slabo se zaveda-mladostnikom z avtizmom ter njihovim stičnega spektra, kar pomeni tudi, da delal. Danes pa je družba tako usmer-mom so si tako zelo različni, da bi tež-jo vzrokov in posledic vedenj, še pose-svojcem. Na nas so se po naključju za­se težave različno intenzivno pojavlja-jena, da se ne moremo izogniti soci-ko napisali recept, po katerem bi lah-bej v novih in nepoznanih situacijah in čele obračati družine, v katerih je priso­jo pri posamezniku. Pogosto imajo alnim odnosom. Bolj smo podvrženi ko osebi ali družini pomagali. Treba nevede se lahko zapletejo tudi v krimi-tna SAM. Posledično je društvo okrepi­osebe s SAM tudi pridruženo motnjo družbenim normam, zato osebe, ki iz-je človeka opazovati, prepoznati, na nalna dejanja. lo specialna znanja, ki so potrebna za v duševnem razvoju in s tem nižje stopajo, hitreje opazimo. To je eden od eni strani njegove potenciale in moč-tovrstno obravnavo. Nudimo jim pod­intelektualne sposobnosti. Imamo razlogov, nekateri pa zagovarjajo, da ne lastnosti, da na njih lahko gradi in Starši se pogosto bojijo bolezenskih poro, tako da jim pomagamo načrtova­pa tudi posameznike s SAM, ki imajo so razlogi za dejanski porast tudi pre-se razvija, ter na drugi strani primanj-stanj, tudi avtizma. To za njih ti življenje v družini, na delovnem me­povprečno inteligentnost ali celo nad-hrana, strupi, pesticidi, starost rodnic, kljaje, da se lahko izpeljejo potrebne pomeni prilagajanje otrokovemu stu in tudi v drugih institucijah, kamor povprečne sposobnosti. Za avtizem sta morda gre celo za genske mutacije. prilagoditve. Pomembna je zgodnja razvoju v drugačni luči. Katere so vzporedno vključeni. To lahko po­značilna dva poglavitna diagnostična obravnava otrok in zagotavljanje po-so dobre in katere težje strani meni podporo v procesu šolanja, zapo­
kriterija: motnja v socialni interakciji Kako se ljudje odzivajo na avtiste v trebnih prilagoditev v vseh življenj-življenja z avtisti? slitvene rehabilitacije ali psihiatričnega oziroma komunikaciji ter prisotnost vsakdanjem življenju? skih obdobjih, saj avtizem ne izzveni. Če se ti rodi otrok z avtizmom, to po-zdravljenja, kjer je to potrebno. Sode­ozko usmerjenih dejavnosti in intere-Predvsem jih ne razumejo. Če se vrne-meni, da boš moral verjetno popolno-lujemo tudi z Društvom za pomoč od­sov. V zadnji DSM V klasifikaciji bole-va k osebam z Downovim sindromom, Zanimiv je tudi izvor pojma avtizem – ma spremeniti svoje življenje. Življe-raslim osebam z Aspergerjevim sindro­zni, kjer so navedene vse diagnoze, so so le-ti na splošno zelo prijazni, prije-autos (sam s seboj), ali to pomeni, danje mora biti jasno, začrtano, struktu-mom iz Ljubljane, ki je prvo tovrstno izvzeli posamezne oblike avtizma in tni, ker tudi njihovi možgani tako delu-so avtisti splošno introvertirani? Alirirano. Osebe z avtizmom se zelo upi-društvo za pomoč odraslim. Izvajamo tudi Aspergerjev sindrom, ki je znači-jejo. Manjšina je takih, ki izražajo kri-so v večji meri bolj usmerjeni vase? rajo spremembam, za njih je vsaka podporno skupino za starše mladostni­len za avtiste s povprečno in z visoko tiko in neprijetna čustva. Možgani vi-Mnogo njih ima veliko željo biti v druž-sprememba stresna in zelo težko na-kov in odraslih, dolgoročno pa si v so­inteligentno sposobnostjo. Po novem skofunkcionalnih avtistov pa funkcio-bi in pogosto trpijo, ker ostanejo sami, redijo prehod iz ene situacije v drugo. delovanju z Zvezo za avtizem želimo v govorimo le še o spektru. Podatki nirajo na način, da te osebe hitreje opa-ker niso sprejeti. Za njih je še posebej Vedeti morajo, kaj bo sledilo posame-Domžalah vzpostaviti dnevni center in kažejo, da SAM zadnja leta skokovito zijo napake, so dosti bolj pesimistični, težavno obdobje pubertete, čas, ko se zni aktivnosti, in to pomeni, da mora stanovanjsko skupnost. . 
društva 


38. gasilsko tekmovanje za pokal KS Dob GZ Domžale 
Najboljši člani PGD Dob in članice PGD Rova 
Dan za klepet in izmenjavo izkušenj 
Društvo podeželskih žena Domžale združuje blizu sto deklet in žena, ki so tako ali drugače povezane s podeželjem, z delom na kmetiji. 
društvo podeželskih žena dom­žale Več kot štiri desetletja so v okviru društva povezane v skupnih aktivno­stih, ki se največkrat kažejo v udeležbi na različnih tečajih in delavnicah, iz­menjavi izkušenj, različnih srečanjih, tudi z drugimi tovrstnimi društvi, v v leto 1444, zgodovina pa še dlje. Obisk Grabnarjeve kmetije v kraju Ardro pri Raki je za vse pomenil prijetno prese­nečenje, saj so nekdanja dopolnilna de­javnost razvili v pravo vinogradništvo in Hišo vina Grabnar. Prijetno je bilo prisluhniti kratki zgodovini kmetije, ki 
Poročilo o delu 
Obdobje zadnjega meseca so zazna­movale prometne nesreče, ki tudi sicer predstavljajo velik delež naših posredovanj. Od sredine maja, smo kar dvajsetkrat izvozili zaradi prome­tnih nesreč – osemkrat smo interve­nirali na avtocesti in dvanajstkrat na ostalih cestah. Letnemu času primer-no so bili v nesrečah udeleženi tudi motoristi, kolesarji in pešci, torej naj­bolj ranljivi udeleženci prometa. 
Končuje se šolsko leto in nastopil je čas brezskrbnih in razposajenih dni za naše najmlajše in najstnike. Vozniki, bodimo previdni in poskrbi­mo, da si bomo poletje zapomnili le po lepih in pozitivnih dogodkih. 
Med vsemi nesrečami na avtoce­sti še posebej velja izpostaviti nalet šestih vozil, pri čemer so bile štiri osebe poškodovane. Sedem naših poklicnih gasilcev je skupaj z ostali­mi pristojnimi službami sodelovalo pri oskrbi ponesrečenih in pri od­pravi posledic, tako da je promet na AC proti Ljubljani po dobri uri spet stekel. Skoraj peturno zaprtje avtoce­ste pa je povzročil voznik tovornega vozila, ko je trčil v drugo tovorno vo­zilo. Kdor si je ogledal posnetek trka (objavljen je tudi na naši spletni stra­ni – www.czrdomzale.si), ki ga je uje­la nadzorna, je res težko verjel, da je voznik utrpel le nekaj prask na roki. 
Poklicani smo bili tudi na devet požarov. Večinoma je šlo za manjše obsege, od tega dvakrat za goreče komunalne zabojnike. Dva požara sta bila večja, in za pomoč je bilo tre­ba aktivirati tudi krajevno pristojna prostovoljna gasilska društva Gasil­ske zveze Domžale: požar garaže v Kokošnjah in skladišča v Biščah. Oba požara smo skupaj uspešno pogasili in preprečili večjo materialno škodo. Pri požaru v Biščah smo imeli težave z aktiviranjem pristojnega lokalnega društva PGD Ihan, zato se vsem pri­zadetim iskreno opravičujemo. 
Sedemkrat smo pomagali ekipi NMP ZD Domžale pri prenosu poško­dovanih ali obolelih oseb. Običajno je šlo za prenos iz stanovanja, kjer je pogosto treba tudi vstopiti skozi za­klenjena vrata. Enkrat smo pomagali pri poškodbi sekača na zahtevnem gozdnem terenu, kjer je ReCo zapro­sil za pomoč tudi Gorsko reševalno službo Kamnik, vendar njihova po­moč ni bila potrebna. 
Poleg rednih službenih obvezno­sti in izobraževanj se v prostem času trudimo udeležiti čim več športnih in kulturnih dogodkov. Trije gasilci so se pridružili obisku spominskega obeležja na Kornatih, kjer je pred desetimi leti umrlo deset hrvaških gasilcev. Obisk je organiziralo Zdru­ženje slovenskih poklicnih gasilcev. 
Udeležili smo se tudi Pohoda ob reki, ki povezuje – ob Kamniški Bi­strici smo se podali iz Kamnika proti Domžalam in sodelovali na Bogata­jevih dnevih civilne zaščite v Murski Soboti. Začelo se je obdobje gasilskih veselic, uvod v vsako je običajno gasilska vaja ali tekmovanje. Po dol­gem času smo se tudi poklicni gasilci udeležili dveh tekmovanj in sodelo­vali še na sektorski vaji Krtina 2017. 
13. junija smo v CZR gostili dogo­dek Prva pomoč za otroke, nastal je na pobudo ekipe prve pomoči Gasil­ske zveze Domžale. Otroci so se učili osnov prve pomoči, povijali plišaste medvede, vadili klic na 112, se vozili z reševalnimi in gasilskimi vozili – skratka uživali. Za konec vročega po­poldneva smo jim pripravili še osve­žitev s prho, seveda iz gasilske cevi. 
Vabimo vas, da naše delo spre­mljate na spletni strani www.czrdo­mzale.si in na naši facebook strani. Želimo vam prijeten začetek poletja. 
pgd dob Prostovoljno gasilsko dru­štvo Dob, za katerim je že precej več kot sto let uspešnega dela in uresniče­vanja plemenitega poslanstva, je bilo tudi letos prijeten gostitelj že 38. tra­dicionalnega gasilskega tekmovanja za prehodni pokal Krajevne skupnosti Dob, ki je hkrati pomenilo tudi tek­movanje za člane in članice Gasilske zveze Domžale za članice. 
Poglejmo še rezultate: Prehodni pokal KS Dob 38. gasilskega tekmo­vanja je med članicami osvojila ekipaPGD Rova, pred PGD Žeje - Sv. Trojica in PGD Dob A, četrte so bile gasilke PGD Radomlje B, sledile so dve ekipi PGD Homec, PGD TOSAMA in PGD Ihan B. 
Med člani je zmaga ostala doma, saj je zmagala ekipa PGD Dob A, pred PGD Jarše – Rodica A in PGD Rova B, 

13. druženje pod lipami 
Znameniti lipov drevored v Grobljah je znova oživel. 
Blizu 30 ekip, 20 moških in 8 žen­skih, je v izvedbi dveh vaj z motorno brizgalno, boljša je bila upoštevana pri končnem rezultatu, pokazalo veli­ko znanja, spretnosti in usklajenosti, in poželo veliko odobravanja gledal­cev, ki so se v soboto, 3. junija 2017, odločili, da pogledajo in zaploskajo sodelujočim ekipam, ki so se pome-rile za naslove najboljših v Športnem parku Dob. Vodja tekmovanja je bil Jure Rogelj, poveljnik PGD Dob, Ma­tjaž Merkužič, poveljnik GZ Domžale, je opravljal funkcijo predsednika tek­movalnega odbora, Stanko Grčar, taj­nik GZ Domžale, pa je bil predsednik komisije B. Na prijetni slovesnosti ob koncu tekmovanja sta ob njih pri po­deljevanju priznanj in pokalov, zma­goviti ekipi sta bili posebej veseli pre­hodnih pokalov, sodelovala tudi Sta­ne Kovač, predsednik Gasilske zveze Domžale, ki je pohvalil pripravljenost in zavzetost vseh sodelujočih ekip, in predsednica sveta KS Dob Marija Rav­nikar. 
Gasilsko tekmovanje za pokal Domžal 
Sezona gasilskih tekmovanj se je začela in tudi člani PGD Domžale-mesto smo v soboto, 27. maja, organizirali že 
23. gasilsko tekmovanje za pokal Domžal za članice in člane ter 5. tekmovanje starejših gasilk in gasilcev. 
ekipa PGD Rova A je bila četrta, za njo pa sta se uvrstili obe ekipi PGD Žeje 
- Sveta Trojica ter ekipa PGD Dob B, skupaj je sodelovalo 20 desetin. 
V tekmovanju članic A Gasilske zveze Domžale 2017 so bile najbolj­še članice PGD Rova, pred PGD Žeje - Sveta Trojica, tretje mesto je pripadlo PGD Dob, četrto pa PGD Homec. Med članicami B Gasilske zveze Domžale 2017 je prvo mesto pripadlo PGD Ra­domlje, drugo PGD Homec, tretje PGD Tosama, četrto pa PGD Dob. 
Med člani A Gasilske zveze Domža­le je zmagala desetina PGD Dob, pred PGD Jarše - Rodica, tretje mesto je za­sedlo PGD Rova, četrto Žeje - Sveta Tro­jica, peto pa ekipa CZR Domžale. Med člani B Gasilske zveze Domžale so prav tako slavili člani PGD Dob, druga je bila ekipa PGD Rova, tretje mesto je pripa­dlo PGD Žeje - Sveta Trojica, četrto PGD Radomlje, peto pa PGD Domžale-mesto. 
Vsem iskrene čestitke! 
Vera Vojska Foto: Miro Pivar 

pgd domžale-mesto Za upora­bo nogometnega igrišča, pokale in medalje se najlepše zahvaljujem Urošu Križaniču, direktorju Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, in podjetju Prodnik za podarjeno vodo. Hvala! Tekmovanja se je udeležilo manj ekip kot preteklo leto, a sem zelo zadovoljna, saj se v zelo vročem popoldnevu nihče od tekmovalcev ni poškodoval. Naše društvo sta za­stopali moška B desetina, ki je osvo­jila odlično 3. mesto, in enota starej­ših gasilcev. Vsem skupaj čestitam za dosežen rezultat. 
Tekmovanje je lepo minilo, da pa je vse nemoteno potekalo, se zahva­ljujem celotni delovni ekipi, ki je vse to izpeljala. Pomemben je vsak člen ekipe - tisti, ki so pripravljali igrišče in orodje kot krasna in uigrana šank ekipa. Brez njihovega truda, dobre volje in iznajdljivosti se nam vse ne bi tako dobro izšlo. Zahvala gre tudi sodniški ekipi, ki kljub vročemu son­cu ni obupala in je tekmovanje korek­tno pripeljala do konca. Z gasilskim pozdravom: Na pomoč! 
Sonja Orešek PGD Domžale-mesto 
nastopih na tradicionalni razstavi Do­brote slovenskih kmetij na Ptuju in tudi v medsebojni pomoči, predvsem pa v društvu pridobivajo vedno novo ener­gijo za vsakodnevna opravila, ki jih v nobenem od letnih časov ne manjka.
Že tradicionalno je en dan v letu samo njihov, ko se odpravijo na prijetno potovanje po domovini z namenom, da spoznajo znamenitosti in zanimivosti, se odpočijejo in naberejo nove energije. Prav vsak tak dan pa je povezan tudi z obiskom ene od kmetij. 
Tokrat jih je prijeten sončen dan od­peljal v Posavje, kjer je bil prvi postanek namenjen kratkemu ogledu gradu Mo­krice, katerega pisna omemba sega že že ima mladega gospodarja, prizadeva­njem za zdrave in ne preveč drage pri­delke, ki jih uspešno prodajajo na trgu, pogovor je stekel tudi o najnovejši me­hanizaciji, letošnji zmrzali, pa tudi o či­sto osebnih odnosih med domačimi, ki so vsi po vrsti izražali veliko veselje do kmetovanja, kar srečamo tudi pri člani­cah društva. Prisluhnile so tudi načr­tom, ki so povezani predvsem s turistič­nim razvojem kmetije. Ni manjkalo niti vprašanj niti prijetnega klepeta in pe­smi, s katero smo se poslovili od Grab­narjevih, ki se jim za prijaznost zahva­ljujemo in želimo tudi v prihodnje veli­ko uspeha. 
Vera Vojska 
kulturno društvo groblje 
je tudi letos, kljub neobetavnemi vre­menski napovedi, pripravilo v maju že 
13. druženje pod lipami v Grobljah. Pod stoletne lipe so svoje stojnice postavili predvsem številni rezbarji, ki so tudi praktično prikazali, kako nastajajo nji­hove umetnine, o tem, da še živita izro­čilo in domača obrt, pa so pričali spre­tni rokodelci in izdelovalci domačih obrti, ki so nas spomnili na preteklost, hkrati pa tudi na sedanjost, saj ni malo ljudi, ki še poznajo nekdanje obrti. 
Da ni bilo dolgčas niti razstavljav­cem niti obiskovalcem, ki jih je pozdra­vil tudi Matej Primožič, koordinator Jav­nega sklada RS za kulturne dejavnosti, so organizatorji poskrbeli za kulturni program s poudarkom na kulturni de­diščini (Otroška folklorna skupina KD Domžale, Folklorna skupina društva lovanja ur, izdelovanja gorjuških fajf do slikanja na platno, izdelave rož iz papir­ja in drugih umetniških del; naučili smo se, kako se izdela harmonika, občudo­vali kovaštvo, izdelovanje kovinskih predmetov in izdelkov iz gline in še kaj. 
Posebne pozornosti obiskovalcev so bili, kot vedno, deležni rezbarji, med njimi tudi znameniti Domžalčan Mari­jan Vodnik, ki je Druženju pod lipami zvest vse od začetka, Skupina Turistič­nega društva Kanja Trzin, katere član je in mentor, je bila najštevilčnejša. Če­prav smo jih v lipovem drevoredu lahko srečali že velikokrat, vsak njihov obisk prinese nekaj novega, saj v izdelke ne vgrajujejo le dela svojih spretnih prstov, temveč z njimi prinašajo tudi svoja spo­ročila, ki so še kako pomembna. 
13. druženje pod lipami v Grobljah je tudi letos prineslo vrsto prijetnih tre-

Lipa Domžale), slovenski pesemi (MPZ Adam Ravbar KD Groblje) in predvsem ljudski glasbi, ki ji vedno radi prisluh­nemo (podmladek Sorških orgličar­jev in harmonikarski orkester Martina Vodlana). Prijetno druženje, ki ga je žal prekinil dež, je vodila Bernarda Mal in predstavila tudi razstavljavce in njihovo dejavnost. Organizatorji so za najmlajše poskrbeli z ustvarjalno delavnico. 
Med rokodelci smo lahko občudo­vali izdelovanje miniaturnih lesenih iz­delkov, pletenje košar različnih vrst in velikosti, tudi opletanje steklenic, vrsto ročnih del od kvačkanja, intarzije, izde­nutkov, predvsem pa še enkrat več spo­znanje, kako so tovrstne prireditve za ohranjanje in negovanje dediščine po­membne – za starejše predvsem kot spomin, za mlajše vpogled, kako po­membni sta dediščina in ustvarjalnost, predvsem pa pridnost, tudi organiza­torja – KD Groblje, za našo sedanjost in prihodnost. Veliko pa povedo tudi bese­de enega od zvestih razstavljavcev, ko­vača Zdravka Tomassija iz Kočevja, da tako pestrega in kvalitetnega izbora razstavljavcev ne srečaš velikokrat. 
Vera Vojska Foto: Miha Ulčar 
le t n i k lv i i | j u n i j 2017 | štev i lk a 6 slamnik | 15 
društva 
Ribiči ob Kamniški Bistrici obeležili dan slovenskih ribičev 
Člani Ribiške družine Bistrica Domžale smo v soboto, 10. junija 2017, praznovali dan slovenskih ribičev. 

medobčinsko društ vo sožitje 
Tokrat smo se s pohodniki in z drugimi obiskovalci družili na piknik prostoru ob teniškem igrišču na Škrjančevem, tik ob Kamniški Bistrici. Dogodek je bil posvečen predvsem muharjenju, tako da so se imeli vsi prisotni in mi­moidoči možnost seznaniti s to gentle­mansko tehniko ribolova, ki od ribiča zahteva še posebej veliko spretnosti. 
V dopoldanskem času smo prika­zali osnove ribiških muharskih metov, demonstrirali vezavo umetnih muh s tremi odličnimi vezalci, v branje po­nudili različno ribiško literaturo in se v natančnosti pomerili še v pikadu. Izvedli smo tudi kratko tekmovanje v muharjenju, ki je pokazalo, da ve­dno bolj čista Kamniška Bistrica nudi odlično vodno zavetje številnim postr­vim in drugim vrstam rib. Na dogod­ku nas je pozdravila množica obisko­valcev, med drugim tudi podžupanja občine Domžale mag. Renata Kosec, direktor Zavoda za šport in rekreacijo Domžale Uroš Križanič, prav tako pa tudi ekipa, ki soustvarja spletni por­tal domzalec.si. Vsem, ki ste s svojo prisotnostjo in zavzetostjo pripomo­gli, da je dan ob Kamniški Bistrici mi-nil v izredno pozitivnem in prijetnem vzdušju, se lepo zahvaljujemo! 

Aleš Trtnik, RD Bistrica Domžale 
Obisk Arboretuma Volčji Potok 
Pohodniki smo 27. maja 2017 obi­skali Arboretum Volčji Potok, ki je ime menda dobil zaradi volkov, ki so plenili po tukajšnjih gozdovih. V arboretumu uspeva približno 3500 različnih rastlinskih vrst. Lastnik Ferdinant Souvan je kupil dvorec in okrog zasadil drevje ter napravil park. Njegov sin Leon ga je povečal ter zasadil z eksotičnim in domačim drevjem ter uredil rib­nike v njem. V parku so tudi mesta, 

kjer so energijske točke, ki ugodno vplivajo na človeka. Ogledali smo si novo razstavo velikanov morskih globin – kitov, 10 jih je v naravni velikosti. Kiti, ki živijo v Sredoze­mlju, zaidejo tudi v Jadransko mor­je. Pohajkovali smo prek zelenih travnikov, si ogledovali naravo, cvetje in dinozavre, se ustavili ob zvonu želja, uživali, se pogovarjali in se imeli lepo. Dopoldne nam je hitro minilo, saj vedno, ko je lepo, čas prehitro teče. Ustavili smo se tudi v letnem vrtu, kjer smo izko­ristili krajši postanek za sladkanje s slastnim sladoledom, nato pa se veseli in zadovoljni vrnili domov. 
Družinski izlet na Goričko 
Člani Medobčinskega društva Soži­tje iz Mengša smo se 13. maja 2017 odpeljali proti severovzhodnemu delu Slovenije, na Goričko. Najprej smo si ogledali družinsko podje­tje Kodila, kjer se že tri generacije ukvarjajo s predelavo mesa in iz­delavo mesnih izdelkov. Po uvodni predstavitvi podjetja in dela v njem smo si ogledali zorilnico z ilovnati­mi ometi in s slamnato streho, kjer visijo in zorijo prekmurske šunke. Nato smo si privoščili degustacijo njihovih dobrot, marsikdo pa se je oglasil tudi v trgovini in kakšno od dobrot odnesel domov. 

Izlet smo nadaljevali z obiskom največjega baročnega gradu na Slovenskem Grad, ki naj bi po le­gendi imel 365 sob. V multimedij­ski učilnici nam je vodička predsta­vila zgodovino gradu, ogledali smo si filmček o naravnem bogastvu krajinskega parka. S panoramskim vlakcem smo se tudi odpeljali po parku, kjer smo lahko občudovali naravo in življenje v njej. 
Po kosilu smo se odpeljali v Ve­liko Polano na Sobolovo domačijo, kjer so nam predstavili izdelova­nje cekarjev iz koruznega ličkanja. Ogledali smo si značilno prekmur­sko domačijo. Prisluhnili smo raz­lagi o življenju tamkajšnjih ljudi nekoč in danes. Vmes smo našli čas za prijetno kramljanje in druženje. Lepo smo se imeli in se prijetno utrujeni vrnili domov.
 Metka Mestek 
Dan odprtih vrat 
Dan odprtih vrat Čebelarskega društva Krtina Dob 9. junija 2017 je bil še en dokaz več, da prijeten park s čebelnjakom pod Močilnikom v Dobu postaja stičišče vseh, ki imajo čebele radi. 
Čebelarsko društvo Krtina, zdravega medu v Evropi. K izmenja-Dob Še posebej so bili člani ČD Krti-vi mnenj in izkušenj v zadnjem času na, Dob veseli, ker je v dopoldanskem veliko pripomorejo čebelarske deba­času čebelnjak obiskalo več kot 120 te, ki se jih udeležujejo tudi čebelar­otrok iz okoliških vrtcev in šolarjev ji s širšega območja. Na njih izmenju­iz bližnje Osnovne šole Dob, s kate-jejo pozitivne izkušnje ter si pomaga­ro društvo zgledno sodeluje in tudi v jo z nasveti in dobro prakso. Med nji­okviru Slovenije dosega lepe uspehe. mi ni rivalstva, je le želja, da zagotovi-
Piknik v Hiši na travniku 
Na lepo, toplo in sončno nedeljo, 18. junija 2017, smo imeli člani, prijatelji in podporniki Medobčinskega duštva Sožitje piknik na Vilarjevi domačiji v Dobu pri Domžalah v Hiši na travniku. 
medobčinsko društvo sožitje bami. Zapeli in zaigrali so nam same Predsednica društva dr. Tatjana Novak lepe in znane melodije, v nekaj pe­je pozdravila prisotne, zaželela prijetno smih se je s svojim vokalom pridruži­in lepo druženje ter posebej pozdravila la tudi Maja Keržič, naša spremljeval­župana Občine Trzin Petra Ložarja, in ka, prostovoljka in vodja VŽU taborov. se mu zahvalila za prisotnost. Na po-Zvoki ansambla Dori so nas privabili vabilo h kratkemu nagovoru je Ložar na plesišče, tako da je bilo kmalu pol­vse pozdravil, se zahvalil za povabilo no poskočnih plesalcev. 


Pri pripravi dneva odprtih vrat so članom in članicam ČD Krtina, Dob vselej v veliko pomoč člani Čebelar­skega krožka na OŠ Dob, ki so se tudi letos imenitno odrezali na državnem prvenstvu in osvojili vrsto medalj. Če­stitke! Mladi so si z velikim veseljem ogledovali razstavo, kjer je bilo moč izvedeti vse o življenju čebel in pome-nu njihovih pridelkov. Radi so prisluh­nili Marjanu Kodermanu, predsedniku društva, in njegovim sodelavcem, ki so jim ob pomoči krožkarjev pripravi­li prijetno uro, polno znanja o čebelar­stvu, in praktično pokazali, kako prav­zaprav je videti življenje čebel in po­men medu, ki so ga prav radi okušali. 
Popoldanski del srečanja ob čebel­njaku je bil namenjen starejšim, tako članom društva kot krajanom. Dru­štvo je pripravilo pravo strokovno po­poldne, v katerem so govorili o zdrav­ju čebel in prizadevanjih, da je varoze čim manj, o sodelovanju med društvi, ki se krepi. Ob Marjanu Kodermanu, predsedniku domačega društva, je go­voril Andrej Jus, predsednik Čebelar­skega društva Domžale, ki je predsta­vil skupne aktivnosti. Večkrat je bilo poudarjeno, da se priprave na nasle­dnjo ‚čebelarsko‘ leto začnejo že av­gusta, da čebelarji pravzaprav nikoli ne vedo, pa če se še tako trudijo, ka­kšna bo letina slovenskega – po mne­nju nekaterih najboljšega in najbolj jo čim bolj zdravo življenje čebel in pri tem upoštevajo praktične izkušnje iz vsakdanjega življenja, kot zelo dobre pa so se izkazale tudi izmenjave vete­rinarskih praks. Od zveze pričakujejo več pomoči društvom. 
Medtem ko so se čebelarji pogovar­jali o zaščiti in zdravju čebel, so mla­di čebelarji pokazali, kako dobro po­znajo to področje, predvsem pa ‚mar­keting‘, saj so praktično prikazali, ka­teri podatki vse morajo biti na nalepki za kozarec medu. 
Dan odprtih vrat Čebelarskega društva Krtina, Dob, podobno sreča­nje je pripravilo tudi Čebelarsko dru­štvo Domžale, je še enkrat več potr­dil pomen vseh čebelarjev in njihovih prijateljic čebel, ki želijo in delajo ne­kaj dobrega za ljudi in okolje. 
Vera Vojska 
in zaželel društvu uspešno delo tudi v bodoče. Predsednica je opravičila osta­le vabljene župane in podžupane, prav tako predstavnici Zveze Sožitje. 
V kulturnem programu sta sode­lovali plesni skupini Sončki in Face. Sončki so skupaj s članicami Plesnega društva Kavboj ritem zaplesali nekaj kavbojskih plesov, Face pa so s Ferari polko ter Kavbojci in indijanci še doda­tno dvignili veselo razpoloženje. Face je tokrat namesto vodje plesne skupine Klemena Pirmana, ki se ni mogel ude­ležiti piknika, dobro nadomeščal in vo­dil Roman Zlobko. Bravo. Predsednica društva je izkoristila skupno druže­nje, in se je Plesni skupini Kavboj ri­tem tudi zahvalila za udeležbo na slav­nostni akademiji ob 50-letnici društva. 
Za glasbo so poskrbeli Kvintet Do­ri, ki so prav tako nastopali na slav­nostni akademiji ob 50-letnici dru­štva, in nam že takrat obljubili sode­lovanje na pikniku. Nastopali so brez­plačno in ponovno potrdili, da imajo srce odprto za ljudi s posebnimi potre-
Da smo se okrepili, je poskrbela pro­motorka Sara Orehek, z izdelki Droge in Kolinske - Atlantic Group, saj smo brez­plačno dobili kavo in kokto, za kar se ji najlepše zahvaljujemo. Kavica je bila odlična in hladna, kokta res osvežujoča. 
Na pikniku brez dobrih čevapčičev in hrenovk ne gre. Svoje spretnosti sta pokazala gospod Viktor in gospa Fani, ki sta pekla dobrote z žara, udeleženci pa smo si oblizovali prste. Tradicional­no smo se ohladili s sladoledom iz Sla­dolednega butika Ćatipi iz Mengša, zato Ruždiju Ćatipi, ki je z nami že vrsto let, iskrena hvala. Ne smemo pozabiti na Francija Rozmana, ki je uspešno skrbel za logistiko in organizacijo piknika. 
Izpeljali smo srečelov, za dobitke se zahvaljujemo vsem donatorjem. Za sladke dobrote so poskrbele mamice, rejnice, prostovoljke društva. Imeli smo čas za pogovore in veselo druženje. Da je vse teklo kot po maslu, smo poskrbe­le prostovoljke in prostovoljci društva. Vsem ena velika in iskrena hvala. 
Metka Mestek in dr. Tatjana Novak 

društva 

društ vo upokojencev naš dom 
Spomladanski izlet v Tržič in Žirovnico 
Za letošnji spomladanski izlet Dru­štva upokojencev Naš dom Dob smo izbrali manjša kraja, Tržič in Žirov­nico. Mnogi so se spraševali, kaj neki bomo videli v teh dveh krajih, saj je večina poznala Tržič kot kraj, skozi katerega smo se v bivši Jugo­slaviji vozili v Beljak in Celovec, Ži­rovnico pa smo mogoče poznali kot kraj blizu Vrbe, kjer se je rodil naš največji pesnik France Prešeren. Kako smo se zmotili, saj smo doži­veli čudovit izlet in izvedeli marsi­kaj novega o dveh prelepih mestih. 
Najprej nas je pot vodila po go­renjski avtocesti do Tržiča, kjer sta nas pričakala dva vodiča. 
Ena skupina si je najprej ogle­dala šuštarski in usnjarski muzej. Odličen vodič nas je popeljal po mu­zeju , nam razlagal potek nastajanja čevljev od strojenja kož do nastanka usnja, ki so ga uporabljali pri izde­lavi čevljev. Tržič je bil do pred krat­kim poznan po tovarni Peko, ki jo je ustanovil Peter Kozina. V zlati dobi je tovarna zaposlovala prek 5000 lju­di in letno izdelala več kot 3.000.000 parov obutve. Žal je tovarna lani zaprla svoja vrata, saj ni mogla več konkurirati vse cenejši obutvi, iz­delani na Kitajskem, v Vietnamu itd. Razstavljene imajo tudi čevlje znanih Slovencev, posebna soba pa je namenjena uspehom najboljšihtržiških športnikov: Jožeta Šlibar­ja, Bojana Križaja in Žana Koširja. Po enournem ogledu muzeja nas je druga vodička popeljala po starem delu Tržiča, kjer nam je pokazala ra­zne pomembne stavbe v mestu. Ena takih znamenitosti je 'firbec' okno, s katerega so stanovalci opazovali do­gajanja na ulici in v okolici. 
Nadalje nas je pot vodila po prelepi panoramski cesti do Ži­rovnice, kjer nas je sprejel in poz­dravil predsednik upokojencev za Gorenjsko Zdravko Malnar. Najprej smo se okrepčali v gostišču Osvald, nato pa smo se odpravili v cerkev v Zabreznici, kjer nam je sprego­voril župnik Marjan Lampret. Na­prej smo se odpravili na domačijo župnika in pisatelja Janeza Jalna. Sprejel nas je njegov prapranečak Janez Mulej, ki je resnično izreden govornik. Predstavil nam je življe­nje in dela Janeza Jalna. Za konec izredno zanimivega obiska Žirov­nice in Zabreznice nam je delo čebelarjev predstavil predsednik čebelarjev Slovenije Boštjan Noč. 
Naš izlet smo zaključili v znani gostilni Pri Slavki v Podbrezju, kjer so nas postregli z obilnim in dobrim kosilom. Domov smo se vračali pol­ni lepih vtisov z zares prijetnega in dobro organiziranega izleta. 
ROK ZA ODDAJO 
Naslednja številka Slamnika izide v petek, 28. julija 2017. Rok za oddajo prispevkov je v 
četrtek, 13. julija 2017, do 12. ure. 
Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš 
e-naslov: 
urednistvo.slamnik@gmail.com 
Slovesna akademija ob 20-letnici društva Lipa 

Metka, hvala za vse! 
univerza za tretje življenjsko obdobje domžale – društvo lipa V začetku junija je bila v Kultur­nem domu Franca Bernika Domžale slovesna akademija, ki so jo slušatelji in prijatelji Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale – društva Lipa name­nili 20. rojstnemu dnevu društva, ki je v temeljih spremenilo mnenje o ustvar­jalnosti upokojencev v jeseni življenja. Pravo gibanje, ki je v dveh desetletjih zajelo na tisoče študentk in študentov, se je na pobudo Metke Zupanek začelo leta 1997 v okviru tedanje Delavske uni­verze Domžale. Po začetnih korakih, ki nikakor niso bili lahki, ob podpori Ob­čine Domžale (pokroviteljica slovesne akademije) in občin, ki jih pokriva, je doseglo uspehe in rezultate, o katerih je spregovorila predsednica Lipe Metka Zupanek, ki je društvo vodila ves čas. 
Spomnila je na pogumne začetne korake, ki so društvo Lipa pripeljali med najuspešnejše univerze za tretje ži­vljenjsko obdobje v Sloveniji. Zahvali­la se je prvim predavateljem, pa Ivanki Zajc in Anki Cerar, posebej še Zlatki Le­vstek, Eli Košir, Silvi Mizerit, Janki Jer­man, Mojci Vilar in Marini Aparnik, ter vsem, ki so kakorkoli prispevali k uspe­šnosti društva Lipa. S spoštovanjem in hvaležnostjo se je spomnila vseh, od katerih so se v tem obdobju poslovili, s ponosom pa se je spomnila vseh štu­dijskih let, tudi dvajsetega, ki se je v ju­niju 2017 uspešno zaključilo in kot vsa doslej iz osame pripeljal številne starej­še na pot, ki krepi fizične in umske spo­sobnosti slušateljev, na kateri marsikdo izpolni želje, ki jih pred upokojitvijo ni mogel, predvsem pa pot pestrih dejav­nosti, ki bogatijo, razveseljujejo in kre­pijo pripadnost in medsebojne odno­se, izobražujejo, povezujejo kulturno, dobrodelno in športno-rekreativno ter drugo dejavnost. Domžalski univerzi za tretje življenjsko obdobje in novemu predsedniku je zaželela vse dobro. Za njo je Toni Dragar, župan Občine Dom­žale, pohvalil ljudi, ki jim je mar življe­nje starejših občanov: njihove poti bo­gatijo jim vdahnejo smisel tudi v jeseni življenja. Izrazil je ponos in spoštovanje vsem, ki se trudijo za pestre programe, za ustvarjalno delo – tako za dušo kot za telo; za medgeneracijsko povezova­nje, saj prav zaradi njih jesen življenja ni več čakanje na konec, ampak aktivna doba; ki pomembno vpliva na vse ge­neracije. Zaželel je, da modrost starej­še generacije še v večji meri prehaja na mlajše, ki bi morali, tako kot starejši, z odprtim srcem sprejemati znanje in ve­deti, da nikoli nisi prestar, da bi se nau­čil česa novega. Pohvalil je ohranjanje vrednot: spoštovanje, človeška toplina, hvaležnost, prostovoljstvo, pohvala, ter društvu čestital in zaželel, da bi še na­prej spreminjalo svet na bolje ter bi jim življenja tekla poskočno kot Kamniška Bistrica. Posebej se je zahvalil Metki Zu­panek, ki je skupaj z Lipo prispevala, da so Domžale prostor zadovoljnih ljudi

Dr. Ana Kranjc, predsednica UTŽO Slovenije, je čestitala društvu Lipa in poudarila, da v vsem tem času nove stvari, nove oblike in znanja v razvoju društva, predstavljajo ne le dve desetle­tji temveč dve stoletji glede na razvoj. Domžalsko društvo je živa tvorba, zgled drugim članom, dobra opora ljudem in skupnosti, nenazadnje je to socialni ste­ber, križišče vseh generacij, na katerem imajo starejši svoje mesto in priložnost za ustvarjalnost pa tudi odgovornost do mlajših generacij. Poudarila je po­men izobraževanja starejših, ki se učijo, ker hočejo znati, ker hočejo vedeti, ra­zumeti. Vedo, da sta delo in izobraževa­nje vseživljenjska procesa, ki nas ohra­njata zdrave in vitalne Prisotne je poz­dravil tudi Peter Bergoč, izvršni direk­tor slovenske fundacije za Unicef, ki se je zahvalil društvu Lipa Domžale in čla­nicam, ki izdelujejo punčke iz cunj, saj so do zdaj z izkupičkom rešili najmanj 2500 otrok pred smrtjo. Posebno zahva­lo je izročil Metki Zupanek. 
Nato smo prisluhnili posameznim skupinam slušateljev, kar več kot 800 jih je v 65 različnih oblikah, ki skupaj s predavatelji podarjajo svoj čas, vedrino in dobro voljo. Prisluhnili smo besedi­lom v petih tujih jezikih; predstavili so se s svojimi pesmimi in prozo, nas ob tem spomnili na številne zbornike, nam opisali delo na posameznem kultur­nem, dobrodelnem in športnem podro­čju ter vsi po vrsti povedali, kako jim je obiskovanje Univerze za tretje življenj­sko obdobje obogatilo življenje, naj gre zaučenje tujih jezikov ali glasbenih in­strumentov, umetnostne zgodovine, ro­kodelskih dejavnosti, slikanja ali športa in rekreacije. Slovesno akademijo, vodi­la jo je Draga Jeretina Anžin, sta oboga­tili skupini citrarjev in kitaristov ter Če­šminke, ob koncu pa še pevski zbor pod vodstvom Marine Aparnik. 
Ob koncu se je novi predsednik Dru­štva Lipa Marjan Ravnikar ob kratkem sprehodu skozi 20-letno delo zahvalil Metki Zupanek za uspešno vodenje dru­štva, prisotni pa so se ji zahvalili z gla­snim aplavzom. Ob koncu so bile pode­ljena priznanja, z dobrimi željami pa so se oglasili tudi številni gosti, slovesnost je pozdravila tudi ena prvih predavate­ljic Dušica Kunaver, s katero smo skupaj zapeli Kje so tiste stezice 
Stezice društva Lipa niso pozablje­ne, ostajajo v spominu, pred Univerzo za tretje življenjsko obdobje Domžale pa je že široka pot, na kateri želijo slu­šatelji ostati, kot je v eni od kitic zapi­sala Silva Mizerit: 
Sedla sem pod njo (lipo op. V. V.), 
se naslonila na trdno deblo 
in polna svetlega upanja rekla: 
Tu ostanem! 
Vera Vojska Foto: Miro Pivar 
RST pozdrav poletju 
Tako kot se je izteklo šolsko leto, se tudi taborniško počasi zaključuje. Seveda pa je vrhunec leta zagotovo poletno taborjenje v nam zdaj že dobro poznani Stavči vasi. 
Ob prazniku slovesno 
V več kot dve desetletni tradiciji je tudi letos krajevna organizacija Društva izgnancev Domžale skupaj z društvi iz ljubljanske regije v Mostecu pripravila slovesnost, ki se je je udeležila tudi skupina članov in članic iz DIS Domžale. 
domžalski taborniki Domžalski taborniki smo za letos zaključili s ta­borniškimi sestanki in se še zadnjič podružili pred zasluženimi počitni­cami. V soboto, 10. junija, smo se s tremi avtobusi že zgodaj zjutraj od­pravili v Terme Laško, kjer so ravno odprli zunanje bazene. Tako nam ni manjkalo spuščanja po toboganih, plavanja v bazenih in namakanja v jacuzziju. Lahko smo zaplesali v rit­mih hit pesmi prejšnjih poletji, ki jih je vrtel najboljši štajerski DJ. Po do­brih treh urah uživanja v termah smo se že malo utrujeni in lačni vrnili v Dob, kjer so nam gasilci PGD Dob pri­jazno odstopili svoj travnik ob gasil­skem domu. Vodniki in člani, ki niso bili na izletu, so vse dopoldne pridno postavljali člene, mize, klopce in zra­ven pripravljali še pravcato pojedino. Že ko smo izstopili iz avtobusov, so zadišale dobrote z žara. A prej nas je čakal še en slovesni dogodek, pode­ljevanje taborniških rutk. Tam so vsi naši novi člani, ki so skozi leto pridno nosili pripravniške rutice in obisko­vali taborniške sestanke, slovesno za­prisegli, dobili rutke in postali pravi taborniki. Vsi naši starejši osnovno­šolci, ki so se redno udeleževali akcij Ggizi, pa so prejeli prav posebne ru­tice v domžalskih barvah (rumene z modrim robom). Za tem se je odvil že tradicionalni zaključni piknik s star­ši, kjer smo podelili še rodov našitek Vedno in Povsod. Le tega dobijo člani, ki so skozi leto obiskali veliko število taborniških akcij. Zdaj pa sledi malo počitka do julija, ko se spet vidimo na taborjenju. 
Z naravo k boljšemu človeku!
Lara Knep in Lana Štrumbelj Foto: Alja Tekavc U. 
društvo izgnancev domžale 
Dan slovenskih izgnancev je posvečen spominu na 7. junij 1941, ko so Nemci prvič izgnali večjo skupino Slovencev, namen praznika pa je ohraniti spomin na pot, ki jo je med letoma 1941 in 1945 prehodilo 63.000 izgnancev in 17.000 pobeglih pred izgonom. 
Po uvodnem pozdravu predstavni­ka organizatorjev slovesnosti je zbra­ne pozdravila predsednica Društva iz­gnancev Slovenije Ivica Žnidaršič in na kratko predstavila mednarodne aktiv­nosti društva, ki se je skupaj s številni­mi podobnimi društvi v drugih državah združilo v prizadevanjih za ohranjanje izročil pregnanih oseb, hkrati pa po­novno opozorila na nekatere neuresni­čene pravice, ki jih izgnanci in druge žr­tve vojne čakajo že desetletja. Predvsem je omenila povrnitev materialne škode, za kar je društvo samo pripravilo pre­dlog zakona, in poudarila pomemb­nost združevanja žrtev vojn za ohranja­nje izročil, ki se ne smejo nikoli pozabi­ti. Udeležencem slovesnosti je sprego­voril tudi dr. Milan Jazbec, član izvršne­ga odbora Društva izgnancev Slovenije in kandidat za predsednika RS. Na krat­ko je spregovoril o trnovi poti izgnan­cev, njihovih prizadevanjih, da pridejo do svojih pravic, predvsem pa o uspe­šnem delu društev, ki združujejo žrtve druge svetovne vojne. Enako kot IvicaŽnidaršič je tudi dr. Milan Jazbec prote­stiral proti zanikanju holokavsta in de­lovanju organizacij na nacističnih in fa­šističnih osnovah ter se zavzel za čim­prejšnje priznanje pravic žrtev vojne v skladu s pripravljeno zakonodajo. 
Pozdravom in dobrim željam pred­stavnikov drugih društev je sledil prije­tnem kulturnem programu s sopranist­ko Anjo Žabkar in Zoranom Šoncem v klavirski spremljavi, Moški pevski zbor Barje in harmonikar Janez Kogovšek. Slovesnost ob dnevu izgnancev je bila tudi letos priložnost za srečanje žrte voj­ne in spomine na prehojeno težko pot. 
Vsem članom in članicam društva izgnancev želimo prijetno poletje! 
Vera Vojska 



pogled na domžalsko preteklost 

KJE VSE SO BILA V DOMŽALAH NOGOMETNA IGRIŠČA? 
Te dni se (z zamudo) končuje prenova nogometnega igrišča v Domžalah. V dobrem mesecu in pol naj bi bil v celoti zamenjan talni ustroj z nanovo postavljenima drenažnim in namakalnim sistemom, položena nova travnata ruša in izboljšane infrastrukturne 
podrobnosti terena, na katerem z velikim uspehom tekmujejo moštva NK Domžale. 
Matjaž Brojan 
O
b prenovi nogometnega igrišča v Domžalah bo za­nimivo pogledati, kjer vse so bile doslej v Domžalah nogometne površine. 
Prvo igrišče je bilo v Hudljah 
Zapisanih podatkov o najzgodnej­šem obdobju domžalskega nogome­ta je malo. V roke mi je prišla ohra­njena kronika izpod peresa Franca Janežiča – Mašince ter nekaj krajših zapisov o delovanju obeh domžal­skih klubov, ki sta iz dveh različnih političnih pogledov nastala v Dom­žalah: SK DISK (Sportski klub – Domžalski internacionalni sportski klub) in SK Domžale. 
Najpomembnejša sled je bila ča­sopisna objava v dnevnem tisku iz leta 1931, ko je ostalo o prvem nogo­metnem igrišču v Domžalah zapisa­no v članku z naslovom O desetletni­ci SK DISKA v Domžalah tole: 
»Kakor smo že na kratko poroča­li, praznuje domžalski DISK danes in jutri desetletnico svojega obstoja. Klub so leta 1920 ustanovili dijaki. Njegovo prvo ime je bilo Domžalski Internacionalni sport klub in sicer z ozirom na tujerodce, ki bivajo v Dom­žalah. 7. novembra se je vršil usta­novni občni zbor. Naslednje leto si je klub preskrbel igrišče v Hudljah, bli­zu sedanje brezžične postaje. V letu 1921 je odigral tri tekme. Leta 1922 je klub dobil igrišče ob Industrijski ce­sti, kjer je odigrala nogometna sek­cija sedem tekem. To leto je začela delovati tudi kolesarska sekcija, ki je priredila več klubskih dirk, obe­nem pa se je udeleževala prireditev drugih klubov. Dejavnost sekcije se je omejila le na treninge. Naslednje leto je klub spet izgubil igrišče in dobil novo šele leta 1925, nakar se je delovanje kluba zopet poživilo. Leta 1926 je klub prosil za sprejem v ljubljansko nogometno podzvezo ter obenem postal član Jugoslovanske nogometne zveze. Kolesarska sekci­ja se ni obnesla. Leta 1926 je klub od­igral 31 tekem, in sicer prvo moštvo 
24. Score negativen za Disk 61:11. Re­zerva je odigrala sedem tekem. Score 
40:27 za Disk. Leta 1927 je Disk zara­di odhoda nekaterih boljših članov prenehal z delovanjem. Pravno je še obstojal. Leta 1930 pa je delo zopet zaživelo.« 
Disku so se pridružili pomembni občinski možje 
Potem ko so se z oživljanjem SK DISK pridružili nekateri znani in čislani domžalski veljaki: Ivan Vre­čar, Josip Senica, Martin Mali, FrancKončan in Alojz Škrabar, se je vzbu­dilo v klubu novo življenje. 

Prva fotografija nogometašev je bila posneta v Hudljah. Mladih nogometašev z edino žogo, ki jo je iz Prage prinesel Stanko Skok – po (skoraj) 100 letih ni mogoče prepoznati. 



Leta 1931 je bilo ob proslavi 10-letnice, ta se je zgodila eno leto prepozno, odprto novo igrišče na t. 
i. Povževem travniku (zdajšnji Zdra­vstveni dom Domžale stoji domala na nekdanjem igrišču), otvoritve­no tekmo so odigrali 'težji fantje' s 

Igrišče pred Kebrom ob nekdanji Industrijski cesti 
'švohnejšimi'. V tem času je imelo drugo nogometno moštvo – SK Dom­žale igrišče (do leta 1935) na t. i. Ke­brovem travniku. 
Tekme med domžalskima kluboma so privabile tudi tisoč ljudi 
Tekme med obema domžalskima klu­boma so bile izredno napete, igralci nabrušeni in do konca motivirani, politični veljaki so igralcem v takih derbijih obljubljali za tiste čase viso­ke nagrade. O eni od takih tekem, ki je bila odigrana 23. aprila 1933 in je privabila 700 igralcev, je ostalo za­pisano: 
Nogomet se je v Domžalah jako lepo razvil in neredko so tekme, ka­tere pride gledat do 700 ljudi in več. Da je nogomet postal v Domžalah tako popularen, je brez dvoma vzrok tudi v tem, da je sportna publika razdeljena v dva tabora: eden je na strani Dis­ka, drugi pa na strani mlajšega klu­ba Domžale. Oba kluba sta približno enako močna, zato vlada za vsako srečanje med obema lokalnima riva­loma veliko zanimanje – ne samo v Domžalah, ampak v vsej daljni okolici v Kamniku, Mengšu itd. Oba kluba sta včlanjena v podsavezu in sodelujeta v prvenstvenih tekmah II. Med voj­no klub ni deloval. Prva tekma po 2. svetovni vojni je bila zopet na nekda­njem igrišču SK Domžale pred Kebro­vo gostilno in to v mesecu septembru 1945. Nogometaši, ki so igrali pred 2. svetovno vojno, so se takrat srečali z ekipo vojne edinice, ki je bila takrat nastanjena v Domžalah. 
Leta 1937 je SK Disk dobil novo igrišče nasproti železniške postaje (t. 
i. 'štacjonu') v Domžalah, segalo pa je vse do Šolske ulice, danes Prešernove. Bilo je ograjeno z visoko leseno ogra­jo, plotom, ki je nekatere zelo motil. Dotlej nasprotna kluba s pripadniki Slovenske ljudske stranke na eni in Narodne napredne stranke na drugi strani sta se ponovno združila v SK Disk leta 1938. 
Kako je prišlo do gradnje stadiona za Pollakovo tovarno 
Druga svetovna vojna je med drugim v času t. i. družbene izgradnje po letu 1945 prinesla tudi zamisel, da Domža­le dobijo svoj nogometni stadion. 
V Domžalah je bil tedaj predse­dnik Občinskega ljudskega odbora Anton Varšek, ki pa je bil ob po­membni družbeni funkciji (danes temu pravimo župan) še predsednik TVD Partizan. 
Prišel je na zamisel, da bi lahko na zemljišču nacionalizirane Pollakove tovarne zgradili nov prepotreben sta­dion. Prepis konkretne parcele je bil v Zemljiški knjigi na sodišču v Dom­žalah izvršen še v letu 1947. 
Poročilo o poteku gradnje pripoveduje 
Z njegovo osebno zavzetostjo so bile torej iz nacionaliziranega podjetja bivše tovarne usnja lastnika Pollaka izločene površine za predvideni sta­dion. S tem je bila dana možnost za gradnjo zaželenega stadiona v Dom­žalah. 
Načrte za stadion je pripravil po­kojni inženir Stanko Bloudek. Za uresničenje načrta je ing. Bloudek nujno potreboval vsaj tri domače teh­nike. TVD Partizan je tako povabil k sodelovanju Avgusta Pavlina, Franca Potočnika in Draga Mišiča. Ti trije so ob kontroli ing. Bloudka izmerili in določili teren ter elemente stadiona. Z vsemi meritvami so bili gotovi v je­seni leta 1946. Zgodaj spomladi 1947 so se začela terenska dela. Ing. Blo­udek je preko GO Slovenijaceste or­ganiziral izkop zemlje z buldožerjem Caterpillar. Dela so trajala teden dni. Nivelacijo igrišča in atletske steze je izvedla imenovana trojica tehnikov. Zemeljska dela – dovoz presajene zemlje s samokolnicami in nasipanje zemlje na nivo igrišča pa je opravila večja skupina 300 nemških ujetni­kov iz ujetniškega taborišča v Trzinu. Nadzor nad deli je strokovno vodil sam ing. Bloudek osebno. Ker je bilo treba nasuti tudi atletsko stezo široko 6 metrov v globini 60 cm okrog igri­šča, je uprava Papirnice Količevo v dogovoru z odborom TVD Partizana ponudila premogove odpadke ali, kot so tedaj rekli leš za posutje te steze. Tovarna je prevzela stroške naklada­nja, za prevoz pa je poskrbel odbor. Prevoz leša s Količevega je proti pla­čilu izvršil mlinar Vinko Flerin iz Iha­na, v zadnjih desetih dneh pa mu je pomagal tudi Ludvik Flerin, mesarski mojster iz Stoba. Dnevno sta s konj­sko vprego vozila dva velika kesona 
– parizarja. Skupaj je bilo prepeljano približno 650 kesonov tega leša. S ka­kšno vnemo je ing. Stanko Bloudek pomagal pri izgradnji stadiona, kaže dejstvo, da je osebno kot član repu­bliškega odbora v Zvezi športov po­skrbel pri takratni Investicijski banki za Slovenijo v Ljubljani sredstva za plačila prevoza materiala s Količeve­ga v Domžale. Da so bila dela pri gra­dnji stadiona izvedena res strokovno in tehnično brezhibno, dokazuje dej­stvo, da je bil stadion prvič obnovljen šele leta 1981. Takrat so zgradili tudi teniško igrišče in železno varovalno ograjo. . 
 (se nadaljuje) 

18 | slamnik štev i lk a 6 | j u n i j 2017 | l e t n ik lv ii 
iz naših vrtcev in šol 

oš dragomelj 
Koncert glasbenih dejavnosti 
Ob koncu vsakega šolskega letaučenci OŠ Dragomelj, ki obiskujejo glasbene interesne dejavnosti pod mentorstvom Jasne Medved, pripra­vijo koncert. Letošnji koncert je bil v sklopu Tedna ljubiteljske kulture. Med skoraj 80 nastopajočimi so ne­kateri pihali v flavtice, drugi igrali na ukulele, orglice ali Orffove instru­

mente, tretji so pokazali, kako dobro znajo peti. Mladinski pevski zbor z delom v tem šolskem letu še ni za­ključil, saj se bo sredi junija udeležil Zborovskega Buma v Mariboru. 
Za zaključek koncerta se je predstavil Eko band, ki ga sesta­vljajo ena učenka in štirje učenci, ki so ‚zaigrali‘ na plastične sode. Vsi prisotni so z velikim zanima­njem prisluhnili, kaj so se učenci med šolskim letom naučili, in jih nagradili z bučnim aplavzom.
 Metka Murn 
vrtec dominik savio 
V Logarski dolini 
Prišel je junij in z njim toplo sonce, ki nas je vabilo ven. Veselili smo se poletja, si oblekli kratke hlače in majice ter se podali raziskovat. Naj­mlajši so po dolgem in po čez razi­skali bližnjo okolico vrtca in iskali vodo v različnih pojavnih oblikah. Našli so luže, potoček in reko, še najbolj pa uživali, ko so v peskovni­ku vrtca pretakali vodo, kopali jarke in delali potičke. Malo mlajši so se odpeljali v Volčji Potok, se ‚naduha­li‘ rožic, opazovali potoček, ribnik in se čudili, kaj orjaške ribe počnejo tam. Najstarejši otroci so odšli malo dlje, vse tja do Logarske doline, kjer so pogumno, kar dve noči prespali z vzgojiteljicami. Tam so se srečali s škratkom Nejkom, ki jih je popeljal po pravljični deželi. V gozdu so ho­dili po čutni poti, kjer so imeli mo­žnost vonjati, okušati, tipati in res v polnosti doživeti utrip gozda. Podali so se do slapa Palenk. Obiskala jih 

je tudi pastirica Mica, ki je s seboj prinesla volno in otroke naučila polstenja. Tudi hrana je bila tam posebna, zelo dobra in tudi najbolj izbirčni otroci so postrgali svoje kro­žnike. Vsem se je zdelo, da življenje tam, v prelepi Logarski dolini, teče počasneje, umirjeno, povezano z naravo. Otroci in vzgojiteljice so v vrtec prispeli polni energije in iskre­nega navdušenja. 
Z junijem se je torej šolsko leto poslovilo, tako kot tudi nekateri naši otroci, ki bodo jeseni pogumno zakorakali skozi šolska vrata. 
Še prej pa pridejo na vrsto poči­tnice; naj bodo nepozabne, razigra­ne, naj bo to čas, ko se bomo lahko prav vsi malo ustavili, oddahnili in nabrali novih moči! Srečno!
 Vzgojiteljica Urša Lavrič 
Pomladni šolski ekovrt Zaključek Pravljičnega palčka 
Tudi letošnjo pomlad smo na šolskem ekovrtu zavihali v Knjižnici Domžale 
rokave. 
oš domžale Učenci krožka šolski ekovrt so združili moči še z učenci izbirnih predmetov okoljska vzgoja in kmetijstvo ter vestno skrbeli za šol­ski ekovrt. V začetku marca so vsem gredicam dodali kompost in opleme­nitili zemljo. Kompostni kup imamo ob vrtu in skrbimo, da nanj dajemo le neoporečne ostanke iz vrta in okolice šole. Kot donacijo smo prejeli nekaj mačeh, ki smo jih posadili na vrtne gredice ob poti ter v sredinsko gredico našega vrta. Te danes dajejo našemu vrtu pisan izgled. 
V aprilu smo v okviru subvenci­je projekta Eathink v lokalni zadru­žni trgovini nakupili biološka semena in sadike ter nekaj orodja (vrtne škar­je za učence). Projekt EAThink2015 – misli globalno, jej lokalno je name­njen osnovnim in srednjim šolam iz 12 evropskih in dveh afriških držav. Sofinancira ga Evropska unija. Cilj je okrepiti kritično razumevanje in delo­vanje mladih in učiteljev glede global­nih izzivov, s posebnim poudarkom na prehranski varnosti in neodvisno­sti, na trajnostnih prehranskih siste­mih in malih kmetijah. 
Sončni začetek aprila smo izkori­stili za obrezovanje vseh suhih delov trajnic. Posadili smo tudi prve sadi­ke solate, pora, kolerabe in blitve, ko­renček, redkvico, rukolo in grah. Se­veda smo upoštevali pravila kombini­ranja dobrih sosedov in kolobarja. V času izbirnih predmetov ali krožka od marca do maja (kolikor nam je vreme dopuščalo) so učenci vestno skrbeli za vrt in ročno odstranjevali plevel – saj ne uporabljamo nobenih pripravkov zoper škodljivce. Učenci 5. C razreda so v okviru naravoslovja posejali grah in sončnice ter jih v maju presadili na vrt. Na spiralni gredi, kjer imamo za­sajena trajna zelišča, smo odstranili vse suhe dele. Zaradi zelo hude leto­šnje zime nam je kar nekaj zelišč poze­blo (rožmarin, timijian), zato smo jih nadomestili z novimi. 
Pri pouku naravoslovja so učen­ci vzgojili lastne sadike graha, fižola, 
Knjižnica Domžale je v šolskem letu 2016/2017 že dvajseto leto organizirala projekt družinskega branja – 
koruze, bučk in paradižnika, ki smo 
jih v maju prenesli na vrtne grede. Žal nekatere sadike niso dobro uspele na šolskem vrtu zaradi vremenskih oko­liščin ali pa so se pri presajanju po­škodovale. V maju smo posejali tudi precej semen sončnic in tagetesa, ka­pucinke pa so se same zasadile iz se­men iz prejšnjih let. 

V okviru ekošole smo poleg ne­kaj vrtnega orodja, sadik in semen v maju nepričakovano dobili tudi vi­soko gredo, ki jo bomo postavili in primerno uredili v prihodnjem letu. Pri delu na vrtu smo odvisni tako od narave kot zakonitosti vrtnarjenja kot šolskega koledarja.Tudi v priho­dnje bomo tedensko skrbeli za od­stranjevanje plevela in obiranje pr­
Pravljični palček. 
Namenjen je predšolskim otrokom in učencem prvih razredov osnovnih šol. Sodelujejo otroci iz občin Domžale, Mengeš, Moravče, Trzin in Lukovica ter posamezniki. 
rejo knjige,« je citat Kristine Brenkove, vsestranske kulturne osebnosti. 
Tudi ‚naši‘ otroci radi berejo in po­slušajo pravljice, saj je Pravljične­ga palčka zaključilo kar 1599 otrok s 

Zavedamo se, kako pomembno je branje otroku že v predbralnem ob­dobju. Trenutek, ko otroku beremo ali pripovedujemo pravljico, je neprecen­ljiv, ker pripadamo samo njemu. Odra­sli takrat odložimo vsakdanje oprav­ke in družinska rutina se umakne do­mišljiji, miru in toplini. S knjigo v ro­kah in z otrokom v naročju je življenje lepo, in vse, kar se na svetu godi, pa če še tako boli, je globoko smiselno. Med otrokom in odraslim se stkejo intimno doživetje in močne vezi, ki so pomem­ben steber za samostojno pot otroka na življenjski poti, polni izzivov. »Ne bojim se za prihodnost otrok, ki radi be­pomočjo svojih vzgojiteljic, učiteljic, staršev in knjižničark. 
Ob zaključku bralne značke na mladinskem literarnem festivalu Bral­nice pod slamnikom, ki smo ga z ne­katerimi skupinami otrok slavnostno obeležili s pripovedovanjem pravljice, ustvarjalnimi delavnicami in podeli­tvijo bralnih priznaj, smo pripravili tudi razstavo sodelujočih otrok. 
Vsem otrokom iskreno čestitamo, zahvaljujemo pa se tudi vsem tistim, ki ste sodelovali pri projektu Pravljič­ni palček. 
Nives Podmiljšak Lidija Smerkolj Turšič 
vih plodov. Jagode že zorijo in kako so sladke! 
Slovenski etnografski muzej in 
mag. Urška Gorjan in 
mag. Katarina Vodopivec Kolar 

Znanstival 

Junij nas kar vabi na prosto in ven iz učilnic in je kot nalašč za drugačne oblike pridobivanja novega znanja. 
oš venclja perka Učenci OŠ Ven­clja Perka, ki so še posebej radove­dni, že nekaj let zapored, v tem času obiščejo Slovenski etnografski mu­zej (SEM) v Ljubljani. Ogled združijo z ogledom in delavnicami v okviru Znanstivala, ki pod okriljem Hiše ek­sperimentov že osmo leto poteka po ulicah in trgih mesta. Ljubljana v teh dneh zaživi v znamenju radovednosti, izzivov, vprašanj in poskusov.
Četrtošolci OŠ Venclja Perka smo se v Ljubljano odpravili z vlakom in si najprej ogledali stalno razstavo Med naravo in kulturo. Še posebej zanimiva sta bila čoln – drevak ‹čupa Marija‘ in ‚radio‘ - ptica pevka v kletki. Na spre­hodu do centra mesta smo se hladili s sladoledom in na Znanstivalu najprej prisluhnili predavanju o določanju sta­rosti fosilov, nato pa izdelali več ekspe­rimentov: padalo, letalce in telefon. 

Čas je prehitro tekel, zato smo pohi­teli, da bi ujeli vlak in slastno kosilo, ki nas je čakalo v šoli. Bil je res lep dan.
iz naših vrtcev in šol 

V tujino s CZM-jem 

Te mika tujina? Bi v tujini opravljal prostovoljno delo, se družil in učil z mladimi iz Evrope in drugih držav sveta? Spoznaval nove teme in se dodatno, neformalno izobraževal? Bi si rad nabral neprecenljive mednarodne izkušnje in pridobil kompetence, ki jih delodajalci neprestano iščejo? Vse to ti ponuja program Erasmus+, katerega projekte izvaja tudi Center za mlade Domžale. To so EVS projekti oziroma projekti Evropske prostovoljske službe, mednarodne izmenjave in usposabljanja. 
V preteklem letu je Center za mlade 
šnjimi prvomajskimi počitnicami od-Domžale gostil EVS prostovljca Maxi­
pravili na 10-dnevno izmenjavo v hr­ma, ki prihaja iz francoskega Mar­
vaški Sisek. Temi izmenjave sta bili seilla. Maxime je v centru pomagal 
šport in zdrav način življenja. Mla­pri izvajanju počitniških programov 
di so tako poleg delavnic, na katerih za otroke, organiziral je aktivnosti za 
so se med drugim spoznali z zdravo mlade, po šolah promoviral aktivnosti 
prehrano, s prvo pomočjo in načrto-Centra za mlade Domžale in Evropsko 
vanjem mladinskih projektov, veliko prostovoljsko službo ter pomagal pri 
ukvarjali tudi s športom. Organiziran različnih drugih aktivnosti centra. S 
je bil pohod na bližnji hrib, kolesar­tem se je ne le naučil organizacije in iz­
ski izlet, vožnja s kajakom in igre brez vajanja aktivnosti za mlade, ampak je 
meja. »Kolesarski izlet je bil super. Res tudi pridobil na samozavesti, izboljšal 
sem uživala. Čeprav sem mislila, da 
svoje digitalne kompetence, predvsem 
ne bom zdržala toliko časa, sem sama 
s področja fotografije, in se naučil sa­
sebe presenetila,« je bila po izletu nav­mostojnega življenja. Kot je poudaril, 
dušena udeleženka Evita, ki se je mla­je bila to neverjetna izkušnja, za katero 
dinske izmenjave udeležila prvič, a je mu je žal, da se je že zaključila. »V Slo­
prepričana, da ne tudi zadnjič. 
venijo se bom še vrnil. Ko ne boste pri-
CZM nove projekte prijavlja skozi 
čakovali, vas bom obiskal v Centru za 
vse leto, objave o prostih mestih lah­mlade,« je poudaril tik pred vrnitvijo. dirali ali kje bi se zaposlili, ali pa so ste kmalu spet imeli to možnost tudi vko spremljate na spletni strani www. 
Evropska prostovoljska služba zgolj željni novih znanj in izkušenj. CZM. Že avgusta se jim pridružuje nov czm- domzale.si ali facebook profilu. mladim omogoča, da se za obdobje od To možnost lahko izkoristijo tudi vsi EVS prostovoljec Martin iz Estonije. Naslednja mednarodna priložnost se 14 dni do enega leta odpravijo v dru-Domžalčani med 17. in 30. letom. Na In če je določitev za EVS, sploh dol-mladim ponuja že konec avgusta. Ta­go evropsko ali partnersko državo, pri EVS se lahko odpravijo prek Centra za goročni, težka, je za mladinsko izme-krat bomo usposabljanje za mladin­čemer imajo krite vse osnovne stroške mlade Domžale. Vse informacije lah-njavo veliko lažja. Mladinske izmenja-ske delavce gostili v Domžalah, no­
– pot v tujino, najemnino, prehrano, ko dobijo na info@czm-domzale.si ali ve so krajše in namenjene temu, da se vembra pa še mladinsko izmenjavo. lokalni prevoz, dobijo pa tudi manj-040 255 568. mladi družijo s sovrstniki iz drugih dr-Tema projekta sta nestrpnost in med­šo žepnino. Idealna priložnost za vse Če vas zanima osebna izkušnja ka-žav in skupaj raziskujejo nove teme. kulturnost, prijave pa že zbirajo prek mlade, ki še razmišljajo, kaj bi štu-terega od EVS prostovoljcev, pa bo-Mladi iz CZM-ja so se tako med leto-spletne strani. 
Stopinje Evrope z Rodice Zapojmo pomladi in življenju v Nemčiji 
Konec maja se pomlad že prevesi k svojemu koncu, devetošolci že mrzlično razmišljajo o zaključku osnovne 
V tednu med 14. in 20. majem 2017 se je pet učiteljev šole, ostalim učencem pa misli že uhajajo k počitnicam. 
in šest učencev OŠ Rodica udeležilo sklepne izmenjave To je tudi čas, ko nas pevci zborov OŠ Dob povabijo na 
projekta Erasmus+ KA2 Footprints of Europe v Nemčiji. tradicionalni majski koncert. 
Tokrat smo z našimi projektnimi prijatelji s Finske, Poljske, iz Italije, Španije in tokratne gostiteljice Nemčije 
oš do Tokrat se je to zgodilo 22. maja. S programom (Dona nobis pacem, 
teden dni preživeli skupaj v taboru za mlade v bližini 
Pod vodstvom zborovodkinje Karmen Toča – glavno vlogo so imeli kamenč­mesta Jena. Banko sta se predstavila otroški in ki, Ena ptička priletela, Every Time 
mladinski zbor, tokrat na zgornjem I Feel the Spirit), za zaključek pa so oš roje 



Glasbeno ustvarjanje 
Tudi letos smo na OŠ Roje izvedli glasbeno obarvan kulturni dan. Naslov letošnjega je bil Glasbeni krog, saj smo pripravili tri delavni­ce glasbenega ustvarjanja, v katerih so učenci spoznavali in preizkušali ritmična in melodična glasbila ter raziskovali svoj glas in se preizku­sili v petju. Dogajanje na vseh de­lavnicah je bilo dinamično in spro­ščeno, hkrati pa zelo intenzivno in aktivno. Vključeni so bili prav vsi učenci in vsak je našel nekaj zase, saj so se naše mentorice zelo potru­dile, da so učencem ponudile njim primerne vsebine in aktivnosti. 

V drugem delu kulturnega dne sta se nam pridružila še posebna gosta – eden najboljših slovenskih bobnarjev, instrumentalist, ses­sion drummer, pedagog in še kaj Anže Žurbi ter njegova učenka Zala. Žurbi nam je najprej predstavil set bobnov, potem pa smo z njim odšli na zanimivo potovanje po ritmih sveta. Zala nam je na koncu poto­vanja pokazala, kako se v glasbeni šoli kalijo mladi bobnarji. Učenci so bili nad gostoma navdušeni, na de­lavnici so izjemno uživali, ob ritmih polke, valčka, sambe, salse in mno­gih drugih pa so tudi zaplesali in se predvsem zelo zabavali.
 Tjaša Vevoda, učiteljica OŠ Roje 
Novartis Slovenija spet razveselil otroke 
V četrtek, 11. maja 2017, nas je No­vartis Slovenija, enota Mengeš ob svojem Dnevu sodelovanja z lokalno skupnostjo in v okviru šolskega pro­jekta Medgeneracijsko druženje spet 

popeljal na zanimiv izlet. Tokrat so kar dve skupini učencev povabili na izlet z ladjico po Ljubljanici. Ta prija­zna gesta nas je zelo razveselila, saj smo tako lahko izlet omogočili vsem učencem, ki se v preteklosti še niso udeležili druženja z Lekom in njiho­vimi prostovoljci. Posebnost našega, zdaj že tradicionalnega druženja so namreč prav slednji – vsak učenec na izletu dobi svojega spremljevalca in prijatelja, ki mu nameni svoj čas in pozornost. 
Vsi smo uživali ob radovednem razgledovanju po Ljubljani z druge perspektive, kot smo sicer vajeni, in v prijetnem klepetu z novimi pri­jatelji. Za nekatere učence je bila to sploh prva izkušnja z vodnim pro­metom, kar je naredilo dogodivščino posebej zanimivo. Kdor je želel, se je lahko celo preizkusil v vlogi kapita­na ladje. 

Naši gostitelji so poleg vožnje z ladjico in družbe poskrbeli tudi za naš avtobusni prevoz, majico, ki jo je dobil vsak udeleženec, in malico. 
Našim prijateljem se še enkrat najlepše zahvaljujemo za čudovit dan, ki smo ga preživeli skupaj in se hkrati že veselimo našega nasle­dnjega snidenja.
 Tjaša Vevoda 
oš rodica Družile so nas različne rokodelske delavnice, športne in pro­stočasne aktivnosti. Dva dneva smo preživeli na ekskurzijah. Obiskali smo gostiteljsko šolo v centru Jene, kjer so nas vsi zelo prijazno sprejeli in smo vi-deli marsikaj zanimivega. Ogled smo nadaljevali v tovarni porcelana Kahla, nato v tovarni piškotov, ogledali pa smo si tudi grad Leuchtenburg, ki je povezan z zgodovino izdelave porce­lana v teh krajih. Naslednja pot nas je vodila v kraj Lauscha, stari glažu­tarski kraj, kjer smo si ogledali delo ni našega tabora, v vasi Plothen, je naša skupina predstavila Slovenijo in njene tradicije. S pantomimo smo pokazali, s čim vse se Slovenci ukvarjamo: z ume­tnostjo, znanostjo, rokodelstvom, špor­tom. Zapeli, zaplesali in na inštrumente smo zaigrali ‚slovenski venček‘. 
Skozi teden dni smo se z vrstniki iz drugih držav spoznali in prijetno po­vezali. Naučili smo se nekaj besed v drugih jezikih, sporazumevali pa smo se večinoma v angleščini. 
Na izmenjavi smo se imeli odlič­no in upamo, da bo naša šola še na­šolskem hodniku, ki so ga obiskovalci zapolnili do zadnjega kotička. Zbora je na klavirju spremljala Neža Koželj. 
Otroški pevski zbor se je predstavil s sedmimi otroškimi ljudskimi ter pesmi­mi slovenskih avtorjev (Ven, ven, ven, Če bi jaz bila fčelica, Babica vse ve, Moj prijatelj Piki Jakob …), nadaljevali so Klara Zorko (violina), Gregor Grajzar in Luka Zore na harmoniki s skladbo,ki sta jo kot avtorski projekt (GŠ Dom­žale) napisala Klara in Luka. Zanimi­va kombinacija instrumentov in sklad­ba so poželi bučen aplavz odobravanja. 
Mladinski pevski zbor je zapel šest pesmi domačih in tujih avtorjev. 
navdušili še s Cohenovo Alelujo. S skladbo Smeh in jok Tomaža Habeta so se posebej poklonili našemu skla­datelju. Hkrati je bil koncert tudi ge­neralka za mladinski zbor, ki se je na­slednji dan zelo uspešno (zlato pri­znanje) udeležil območnega tekmo­vanja zborov Gorenjske v Gorenji vasi. 
Majski koncert so zaključili Blaž Omahna z ukulelami, ki jih je naredil sam, ter Živa, Klara, Špela in Lara, de­vetošolke, s pesmijo Nasmeh življenja (Nika Zorjan, karaoke), ki je zaokroži­la letošnji majski koncert. 
Marta Keržan 
v tovarni stekla in imeli možnost, da prej sodelovala pri mednarodnih pro­smo ob pomoči mojstrov izpihali vsak jektih.svojo stekleno kroglico. Od tam nas je  Učenci Nika Breznik, Medina pot vodila na ogled muzejske rudni-Isaković, Tjaša Kovačič, Neža ške jame v Saalfeldu. Pogačar, Gal Zore in Rok Ladič ter 
Na skupnem koncertu, ki smo ga v Ema Cerar in koordinatoricatednu našega srečanja pripravili v bliži- Foto: Janez Koncilija 
ZAHVALA 
Devetošolci OŠ Janka Kersnika Brdo se zahvaljujemo KD Miran Jarc Škocjan, ker nam je omogočilo, da smo lahko v Poletnem gledališču Studenec pripravili valeto. 
slamnikštevilka 6 | junij 2017 | letnik lvii
Koledar kulturnih prireditev
Dogaja se ... 
v občini Domžale/ julij 



lji 	ji pr
revnem predelu Miamija, ki je zaradi tenko
žale.	(trgovski kompleks Vele)
10.00–12.00 | ODKLOPI SE!	Poletno gledališče Studenec
prečiti, da bi dobila, kar hoče / fi lm je prejel
čutne upodobitve afroameriške moškosti ne­Odprta v času razstav: od torka do petka od
Druženje ob družabnih igrah / za osnovno­	21.00 | DIVJI LOVEC
Center za mlade Domžalemudoma obveljala za pionirsko delo / oskar	več nagrad.
šolce / vsak torek in petek od 10.00 do 12.00 /	Domača ljubezenska gledališka predstava s10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sobo­
16.00–20.00 | TURNIRJI DRUŽABNIH za najboljši fi lm leta! 
tah od 10.00 do 12.00; ob praznikih, nede­
vstop prost / org.: Knjižnica Domžale.	petjem / v njej bo sodelovalo prek sedemde­
IGER (DIXIT, ENKA, PIKADO, NAMIZNI 
28. julij petek	ljah in ponedeljkih zaprto. Za skupine (več
set igralcev in pevcev, med njimi Jože Vun­
TENIS)	21. julij petek
Center za mlade Domžale
kot 10 oseb) po dogovoru tudi izven časa
šek, Jure Sešek, Primož Krt, Konrad Pižorn
Poletna delavnica za mlade / od 13. do 30.
Mestni kino Domžale
 | NAKIT IZ FIMO MASE	17.00odprtosti. Vstop prost, dodatna ponudba
Kondi, Pia Brodnik, Ana Plahutnik in mno­
leta / obvezna predhodna prijava na info@Knjižnica Domžale
Poletna delavnica za mlade / od 13. do 30.	10.00 | AVTOMOBILI 3plačljiva.
10.00–12.00 | ODKLOPI SE!gi drugi / režija in priredba Lojze Stražar /leta / obvezna predhodna prijava do 3. 7. naczm­domzale.si ali na 040 255 568.Animirana družinska pustolovščina / 109’ /
Druženje ob družabnih igrah / za osnovno­cena: 17 € odrasli, 12 € otroci, četrtek in ne­Knjižnica Domžale
info@czm­domzale.si ali na 040 255 568. sinhronizirano, 6+ / Strela McQueen se od­

šolce / vsak torek in petek od 10.00 do 12.00 /	delja popust 2 €, rezervacija: 051 616 151 aliCesta talcev 4, Domžale
loči, da bo novi generaciji dirkalnikov doka­vstop prost / org.: Knjižnica Domžale.051 614 141. T 01 724 12 04 ali 01 722 50 80,
12.julij sreda	zal, da je še vedno najboljši dirkalni avto na
info@dom.sik.si, www.knjiznica­domzale.si
svetu.
5.julij sreda
Poletno gledališče Studenec
Center za mlade Domžale
Kulturni dom Franca Bernika Domžale 
Center za mlade Domžale16.00–20.00 | TURNIRJI DRUŽABNIH 	21.00 | DIVJI LOVECKnjižnica DomžaleLjubljanska 61, Domžale
Domača ljubezenska gledališka predstava s
 | BREZALKOHOLNI POLETNI 18.00IGER (DIXIT, ENKA, PIKADO, NAMIZNI 10.00–12.00 | ODKLOPI SE!	T 01 722 50 50, info@kd­domzale.si,
petjem / v njej bo sodelovalo prek sedemde­
KOKTELJITENIS)	Druženje ob družabnih igrah / za osnovno­Razstavewww.kd­domzale.si
set igralcev in pevcev, med njimi Jože Vunšek,
Poletna delavnica za mlade / od 13. do 30.Poletna delavnica za mlade / od 13. do 30.	šolce / vsak torek in petek od 10.00 do 12.00 /
Menačenkova domačija
Jure Sešek, Primož Krt, Konrad Pižorn Kondi,
leta / obvezna predhodna prijava na info@leta / obvezna predhodna prijava na info@	vstop prost / org.: Knjižnica Domžale.Slamnikarski muzejCankarjeva ulica 9, Domžale
Pia Brodnik, Ana Plahutnik in mnogi drugi /
czm­domzale.si ali na 040 255 568. 	300 LET SLAMNIKARSTVA NA 
czm­domzale.si ali na 040 255 568. 	Menačenkova domačija bo julija, avgusta
režija in priredba Lojze Stražar / cena: 17 €Mestni kino Domžale	SLOVENSKEM
in septembra zaprta. V teh mesecih svoja
odrasli, 12 € otroci, četrtek in nedelja popust19.00 | DUNKIRKStalna razstavavrata odpre le po dogovoru za najavljene
2 €, rezervacija: 051 616 151 ali 051 614 141.Akcijska vojna drama / 107’ / fi lm prikazuje
6.julij četrtek13. julij četrtek	skupine.
dogodke med neverjetno bitko pri DunkirkuMenačenkova domačija
Kino v parku
Center za mlade Domžale	ter evakuacijo zavezniških vojakov iz Belgi­KIPARSKA POSTAVITEV DEL Slamnikarski muzej Domžale
Center za mlade Domžale
 | NOČNE PTICE	21.30Kajuhova 5, Domžale
| POSLIKAVA BOMBAŽNIH VREČK	18.00 16.00–20.00 | TURNIRJI DRUŽABNIH je, Britanije in Francije, ki so bili odrezani inFRANCETA AHČINATriler / 116’ / temačen romantični triler, ki s(domuje v Godbenem domu Domžale)
Poletna delavnica za mlade / od 13. do 30.	obkoljeni z nemško vojsko v Franciji med 27.Stalna razstava o kmečko­obrtniški druži­
IGER (DIXIT, ENKA, PIKADO, NAMIZNI 
stopnjujočo napetostjo raziskuje tanko mejo	ni Ahčin in stalna kiparska postavitev delOdprt: od torka do petka od 10.00 do 12.00
leta / obvezna predhodna prijava do 4. 7. na	majem in 4. junijem 1940.
TENIS)
med ljubeznijo in krutostjo, med maščeva­	Franca Ahčina. Vstop prost v odpiralnemin od 17.00 do 19.00, ob sobotah od 10.00
info@czm­domzale.si ali na 040 255 568.
Poletna delavnica za mlade / od 13. do 30.
njem in odrešitvijo / Srebrni lev (velika na­Poletno gledališče Studenec	času.do 12.00; ob nedeljah in ponedeljkih zapr­
leta / obvezna predhodna na info@czm­do­
Kino v parku	grada žirije) – Benetke. 21.00 | DIVJI LOVECto. Muzej bo zaprt od 10. julija do vključno
mzale.si ali na 040 255 568.
 | ODPRTJE KINA V PARKU20.30Domača ljubezenska gledališka predstava sKnjižnica Domžale15. avgusta. Za najavljene skupine se muzejNastopila bo Godba Domžale, s koncertompetjem / v njej bo sodelovalo prek sedemde­TINA BRATE: KAJ IMATA SKUPNEGA odpre tudi izven časa odprtosti. Vstopnina.
Kino v parku	22. julij sobota
set igralcev in pevcev, med njimi Jože Vun­SPOGLEDLJIVOST IN ZELENI Muzejska trgovina. Dodatna ponudba pla­fi lmske glasbe.
 | V MODRINO21.30Poletno gledališče Studenecšek, Jure Sešek, Primož Krt, Konrad PižornKAMELEON?čljiva.
 | DEŽELA LA LA	21.30Kratki fi lm, drama/ 22’ / trinajstletna Juli­
 | DIVJI LOVEC21.00Kondi, Pia Brodnik, Ana Plahutnik in mno­	Fotografska razstava Tine Brate bo na ogled
Romantična glasbena drama / 126’ / Emmaja se z mamo med počitnicami umakne naGalerijski ateljeDomača ljubezenska gledališka predstava sgi drugi / režija in priredba Lojze Stražar /od 3. do 29. julija.
Stone in Ryan Gosling kot nadebudna igralkaidilični jadranski otok, kjer je odraščala. Ve­Ulica Matije Tomca 6, Domžale 
petjem / v njej bo sodelovalo prek sedemde­cena: 17 € odrasli, 12 € otroci, četrtek in ne­

in jazzovski glasbenik v romantičnem muzi­seli se, da bo obudila prijateljstvo z Ano, kiRAZSTAVA ILUSTRACIJ SODELUJOČIH set igralcev in pevcev, med njimi Jože Vunšek,delja popust 2 €, rezervacija: 051 616 151 ali
kalu iščeta svoje sanje, ki pa ju sčasoma zač­pa več pozornosti namenja svojemu fantu.	OTROK: ŽELVINO BRALNO 
Koledar dogodkov
Jure Sešek, Primož Krt, Konrad Pižorn Kondi,051 614 141.	POPOTOVANJE
nejo razdvajati / poklon staremu Hollywoodu,Anina zavrnitev odpre pri Juliji nezaceljene
Zbira in ureja: Maša Renerki je letos domov odnesel kar šest oskarjev. rane iz preteklosti in prebudi spomin naPia Brodnik, Ana Plahutnik in mnogi drugi /Razstava bo na ogled od 26. junija do 8. ju­Fotografije: arhiv CZM Domžale,
Mestni kino Domžale
režija in priredba Lojze Stražar / cena: 17 €	lija.
družinske težave, za katere je že mislila, da	promocijsko gradivo
 | VALERIAN IN MESTO 21.00
odrasli, 12 € otroci, četrtek in nedelja popust
jim je ušla.	RAZSTAVA RISBIC SODELUJOČIH Koledar kulturnih prireditev izhaja v gla­
TISOČERIH PLANETOV
7.julij petek	2 €, rezervacija: 051 616 151 ali 051 614 141.
OTROK: ČUDEŽNI KOVČEK, silu Slamnik. Za točnost informacij odgo­
 | POJDI Z MANO	21.52Akcijska zf pustolovščina / 137’ / vesoljskavarja prijavitelj dogodka. Uredništvo ne
ZVEDAVČEK
Knjižnica DomžaleMladinski fi lm / 83’ / 9+ / topla in napeta	Kino v parkumetropola Alpha, v kateri živijo prebivalci ti­odgovarja za spremembe programov in si
Razstava bo na ogled od 10. do 26. julija.
10.00–12.00 | ODKLOPI SE!zgodba o odraščanju, ljubezni, prijateljstvu	21.30 | PR’ HOSTARsočih planetov, je ogrožena. Posebna agenta
pridržuje pravico do krajšanja prispelih Druženje ob družabnih igrah / za osnovno­in junaštvu, ki nam izvirno postavlja vpra­Komedija / 95’ / zabavne prigode gorenjskihValerian in Laureline morata poiskati zlove­DRUŠTVO LIPA: ČIPKA NA KAMNUinformacij. Informacije o dogodkih v av­šolce / vsak torek in petek od 10.00 do 12.00 /šanje, kaj se zgodi, ko v današnjem svetugavnarjev v komični zgodbi o malih ljudeh inšče sile ter rešiti Alpho in zagotoviti varnostRazstava izdelkov bo na ogled od 25. julija dogustu pošljite do 19. julija na elektronskivstop prost / org.: Knjižnica Domžale. odpove tehnologija. njihovem preprostem boju s škodoželjneži. celega vesolja. 5. avgusta. naslov: koledar@kd­domzale.si. 




kultura 

LOVILKA SANJ 

ALENKA IVANČIČ, PISATELJICA 
Za zmago v življenju nam ni treba premagovati drugih, premagovati moram le lastne notranje ovire. 
Vera VojskaFoto: Špela Trškan 
H
valežna sem vam za vaš čas. Upam, da boste v zameno zanj v mojih besedah našli delček tistega, po čemer hrepenite. Morda malce utehe, širine, drugačnosti, oddiha, vznemirjenja, radosti, ganjenosti … ali pa le prijetno ‹dru ženje› z mano … To bi mi bilo v največje veselje! Svoje večere rada posvečam pisanju in kaj lepšega bi si lahko želela, kot da se vas moje besede dotaknejo na kakršen koli pozitiven način,« sem prebrala v predstavitvi mlade Domžalčanke, Alenke Ivančič (roj. 1982) na spletni strani. Njeno ime Domžalčanom ni neznano, zlasti navdušenci za umetnostno kotalkanje se bodo ob njenem imenu spomnili uspešne kotalkarice, članice Kotalkarskega kluba Domžale, ki je osvojila kar sedem naslovov državne prvakinje. Zdaj s hčerko stanuje v Ihanu ter za okolje in občino pravi: super je. Tudi o njeni uspešni kotalkarski karieri, pa plesu, ki je bil pomemben delček njene življenjske poti, boste lahko prebrali v pogovoru. Ampak največ besed bova namenili njenemu knjižnemu prvencu, romanu Lovilka sanj, potopisno-ljubezenski zgodbi, ki je v knjižni obliki izšla v letu 2016. 
Bi lahko rekla, da si imela lepo otrošt vo? 
Da. Čudovitega. Starši so meni in bra­tu v okviru kotalkarskih tekmovanj omogočili številna potovanja po Evro­pi, udeležila sem se tudi svetovnega prvenstva v Avstraliji. Obiski tujih de­žel, med drugim tudi Kenije, spozna­vanje kultur, razmišljanj in ljudi dru­gih narodnosti, vse to mi je dalo neko širino mišljenja, ki me je naučila sprejemanja drugačnosti in me osvo­bodila strahov pred le-to. Dovolila mi je, da sem se odprla za neznano. 
Kot umetnostna kotalkarica si dosegla številne uspehe, tudi zmage, o katerih si zapisala: »Zmaga je bila hrana za moja ego in um, sama umetnost ustvarjanja čudovitih figur in gibov na kolescih pa zrak za moje srce«. Kako je kotalkanje pravzaprav vplivalo na t vojo življenjsko pot? 
Ni samo vplivalo, na neki način me je kar izoblikovalo. Na eni strani me je naučilo delavnosti, reda, borbenosti in vztrajnosti, na drugi pa tudi miline, iz­ražanja moje biti in spopadanja z vča­sih neobvladljivimi čustvi. Nenavadno pa je, da sem dejstvo, kako zelo se je moj notranji jaz povezoval z lepoto fi­gur in gibov tega športa, spoznala šele, ko sem treninge prekinila. Bilo mi je 18 let. Ločitev od vsega, kar sem dotlej po­znala, je v meni pustilo strahotno pra­znino, ki sem jo k sreči hitro nadome­stila s plesom. 
Koliko časa si se ukvarjala s plesom, ki ti je pomenil zelo veliko, in zakaj si se mu odrekla? 
Približno deset let. Plesala sem jazz balet, s skupino smo trikrat osvojili na­slov državnih prvakov, bila sem tudi del ekipe, ki je s pevko Evo Černe na­stopila na EMI 2007. Odrekla pa sem se mu v imenu logike, uma in denar­ja. Prepričevali so me, da se s plesom ne da preživeti. Zato sem logično skle­pala, da moram svojo željo po njem za­treti. In sem jo, a ne za dolgo. Ker sem obrnila hrbet lastnemu načinu izraža­nja, kjer sem si dovolila biti ranljivo in čutno bitje, ki mu je mar za druge, za življenje in za lepoto vsega, kar mi po­nuja, je moja duša začela umirati na obroke. A k sreči imam še eno veliko ljubezen, pisanje. Zato sem namesto plesa na papir začela prelivati črke. 
Po diplomi leta 2007 na Fakulteti za družbene vede si kot mlada novinarka našla zaposlitev v družinskem podjetju – kot vodjatrženja. Morda nekaj več o tej odločitvi in delu, ki ga opravljaš? 
Novinarstvo sem študirala, ker sem vedno uživala v pisanju. Žal se takrat nisem zavedala, da ima poklicno novi­narstvo bolj malo veze s pisanjem, ka­kršnega imam rada. To je svobodno pi­sanje po neustaljenih vzorcih, takšno, ki pride naravnost iz globine srca ... V diplomskem letu sem se že vpeljala v družinsko podjetje, kjer se že vrsto let uspešno udejanjamo na trgu prodaje in servisa računalniške opreme. Z mo­jim prihodom smo tej dejavnosti doda­li še trženje elektronskih cigaret in po­stali največji distributerji v Sloveniji. Sama se tudi javno zavzemam za oza­veščanje in razbijanje izključno nega­tivne podobe e-cigarete v našem me­

S knjigo želim med ljudi deliti zavedanje 
o pomembnosti samorefleksije, osebnostne rasti ter sprejemanja drugačnosti. 
Lovilka sanj je že navdušila pevko Evo Černe in avtorico petih knjižnih uspešnic Petro Škarja, preberite, kaj sta zapisali!
Eva Černe: »Knjiga, spisana z genialno slikovitostjo, ki je preprosto ne moreš odložiti, ker se z vsakim stavkom dotakne tvoje duše. Spodbudi te k globljemu razmišljanju o sebi, o ljubezni, o življenju. Razmišljujoči in čust veni lik Kiane, ki kakor marsikatera ženska išče pravo ljubezen in notranji jaz, te popelje na tobogan čustev in naravnost v srce opisanih krajev.«Petra Škarja: »Izjemna knjiga! Zgodba, ki me je popeljala v tuje dežele, v spo­mine na tiste pr ve iskrene ljubezni, v razmišljanje o stereotipih in negativnih posledicah, ki jih prinašajo … In nenazadnje zgodba, ki me mnogokrat spremlja tudi zdaj, ko sem knjigo že zaprla. Avtorica je mojstrsko vpletla različna podro­čja v zgodbo, ki te povleče in ne izpusti, dokler ne zajameš njenega konca, ki te iznenada preseneti še v pogledu na ljubezen, kakršno smo vsi nekoč izkusili. Priznam, da se mi je na koncu utrnila solzica. Ne solzica sreče in ne žalosti, temveč solzica ganjenosti ob vsej globini, do katere knjiga seže.« 
tacije Afrike v zahodnih medijih) od­pirala nove poglede na tisto, kar sem dotlej dojemala kot neizpodbitno re­snično. To obdobje je bilo zame veli­ka prelomnica, a sem se tega zavedla šele čez nekaj let, ko sem že bila ujeta v zanko potrošništva (ko sem že nase­dla prepričanju, kaj vse materialnega moram imeti, da nekaj štejem). Ko se mi je končno utrnilo, da sebe in svoje umetniške plati ne morem večno zani­kati, se mi je hkrati v glavi izrisal tudi celoten osnutek romana, pomembna pa je bila tudi spodbuda Petre Škar­ja. Moški lik pouličnega umetnika Il­lana tako temelji na resnični osebi, ki je bila na neki način tudi moja učitelji­ca, poleg tega pa sem v zgodbo vpletla še žive in slikovite opise s svojih poto­vanj po Keniji, Edinburgu in Londonu. 
Morda na kratko predstaviš zgodbo Lovilke sanj? 
Roman potuje v globino dekletove­ga srca, ki išče pomen prave, nepona­rejene ljubezni in med iskanjem ugo­tovi, da je pravzaprav tako raznolika, da je ni mogoče vedno popredalčkati. Mlada Kiana po dveh spodletelih ro­mancah, ki jo pahneta na rob, v Edin­burgu spozna Illana, ki v njej takoj prepozna sorodno dušo. A njuna vez je vse prej kot običajna. Zmedenost in utesnjenost jo poženeta v odkrivanje drugačnih načinov razmišljanja. Pri­bliža se jim v Keniji, kjer s tal pobira črepinje negotovega srca. 
Pa v Lovilki sanj ne gre le za potopisno-ljubezensko zgodbo,ampak v njej bralec najde mnogo več? 
Drži. Knjiga med drugim na preprost način spregovori tudi o stereotipih in reprezentacijah. Ugotavlja, na ka­kšne načine so nam predstavljene do­ločene družbene ‚resnice‘ in kako vse skupaj vpliva na naša dojemanja lju­di in okolja. Roman odpira tudi širša družbena vprašanja, kot sta: globali­zacija in neokolonializem. Je globali­zacija res edina pot? Je res neizogib­na in samoumevna ali jo takšno dela­jo elite Zahoda? 
Po odmevih sodeč, bralci v tvoji knjigi že prepoznavajo kakovostno in navdihujoče literarno delo. Bo Lovilki sanj sledila nova knjiga? 
Da, upam, da kmalu. Ker pa je to moj prvi roman, se zdaj trudim vzposta­viti prepoznavnost. Pravijo, da Lovil­ka sanj bralcu prinaša oddih za srce in odmik od vsakdanjega in da te pri­pravi do tega, da si začneš zastavlja­ti vseživljenjska vprašanja. To je bil tudi moj namen. S knjigo namreč že­lim med ljudi deliti zavedanje o po­membnosti samorefleksije, osebno­stne rasti ter sprejemanja drugačno­sti. Knjiga je že v knjigarnah, bralce vabim na predstavitev, staršem pa is­krena hvala za pomoč pri izdaji knji­ge, ki je izšla v samozaložbi. 
Imaš morda kakšen krajši moto, ki te vodi v življenju? 
Za zmago v življenju nam ni treba premagovati drugih, premagovati moram le lastne notranje ovire. 
Kje se vidiš če deset let? 
Če se mi izpolnijo sanje, sem avto­rica več knjižnih uspešnic in dober vzor svoji ljubi hčeri, ki jo imam neiz­merno rada. Sprejemam ljudi takšne, kot so, ter jim ne vsiljujem svoje vo­lje in pogledov na življenje. Obenem pa osebnostno rastem in sem pomir­jena sama s seboj. Če se te moje sa­nje ne bodo uresničile, znam poiskati druge poti. . 
področij – socioloških,komunikoloških, kulturoloških inpsiholoških. Še bolj ljubiš potovanja,nove izzive, spoznavanje tujih kultur, učenje … Redko srečamo mladeljudi, ki ljubijo učenje? In s čim se šeukvarjaš? 
Da, zares učenje. Zveni nenavadno, vendar je res, rada imam učenje, kakr­šno koli, tisto, ki me priklene za knji­ge, ali tisto bolj vseživljenjsko, ki ga črpam iz neverjetne raznolikosti člove­štva in narave. Svoje diplomske nalo­ge sem se na primer lotila s tako vne­mo, da je bila petkrat predolga in sem jo morala krajšati, na zagovoru pa so mi v komisiji dejali, da je bilo gradi­va dovolj za doktorat. Danes si med drugim urnik zapolnjujem z obiskova­njem Iyengar joge. Vadbe so moj most čez vsakodnevne izzive in stresne si­tuacije, joga kot način življenja pa je moje vodilo k osebnostni rasti. 
vezovanja in sprejemanja. Nekoč sem mislila, da je to bolj negativna kot pozitivna lastnost, saj se zaradi svo­je občutljivosti nisem znala postavi­ti zase. Živela sem življenje po priča­kovanjih naše družbe. Zdaj razumem, da je prav ta ranljivost moja notra­nja moč za rast in za dosego izpolnje­nega življenja. Iščem miroljubne reši­tve v še tako zapletenih situacijah. Ko padem, se poberem in se nato, brez da bi krivdo zvračala na druge, odpi­ram za nove poti. Ko pa mi je na njih hudo, je moje zatočišče pisanje. 
Kakšen je bil začetek razmišljanj 
o pisanju prve knjige? 
Preden sem zaključila študij, sem se po naključju zapletla s fantom peruj­skega rodu, ki mi je s svojimi drugač­nimi pogledi podiral predstave o lju­bezni. Dobivala sva se ravno v ob­dobju, ko mi je tudi diplomska nalo­ga (tema so bili stereotipi in reprezen­
le t n i k lv i i | j u n i j 2017 | štev i lk a 6 slamnik | 23 
kultura 
izbr@no v knjižnici domžale 
Izbral in uredil: Janez Dolinšek 
DRUŠTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE 
1000 LJUBLJANA 
Glavarjeva 47
E-pošta: zlatkojajcanin.dzm@gmail.com
Splet: www.mentalno-zdravje.si
Telefon: 031/643-782
Telefon: 041/341-081 
SKUPINE ZA SAMOPOMOČ V DOMŽALAH ZA LJUDI S ČUSTVENIMI TEŽAVAMI 
Obveščamo vas, da DRUŠTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE v Domžalah organizira dopolnilno mentalno zdravljenje – sku-pine za samopomoč pod vodstvom izkušenega terapevta. Tera­pije potekajo v Zdravstvenem domu Domžale dva krat mesečno ob četrtkih z začetkom ob 18. uri. Udeležba je brezplačna. 
Če ste depresivni, nevrotični, žalujete, imate socialno ali kakšno drugo fobijo, psihosomatske motnje ali kakšne druge čustvene težave,vas vabimo, da nas kontaktirate na telefonsko številko 031/643-782, da se dogovorimo o vaši prisotnosti na skupini. 
Vljudno vabljeni! 
DRUŠTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE Predsednik: Zlatko Jajčanin 
knjige za odrasle 
Steven Galloway 
Sarajevski čelist 
Modrijan, 2010 
Roman Sarajevski čelist je osnovan na re­sničnih dogodkih z začetka bosanske voj­ne, ko so 27. maja 1992, v prvem mesecu obleganja Sarajeva, okupatorji mesta v ulici Vase Miskina (današnja Ferhadija) povzročili grozovit masaker, v katerem je umrlo 22 ljudi. Znani sarajevski čelist Vedran Smailović je nato 22 dni vsak dan kljub smrtni nevarnosti (za)igral Albinonijev Adagio v g-molu. V romanu spozna­mo Kenana, ki se vsakih nekaj dni odpravi na dolgo pot do pivovarne, ki je bila takrat edini varen in zanesljiv vir vode, ostarelega peka Dragana, ki je še pravočasno uspel iz mesta poslati ženo in sina, sam pa išče ostanke smisla v absurdnem obleganju mesta, ko se trudi izogniti ostrostrel­cem na poti do kruha, in Strelico, ostrostrelko, pred vojno uspešno v športnem streljanju, ki se je vojni zoperstavila s svojim talentom. Pretresljiv roman nas ponovno spomni na eno najdaljših obleganj v sodobni vojaški zgodovini – ta­kratna Jugoslovanske ljudske armade in vojskea Republike Srbske sta v 1425 dneh, v Sarajevu za sabo pustili skoraj 
12.000 mrtvih, več kot 50.000 ranjenih in razdejano mesto. Žal se ne moremo tolažiti, da kaj takega ni več mogoče. 
Jean-Pierre Dupuy 
Prihodnost ekonomije: kako se otresti ekonomistifikacije 
Dtp, 2016 
Poglobljena in teoretsko podkrepljena študija o naravi sodobne ekonomije se sprašuje,  kje tiči ekonomska racionalnost, ko ekonomijo tako očitno obvladujejo iracionalna ravnanja. Kako je mogoče, da je demokratična ideja tako pokleknila pred hegemonskimi težnjami ekonomije,in kako to, da se zdi ideologija svobo­dnega trga brez konkurence. Dupuy pokaže, da je samomo­rilski imperativ gospodarske rasti le odraz pravega gonila ekonomije, ki ni zadovoljevanje potreb, ampak potešitev želje. Nezmožnost tega vodi k neizogibni katastrofi. Dupuy vidi rešitev v razsvetljenem katastrofizmu: če se želimo ustrezno soočiti z grožnjo okoljske, družbene katastrofe, je treba nanjo pogledati, kot da je neizogibna. Le trenutek neizogibnosti bi nas opolnomočil, da s pomočjo vednosti in ponovno emancipirane politike najdemo rešitev. 
Frédéric Gros 
Filozofija hoje 
V.B.Z., 2017 
V času tekaške histerije je knjiga o hoji po­miritev za dušo in telo. V bistvu je način pomiritve s sabo in svetom. Nič nima skupnega s špor­tom, kjer gre vedno za zmagovalce in poražence, za rezul­tate, za pravilne gibe. Pri športu gre za vztrajnost, discipli­no. Gre pa tudi za ogromne dobičke izdelovalcev opreme in tudi poživil. Danes veljaš za čudaka, če se na kolo usedeš v navadni majici in trenirki. Če pri teku, kolesarjenju, fitnesu nisi oblečen v najnovejše majice in hlače, nisi resen. Tudi hojo so poskusili modernizirati in jo spremeniti v treking. Pa vendar ostaja hoja še vedno najnaravnejša človeška dejavnost. Filozof Gros nas v svoji knjigi seznani tudi z razmišljanji, ki so jih o hoji imeli misleci, kot so Nietzche, Rousseau, Kant in drugi. Hoditi in biti nič več kot to. Hoja je povabilo, da umremo pokončno. Zveni hrabro. 
Ashton Applewhite 
Lepota let: manifest proti starizmu 
Eno, 2017 
Avtorica se osredotoča predvsem na sta­ranje in pogled nanj v Ameriki, deželi obsedeni z mladostjo. Je avtorica blogov, ki opozarjajo na žaljiv odnos do starejših in staranja. Staranje je neizogibno, nesprejemljivi pa so starizmi. Starizem je pojem, ki je v družboslovju uveljavljen zadnjih štirideset let. Odraža stereotipe in predsodke o starejših in zbuja strah pred prihodnostjo. V mladosti si ne moremo predstavljati, da bomo nekega dne govorili s tresočim glasom, da bomo nagubani, da se bomo opotekali. Vendar pa je to utvaro sčasoma vedno težje ohraniti. Knjiga je v resnici izčrpen vpogled v stanje, ki je vedno bolj zaskrbljujoče. Po­glavja so namenjena tudi strahu pred izgubo spomina, seksualnosti v starosti, diskriminaciji pri zaposlovanju starejših, nasveti, kako se izogniti apatiji in hitremu pro­padanju. Spregovori pa tudi o smrti. 
knjige za otroke in mladino 
Barbara Simoniti 
Andrej Nespanec 
Mladinska knjiga, 2014 
Pesnica in pisateljica Barbara Simoniti ter slikar in ilustrator Peter Škerl, sta ustvarila imenitno slikanico. Andrej noče zaspati. Zato mu mama bere zanimivo zgodbo o sinjem kitu. Nekega večera deček spozna Nana – netopirja zaspančka, ki plete sanjske zgod­be. Ko končno zaspi, se njegovo potovanje prestavi v sanj­ski svet, kar je upodobljeno samo z ilustracijo. Dečkova pustolovščina je odlična, saj mlademu bralcu pušča prosto pot pri njegovi domišljiji. 
Anna Woltz 
Mavec 
Miš, 2017 
Dvanajstletna Fic je jezna na ves svet, nje­na starša sta se pravkar ločila in zdaj bosta s sestrico živeli malo pri mami in malo pri očetu. Težko sprejema novo situacijo, povrhu vsega pa se v trapasti nesreči s sankami poškodujeta še njena sestrica in oče, ki ju Fic pospremi v bolnišnico. Bolnišnični dan pa ni običajen dan. Tam Fic ukrade mavec, si ga nadene na roko in vanj zacementira poročna prstana svojih staršev. Naredi romantičen načrt zaljubljanja za bolniško sestro in zdravnika, pa še sama se zagleda v Adama. Imenitna knji­ga o odraščanju sodobne deklice, ki se sooča s težavami, a jih skuša tudi reševati, je bila leta 2016 izbrana za najboljšo nizozemsko mladinsko knjigo. 
Benedicte Carboneill 
Preberi mi zgodbo! 
Zala, 2017 
Očka v parku prebira knjigo svoji hčerki in volk, ki pride mimo, nehote prisluhne zgodbi. Besede ga čisto očarajo, a na njegovo nesrečo očka preneha brati, saj se mu mudi domov, iz torbe pa mu pade knjiga. Volk se neznansko razveseli, saj bo zdaj lahko izvedel konec zgodbe. A razočaran ugotovi, da ne zna brati. Za pomoč poprosi gozdne živali, a nobena mu noče brati, saj se vse bojijo, da bodo končale v njegovem trebuhu. Končno se opogumi zajec, volk pa mu obljubi, da ga ne bo požrl. A volku ni zadosti le ta pravljica, želi si, da bi ga zajec naučil brati. Bo volk še prijazen z njim, ko bo znal brati? Bo potem planil po njem in ga skuhal z nekaj čebule? Ali pa bo mogoče bral vsem živalim, ki radi poslušajo zgodbe? Imenitna slikanica o prijateljstvu, za­upanju in moči zgodb, ki iz nas izvabijo najboljše. 
Dunja Jogan 
Srečkov kovček 
Zala 2017 
Mlada ilustratorka Dunja Jogan je tokrat poskrbela tudi za besedilo zgodbe o ne­srečnem in osamljenem Srečku, ki je svojo žalost in tesno­bo kopičil v kovčku, ki postaja vedno težji. Lepega dne pa ga na vrhu hriba bremena (od)reši neki deček, ki medtem, ko Srečko spi, odpre kovček, povzroči strašno nevihto, po kateri pa se Srečko končno osvobodi in se zlit s svojim imenom, poln optimizma poda v dolino. Srečko zdaj vidi, da je svet lahko tudi lep, okuša to novo svobodo neobre­menjenosti, uživa v morju, vonja cvetlice, gleda oblake, poln radosti in sreče bi najraje objel ves svet. In svet se na spremenjenega Srečka odzove z enako mero ljubezni. 
medioteka 
DVD 
Krožna cesta  
(Revolutionary Road) 
Blitz, 2009 
Film posnet po istoimenskem Yatesovem romanu je ostra kritika življenja v ame­riškem predmestju. Prikazuje mlad par sredi petdesetih prejšnjega stoletja, ki se jima ne posreči hoditi za svojimi sanjami. Sledimo nerazumevanju, odtujenosti in ubijalski razdvojenosti. Kaj vse ostane neizgovorjeno! Iz prizora v prizor se napetost stopnjuje in ne prinese odrešitve. Vrhun­ske igralske sposobnosti sta po legendarnem Titanicu po­novno združila Kate Winslet in Leonardo DiCaprio, tokrat pod veščo taktirko angleškega režiserja Sama Mendesa. 
kultura 

O glasbeni predstavi za otroke 
Zgodba o omikanem slončku Babarju J. de Brunhoffa (1931) in F. Poulenca (1940) 
kdfb V tej iztekajoči se 19. sezoni KDFB smo bili deležni koncem maja in na začetku junija 2017 še šestim predstavam glasbeno gledališkega re­pertoarja za otroke, glasbeni predstaviZgodbi o slončku Babarju. Zgodbo kot slikanico o omikanem protagonistu je že leta 1931 napisal francoski pisatelj Jean de Brunhoff (1899–1937), komaj devet let pozneje pa jo je uglasbil (orig. za klavir solo, poznamo pa še njeno verzijo za klavir 4-ročno, za klavirski trio z violino in klarinetom in celo orke­stracijo J. Françaixa, 1945) Francis Po­ulenc (1889–1963). Glede na angažma v tej (glasbeni) sezoni so si omenjeno delo po konceptu, zamisli Jureta Ma­tičiča v rokah tria, ki so ga sestavljali: pianist Per Rundberg, sicer švedskega rodu, v Salzburgu delujoča violinist­ka Angela Boženova, naš klarinetist Mate Bekavac in gledališki igralec Tadej Pišek kot pripovedovalec. Sce­no oziroma likovno zasnovo je prispe­vala domačinka, pedagoginja Lučka Berlot. Komaj 40-minutna predstava z veliko prisotnostjo animacije igralca je v parter KDFB že na premieri, ki sem si jo ogledal (31. maja ob 9.30), privabila nadebudno in mlado otroško občin­stvo, zagotovo bodoče 'odjemalce' tega domžalskega 'Cankarjevega doma'. Odlični izvajalci, ki so nastopali na ko­maj kaj več kot priročni sceni, so tako rekoč izvedli neke vrste koncertno obli­ko glasbene slikanice. V njej: »slonček, ki mu lovci ubijejo mamo, zbeži v veliko mesto. Tu spozna prijazno starko, ki ga obleče v elegantne obleke, nauči lepega obnašanja in ga temu primerno izobra­zi. Babar se nato vrne nazaj v džunglo in ko slonji kralj po nesreči poje strupeno gobo, ga Babar kot najbolj izobraženi in omikani slon v kraljestvu nasledi na pre­stolu.« Skladatelj F. Poulenc je glasbo k slikanici napisal na pobudo svoje mlaj­še sestrične, ki ji ni bila všeč atonalna (tj. breztonična ali zmedena) glasba, s katero se je skladatelj ukvarjal prav v tistem času. Zato je na klavir postavila slikanico o slončku Babarju, mu naro­čila naj 'raje zaigra tole' in nastala je (omenjena) glasbena pripoved. 
Francoski skladatelj in pianistFrancis Jean Marcel Poulenc je bil član skupine francoskih glasbeni­kov, imenovane Les Six (= Šesterica). Komponiral je glasbo raznolikih zvr­sti, med drugim samospeve, komor­no glasbo, oratorije, opere, baletno in različno orkestrsko glasbo. Že njego­va mati je bila ljubiteljska pianistka, naučila ga je igranja na inštrument in glasba je postala del družinskega ži­vljenja. V Poulencovem zgodnejšem opusu prevladujejo sicer klavirske skladbe. Sicer se v njegovih delih kaže vpliv Mozarta in Saint-Saënsa, kate­rih melodiko skladatelj pogosto citira. 
koncept še kako v skladu s siceršnjo didaktiko in metodiko predšolske, ne le glasbene vzgoje, ampak še kakšne druge; in to morda v tejle sicer pov­sem vrhunski in izvedbeno neoporeč­ni predstavi šteje največ. Škoda le, da omenjeni projekt (zaradi povsem zna­nih in objektivnih) okoliščin ne more ostati kot del 'železnega' repertoarja KDFB za generacije otrok, ki šele pri­hajajo. Tako pa je tale njihova podalj­šana dejavnost poleg ustaljenih po­slanstev segla še v novo pedagoško funkcijo (za najmlajše). 

Pozneje v življenju ga je izguba tesnih prijateljev privedla do odločitve, da se poda na romanje k Temni Mariji v Ro­camadour, kjer je ponovno odkril svo­jo katoliško vero. Skladbe iz tega ob­dobja so resnejše in bolj poglobljene, najbolj značilna predstavnica je nje­gova opera Pogovori karmeličank. Kot najmlajši skladatelj skupine Les Six, v kateri so poleg njega sodelovali mladi skladatelji Milhaud, Auric, Durey, Ho­negger in Tailleferre, je bil tudi pove­zan z Erikom Satiejem in Jeanom Coc­teaujem. Poulenc se je zanimal tudi za dadaistično gibanje. 
Mi smo jo v Domžalah slišali in vi-deli v izvedbi treh zares vrhunskih glasbenikov in nič manj vrednega gle­dališkega igralca. Številni nauki bodo otrokom, ki so jih zdaj slišali in vide-li le sporadično, ko šele spoznava­jo tale (naš kruti) svet, še kako prišli prav; kot bodoči obiskovalci KDFB kot tudi odrasli ljudje nasploh. Lahko bi rekli, da je celotni idejni in izvedbeni 
Tisti, ki si niste mogli ogledati ali/ in slišati te glasbene zgodbe za otroke, si jo lahko ogledate na spletni strani Kulturnega doma Franc Bernika Dom­žale (www.kd-domzale.si). 
Dr. Franc Križnar 
Popravek in opravičilo (dirigentu V. Kulenoviću in SO Domžale-Kamnik): 
V zadnji 5. št. Slamnika (26. 5. 2017, str. 29) sem v oceni nastopa Simfonič­nega orkestra Domžale-Kamnik z na­slovom Glasba v srcu, srce v glasbi z avtorsko glasbo T. Habeta ob njego­vi (letošnji) 70-letnici, takoj na začet­ku napisal (nepravilno) ime dirigen­ta (6. vr. od zgoraj navzdol): pravilno je Slaven (in ne Vuk Kulenović) in kar se potem dvakrat skrajšano in naza­dnje s polnim imenom, pojavi še tri­krat (pravilno!). 
'Lapsus calami/pomota pri pisa­nju' in za kar se orkestru ter dirigen­tu iskreno opravičujem (Dr. Franc Kri­žnar). 
Razstava umetnin ob zaključku slikarske šole 
Konec maja je potekalo odprtje že tradicionalne razstave otroških umetnin slikarske šole, ki jo že 30 let vodi akademska slikarka Vera Terstenjak. 
Njeno slikarsko šolo od jeseni do po­mladi obiskujejo otroci stari od 8 do 15 let. Ni jih malo, ki pozneje opravijo sprejemne izpite na šolah z umetniške­ga in ustvarjalnega področja, tako na srednjih šolah kot na fakultetah. Mno­gi otroci, ki so šli skozi Verino šolo, so danes znani umetniki, arhitekti. 
Če imaš priložnost pokukati v Verin atelje, kjer otroci ustvarjajo, kot muha na zidu ali kot mama učenca, zlahka ra­zumeš, zakaj je tako. Otroci ustvarjajo svoje umetnine v spodbudnem vzduš­ju, obkroženi z deli umetnice. Iz zvoč­nikov odzvanja glasba, ki otroke pope­lje v njihov, domišljijski svet. Povsem so zatopljeni v svoje ustvarjanje, in zdi se, da svinčniki, barvice, čopiči kar sami drsijo po podlagi. Morda jih vodijo nji­hove notranje lučke, ki hočejo priti na plano, se izraziti v vseh barvah in podo­bah. Kdo bi vedel … Čudovito jih je opa­zovati, ko delajo, ko poprosijo Vero za nasvet in ko se ponosno zazrejo v kon­čano, zgolj njihovo umetnino. Ko žari­jo od sreče, vedoč, kako bodo presene­tili in razveselili svoje starše in prijate­lje z unikatnimi darilci: s sliko, poslika­no svileno ruto ali stekleno vazico. Vsa­kič ko se srečanja končujejo, otroci izve­do kaj o delih in zanimivostih iz življenj različnih umetnikov, kot jim jih pred­stavi Vera, ki spotoma, kot za šalo, svo­je učence nauči tudi kakšno angleško besedo. Pred slovesom pa so obvezni še pogovor o ustvarjeni umetnini, usmer­janje in pohvala. In tako ustvarjajo otro­ci iz tedna v teden, iz leta v leto. In če­

tudi se ne bodo vsi odločili za slikarstvo ali drug umetniški poklic, bodo znanja in izkušnje, pridobljene v Verini slikar­ski šoli, za vedno del njih. In kadar si bodo želeli, jih bodo zlahka priklicali na plano, sedli za platno in si pričara­li svoj kanček notranjega miru, danda­nes večini tako zaželenega. 
Patricija Verbole 
Peti slovenski citrarski večer v Domžalah 
Potem ko smo v začetku maja lahko v Domžalah prisluhnili citram na vsakem koraku, so nas 20. maja v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale citrarji razveselili še s 5. slovenskim citrarskim večerom, namenjenim tudi Tednu ljubiteljske kulture, v katerem je bilo organiziranih več kot 30 prireditev. 
Mednarodni muzejski dan v Domžalah 
Predstavitev aplikacije in voden ogled po razstavi 
Zbirka Menačenkove domačije kot etnološki prikaz Domžal in okolice, slamnikarska zbirka, ki je umeščena v stalno razstavo 300 let slamnikarstva na Slovenskem v Slamnikarskem mu­zeju, in zbirka Kofutnikove domačije v Srednjih Jaršah pri Domžalah so tri lokacije, kjer lahko spoznavamo kul­turno in naravno dediščino ter z njimi upravlja Kulturni dom Franca Bernika Domžale. 


Avtorica aplikacije Neža Burger z babico Kustosinja Katarina Krušelj Rus med vodenim ogledom razstave o Janezu Vrečarju 
Osemnajstega maja, ko po vsem miv in poučen način spoznala z Le-neza Vrečarja in njegov čas ter po­svetu praznujemo mednarodni mu-gendo o domžalskem slamniku ter men za naše območje, temveč je veli­zejski dan, so nas povabili tako v našo kulturno dediščino. Po koncu ko časa namenila tudi dogodkom, ki Slamnikarski muzej ter nam v njem predstavitve so za najmlajše obisko-so spremljali in še spremljajo razsta­pod naslovom Legenda o domžal-valce pripravili tematsko ustvarjal-vo. Od obiskovalcev je namreč dobi­skem slamniku predstavili novo no delavnico. la celo vrsto novih informacij in na mobilno spletno aplikacijo – primer-V Menačenkovi domačiji pa so tak način obogatila razstavo. Vse te no predvsem za najmlajše, ob njeni pripravili vodeni ogled po razsta-informacije pa bodo upoštevane ob pomoči pa bodo v Slamnikarskem vi Janez Vrečar (1887–1959): Dom-nadaljnjem proučevanju manj zna­muzeju uživale vse generacije. Avto-žalski podobar in gospodarstvenik. nih Domžalcev, katerih življenjske rica Neža Burger, študentka Pedago-Katarina Rus Krušelj, kustosinja in in ustvarjalne poti naj bi nekoč na­ške fakultete, nas je s pomočjo mo-avtorica razstave, nam ni predsta-šle mesto v zborniku. bilnega pametnega telefona na zani-vila le glavnega junaka razstave Ja-Vera Vojska Organizatorji koncerta so bili: Citrar­sko društvo Slovenije, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, OI Domžale, obiskovalce in nastopajoče je poz­dravil koordinator Matej Primožič, in Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale, v imenu katere je pozdrave in dobre želje izrekel predsednik Mar­jan Ravnikar. 

Tradicionalni 5. citrarski večer je ob prijetnem povezovanju Jožeta Ga­liča, ki je tudi nastopil, prinesel šte­vilne prijetne trenutke. Kot prve so natopile domačinke Citrarska sku­pina Notice iz društva Lipa pod vod­stvom Petra Napreta. Zaigrale so Šta­jeriš in zapele … smo citrat začele, lepo kar se da … ter enega od števil­nih koroških plesov, in si, tako kot vsi nastopajoči, prislužile občudo­vanje in navdušen aplavz. Glasbeni­ka Cita, pobudnica citrarskih veče­rov, in Jože Galič, ki na tem podro­čju delujeta že štiri desetletja, sta za­pela in zaigrala, tudi ob pomoči or­glic, čisto novo skladbo Naj le zve­ne, iz katere sem si izposodila na­slov prispevka, in skladbo Dajte hribi in doline. Citrarski večer so s svojim igranjem polepšali mlajši glasbeni­ki: Lucija Pšeničnik s skladbo Majh­na sem bila; citrarka Eva in flavtistka Vita Novakovi, ki sta zaigrali Le pre-di, dekle, predi in Poletno noč, kjer smo namesto Marjani Držaj prisluh­nili citram. Citrarka Meta Suhodol­nik in pevka Petra Lamprečnik sta se predstavili s pesmima Mamica je ka­kor zarja in Skriti cvet; Citrarska sku­pina Marjanke je zaigrala Zvonikar­jevo in Glej, sonce že zahaja; citrarja Maruša in Gašper Vidmar sta zaigra­la Vrh planin in Spomin, Pavlina Ši­frar se je predstavila z Jaz pa grem na zeleno travco in Pastirček; v izvedbiKomorne skupine citrark GŠ Slovenj Gradec smo prisluhnili Zvonikarje­vi in Ne bodi kot drugi; citrarski duetAnteja Bokal in Urša Šmid sta zaigra­li Mrzel veter tebe žene, Tam kjer teče bistra Zila; citarka Manca in flavtist­ka Nika Juvan pa Cvetje v jeseni in O, moj preljubi, dragi dom. 
Janja Brlec in Peter Napret, sicer duša in srce številnih citrarskih prire­ditev, sta navdušila z venčkom pesmi bratov Dovžan; Karmen in Neli Zidar Kos sta zapeli in zaigrali Ne bodi kot drugi ter venček ljudskih in ponaro­delih pesmi. Prijeten večer je zaklju­čilo vrhunsko igranje Slovenskega ci­trarskega kvarteta, za konec pa so nas s svojim igranjem navdušili še eni do­mačini: Banda citrarska iz Ihana in te­norist Klemen Torkar s pesmima Ne čakaj na maj in Zemlja pleše. 
Vera Vojska Foto : Miro P ivar 
le t n i k lv i i | j u n i j 2017 | štev i lk a 6 slamnik | 25 
kultura 
Ob jubileju Karla Leskovca in v čast citram 

17. kulturni poletni festival Studenec 2017 
Začetek letošnjega poletnega kulturne­ga festivala, že 17. po vrsti, Studenec 2017, je bil kot običajno povezan z ura­dnim odprtjem festivala in s koncertom v cerkvi sv. Lenarta na Krtini. Čast, da odpre festival, je letos pripadla mini­stru za kulturo Antonu Peršaku, s pr­vim koncertom pa se je nekdanji Dom­žalski komorni zbor, skupaj z obisko­valci, ki so povsem napolnili cerkev na Krtini in Kulturnim društvom Mirana Jarca Škocjan, poklonil prvemu pevo­vodji in ustanovnemu članu zbora ter dolgoletnemu sodelavcu festivala Kar­lu Leskovcu ob življenjskem jubileju. 
enkrat več prepričali, kako kvaliteten zbor je bil in je še zdaj Domžalski ko­morni zbor in kako ta kvaliteta tudi ob pridevniku nekdanji samo še raste. To so dokazali v vseh skladbah, ki smo jim prisluhnili, prav v vsaki so pod vod­stvom Karla Leskovca našli ravno pravo pot, da je pesem zazvenela in navdušila prisotno občinstvo. Enako tudi oba so­lista: sopranistka Nina Kompare in te­norist Toni Rajk ter organist Matej Voje. 
V imenu organizatorjev in obisko­valcev je jubilantu čestitala podžupa­nja mag. Renata Kosec ter poudarila skoraj neverjetno vrhunskost in odlič-

Prvi dogodek festivala je vodil Igor Vešle, po pesmi zbora pa je slavnostni govornik, kulturni minister Anton Per­šak po pozdravu spomnil na člane dru­žine Stražar in njihov prispevek h Kul­turnemu društvu Miran Jarc Škocjan ter festivalu, ki povezuje ljubiteljsko kultu­ro s profesionalno – elitno umetnostjo, in jo včasih tudi premaguje ter dosega celo svetovno popularnost. 
Poudaril je, da je kultura vezivo, ki skupnost dela skupnost, z njo človek ostaja mlad, radoveden, ustvarjalen, je tudi most h kulturnemu turizmu, ki ima velike možnosti. Društvo jih že iz­korišča, saj njihove prireditve obiskuje­jo ljudje od blizu in daleč. Ob koncu je čestital Karlu Leskovcu ob 70. rojstnem dnevu, predsedniku Lojzetu Stražarju pa zaželel še veliko idej in odprl festi­val, ki se je nadaljeval s čudovitim kon­certom, v katerem so se pevski glaso­vi v harmoniji zlili v en glas in nas še nost tako pevovodje kot zbora, ki so naša pričakovanja nadgradili in pripra­vili resnično čudovit glasbeni večer, ka­terega so pevci in pevke polepšali z do­datkom Večerni Ave. 
Pa še nekaj besed o jubilantu: Zborovodja Karel Leskovec se je ro­dil na Vrhniki (1946), kjer je dobil prvo glasbeno izobrazbo. Po končani Sre­dnji glasbeni in baletni šoli ter Akade­miji za glasbo se je zaposlil v Glasbeni šoli Domžale, kjer je do upokojitve po­učeval klarinet. Čeprav je po osnovnem poklicu instrumentalist, že vrsto let ak­tivno in strokovno deluje na področju zborovske glasbe. Vodil je različne zbo­rovske sestave, vidnejše uspehe pa je dosegel z Dekliškim pevskim zborom Domžale (1989 zlato odličje na medna­rodnem mladinskem pevskem festiva­lu v Celju, 1990 in 1992 srebrni plake­ti na Naši pesmi v Mariboru) in z Dom­žalskim komornim zborom (1993 in 
Recenziji filmov: Churchill in Končni obračun 
1997 zlati odličji na mariborskem tek­movanju Naša pesem, 1994 pa srebrno na mednarodnem tekmovanju v Mari­boru). Ljubezen do vokalne glasbe mu ostaja močan izziv za delo s pevskimi zbori. Za svoje delo je prejel tudi zlato Gallusovo značko kot najvišje prizna­nje na področju ljubiteljske glasbene dejavnosti pri nas, 30. marca 2005 pa še posebno priznanje Frana Gerbiča za izjemne dosežke na pedagoškem in or­ganizacijskem področju pri uveljavlja­nju glasbene vzgoje, prejel pa je tudi več drugih priznanj. 
S poletnim kulturnim festivalom inKulturnim društvom Miran Jarc Ško­cjan ga veže uspešno sodelovanje, med drugim je dolgoletni zborovodja zboro­vskih nastopov v domačih predstavah. 
Izjemnemu glasbeniku in pevovod­ji Karlu Leskovcu ob življenjskem jubi­leju (z manjšo zamudo) čestitke, iskre­na zahvala za vse opravljeno delo in ve­liko uspeha tudi v prihodnje. 
Pozdrav slovenskim citrarjem: Na drugem koncertu v okviru 17. kultur­nega poletnega festivala Studenec 2017 je 26. maja 2017 v cerkvi sv. Lenarta na Krtini čudovit večer pripravil Slovenski citrarski kvartet, v katerem že od leta 2000 igrajo Anita Veršec, Tomaž Plahu­tnik, Peter Napret (tudi violinist) in Ja­nja Brlec. S programom, ki ga je povezo­vala Marjeta Cerar, so se z glasbo spre­hodili po različnih obdobjih ter nam tudi na tak način pričarali zven citer skozi zgodovino, najbolj pa navdušili s slovenskimi ljudskimi pesmimi. Seveda ni manjkala niti očarljiva glasba iz Cve­tja v jeseni, spomnili so nas na glasbo iz filma Tretji človek, skupaj z navdušeni­mi poslušalci pa so se poslovili s skupaj zapeto Sonček čez hribček gre.
Še en imeniten začetek festivala, ki se je z enakim navdušenjem nadaljeval v juniju, vrhunec pa nestrpno pričaku­jemo v juliju. Ne zamudite ga!
 Vera Vojska Foto: U roš Zagožen 
Churchill, najnovejši film režiserja Jo­nathana Teplitzkyja, o legendarnem britanskem premierju Winstonu Chur­chillu, se mirno lahko uvrsti med tiste 

filmske izdelke o zgodovinskih oseb­nostih, ki nadvse patetično podpirajo historično enoumje, pri gledalcih pa posledično lahko vzbujajo skrajno napačen vtis; namreč, da so le-ti po ogledu filma pametnejši za izkušnjo. Sicer glavni igralec Brian Cox v vlogi slovitega vodje dokaj vešče krmari med zapletenimi čermi prezentacije lika, vendar žal brez sleherne globine. Tako praktično vsaka sekvenca izzveni v pra­zno ideološko govoričenje, kar seveda kaže predvsem na nerealno ambicijo režiserja. Namreč, ravno zaradi želje, da bi nam dal čim bolj avtentičen vpo­gled v psiho te kompleksne osebnosti, skupaj z verodostojnim razumevanjem časa pred zavezniškim izkrcanjem na Normandiji, ki je odločilno pripomogel k uspehu v drugi svetovni vojni, se uja­me v past nepotrebnega podvajanja dej­stev, samega Churchilla pa zreducira na depresivnega nergača in alkoholika, s čimer mu seveda ne naredi prav nobene usluge. Za nameček ob koncu filma pri­piše še, da Churchill še danes velja za največjega Britanca vseh časov, kar je v tem kontekstu naravnost smešno, milo rečeno. Če praktično sleherni prizor na silo podpira še nepotrebno melodrama­tična glasba, potem dobimo skrajno po­grešljiv film, ki bazira na očitnemu po­enostavljanju dejstev in neumornemu shakespearjanskemu citiranju teksta, kakršno nima prav nobene povezave z živo izkušnjo in je dandanašnji dobro­došlo kvečjemu za kakšen 'rokohitrski' teater. Prav nič dobrodošla popotnica za moža, ki bo z velikimi črkami zapi­san v zgodovino človeštva. 
Čisto drug tip filma je Končni ob­račun (Free Fire) Bena Wheatleyja, ki več kot očitno črpa inspiracijo iz filmov Quentina Tarantina in Guyja Richieja. Gre za trgovino z orožjem v Bostonu ob koncu 70. let, ki po nesrečnem spletu naključij eskalira v strelski obračun brez pravih možnosti za preživetje 

obeh vpetih strani. Če ste ljubitelji neskončne akcije in črnega humorja, podprtega z (ne)duhovitimi enovrstič­nicami, ki poleg izstreljenih nabojev švigajo sem in tja v zapuščenem skla­dišču, glavnem prizorišču dogajanja, potem je Končni obračun pravi film za vas. Gre sicer za razmeroma nezahtev­no filmsko izkušnjo, ki se po drugi stra­ni lahko v teh poletnih dneh prav pri­leže. Po drugi strani je film soliden tudi igralsko, z mešanico bolj ali manj zna­nih igralskih obrazov in vzpenjajočo se igralsko zvezdo Brie Larson (Soba), ter starim znancem Cillianom Murphyjem v naslovnih vlogah. Glede na tip žanra je Obračun veliko bolj konsistenten od pretencioznega Churchilla, še vedno pa bi ga v najboljšem primeru lahko poimenovali 'Tarantino za reveže'. 
Oba filma si lahko ogledate tudi v Mestnem kinu Domžale. 
 Ž iga Č amernik 
Finžgarjev Divji lovec na Studencu 
Igre o vrednotah, običajih slovenskih ljudi pa tudi ljubezni - tudi za današnji čas 
»Naši igralci so navdušeni in veseli za­radi letošnje izbire gledališke predstave Divji lovec. Napisal jo je F. S. Finžgar, pi­sec romanov, gledaliških besedil, števil­nih črtic in pesmi v času svoje največje ustvarjalnosti. Naša uprizoritev je na­menjena Finžgarju, ob 55-letnici njego­ve smrti, v spomin pisatelju in duhovni­ku, ki je z besedo, dušo in s srcem branil ljudske navade, običaje in še posebej slovenski jezik pred tujimi vplivi, ki so že v njegovem času ogrožali ljudsko pesem in govorico,« pravi Lojze Stražar, pred­sednik Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan, ki je tudi letos priredil in reži­ra domačo gledališko predstavo. 
Gledališko delo Frana Saleškega Finžgarja Divji lovec je nastalo pred 115 leti. Slika podobo kmečkega življenja z vrednotami, običaji in klenostmi slo­venskih ljudi. In režiser je prepričan, da »je danes pravi čas, da prisluhnemo pisatelju tudi tako, da uprizorimo nje­govo dramo Divji lovec iz spoštovanja do njegove pisateljske veličine, povezo­valnega delovanja in mišljenja.« 
Premierna uprizoritev bo v pole­tnem gledališču v petek, 21. julija 2017, ob 21. uri. Obeta se veliko ljudskega pe­tja in glasbe. Sodelovalo bo več kot se­demdeset igralcev, pevcev, glasbenikov in plesalcev ki nas bodo popeljali v čase naših prednikov in nam predstavili ži­vljenje na vasi z zanimivostmi, običaji in posebnostmi – do nepričakovanega konca. Avtor je uvrstil v predstavo tudi nekaj hudomušnih in smešnih situacij, ki bodo popestrile sicer zelo resna do­gajanja, predvsem pa iskreno ljubezen dveh mladih ljudi, ki prepleta vse do­gajanje. V glavni vlogi Majde se bo pr­vič predstavila pevka Ana Plahutnik, v alternaciji pa Marjeta Cerar, ki jo že do­bro poznamo. V vlogi Majdine ljube­zni Janeza pa Primož Krt, ki je s studen­ških gledališkim deskam dobro znan. Med pomembnejšimi vlogami omeni­mo vlogo župana z Jožetom Vunškom; vlogo Janezovega konkurenta Gašper­ja bo odigral Jure Sešek, vaški poseb­než Tonček bo Konrad Pižorn Kondi, v drugih pomembnejših vlogah pa Raj­ko Majdič, Robert Vrčon, Pija Brodnik, Tine Plahutnik, Simon Potočnik, MilanCapuder (alternacija), Matjaž Šmauc, Maruša Mali, Zdravka Prašnikar in dru­gi. Tudi brez petja ne bo šlo (Peški oktetin Ženski oktet Šutna), na sceni bo an­sambel in vrsta solistov ter glasba Slav­ka Avsenika in prof. Matije Tomca. Sce­no bo ustvaril Jože Napotnik, za obleke bo odgovorna Nada Slatnar, za vse osta­lo pa ekipa, ki je že v dosedanjih gleda­liških predstavah poskrbela, da je bilo vse na mestu, kot je treba, pravijo. 
Morda bo Divji lovec na Studenec res prinesel manj smeha kot zadnje gleda­liške predstave, bo pa poln vrednot iz življenja naših prednikov, nekatere od teh bi morali tudi danes postaviti na prvo mesto, kot tudi sproščujoče obi­čaje, ki smo jih že davno pozabili. Lepo bi bilo, da bi Finžgarjeve želje in prepri­čanja, da so bili naši predniki, kot jih je videl pisatelj, sproščeni in kleni ljudje, vzeli za svoje in se skušali po njih tudi ravnati. Pridite in se prepričajte, kako aktualno je delo, napisano pred več kot 100 leti! Dobrodošli! 
Vera Vojska 

kultura 

Domžalski rogisti v Avstriji osvojili zlati rog 	Mi smo za ohranjanje kulturne dediščine
V soboto, 20. maja 2017, so se Domžalski rogisti udeležili mednarodnega tekmovanja v kraju St. Georgen v Avstriji. Tretje srečanje ljudskih pevcev in godcev 
domžalski rogisti Tekmovali so v skupini Es. Vsaka skupina je zaigrala dve obvezni skladbi in eno po lastni izbiri. Tako so zaigrali signal Zusame­nrufen der Jager, Lacknerhofer Jager­polko in Der Alpenjager. 
Ocenjevalna komisija, ki je šte­la pet članov, je Domžalskim rogi­stom podelila 496 točk, kar je pome­nilo osvojitev zlatega roga. Nekajme­sečna vadba je tako prinesla zadovolj­stvo članom Domžalskih rogistov. Na tekmovanju so nastopili Danijel Sav­nik kot dirigent, Ivan Kozarič, Jernej Hribar, Tomaž Tavčar, Florjan Zabret, Tine Pavli in Andrej Volkar. 
Miha Ulčar Foto: Domžalski rogisti 

V društvu Senožeti – ustvarjalno tudi poleti 
V Likovnem društvu Senožeti smo s pregledno razstavo v Kulturnem domu Radomlje 
slamnikarski muzej domžale je po končanem Slamnikarskem sejmu razveselil ljubitelje ljudske glasbe, ki so se lahko razvedrili na tretjem srečanju ljudskih pevcev in godcev ter ob glasbi z vseh koncev Slovenije. Srečanje je v sodelovnaju s Kulturnim domom Fran­ca Bernika Domžale pripravila območ­na izpostava JSKD, Domžale, v njenem imenu pa je prisotne pozdravil koordi­nator Matej Primožič, ter poudaril po­men ljudskega izročila in pesmi ter vse povabil tudi na druge prireditve. 
Najprej so se s tremi pesmimi: Mami, kje je pa očka, Dekle, dekle de­laj pušeljc in Po polju že rožce cvetejo predstavile pevke Šole zdravja Dom­neumorne Mare Vilar zapele: Pod ne­bom gre oblak, Dekle, dekle, jaz te vprašam in Sinoči v sami srajčici. Sre­čanje je popestrila godčevska skupi­na Suha špaga, ki razveseljuje staro in mlado že 15 let in se lahko pohvali s številnimi nastopi. Verjeli ali ne, v naj­bolj zasedem letu so nastopili kar 120 krat. Zaigrali so Staro polko in Pesem 
o Poljanski dolini, ki so jo tudi zapeli. 
Moški pevski zbor Janez Cerar iz Domžal ljudske pesmi na ljudski na­čin poje že četrto leto. Predstavili so se s pesmimi: Stoji, stoji Ljubljanca, Glej jo, kak mimo gre in Prej pa ne gre­mo dam. Na tretjem Festivalu ljudskih pevcev in godcev so pod vodstvom 

zaključili to šolsko leto, ki je bilo naše 15. po vrsti. 
likovno društvo senožeti se ob zaključku šolskega leta vedno pred­stavili z društveno razstavo, ki je poleg predstavitve posameznikov tudi pre­gled našega dela. V preteklih dveh ali treh letih smo se posvečali spoznavanju kubizma, ki je pri nas eno manj znanih obdobij, čeprav je obrnilo svetovni tok umetnosti na glavo, letos pa smo upo­rabo ‚preizkušali‘ pridobljenega znanja v praksi. Gre predvsem za razumevanje barvne in kompozicije ter umestitve predmetov v prostor, kar ljubiteljskim likovnikom dela največ preglavic. 
Zadnja dva meseca smo se posveti­li razumevanju naslednjega državnega razpisa z naslovom Velika črta. Zahteva delo velikega formata (dimenzije 1 m), ter zlasti obvladovanje črte v vseh po­menih in oblikah. Na preteklih držav­nih razpisih smo bili v našem društvu precej uspešni, saj so se naši likovniki vedno uvrstili med najožji izbor avtor­jev, ki jih je JSDK uvrstil na državne raz­stave v uglednih slovenskih galerijah. 

Tako je bilo na prejšnjem izboru z naslovom Kvadrat – krog pet naših čla­nic izbranih med 60 likovnikov (od 460 sodelujočih), ki so se predstavili v Me­stni galeriji Nova Gorica, v galeriji To­varna umetnosti na Ptuju ter nazadnje ob mesecu ljubiteljske kulture v Galeri­ji Koroških likovnikov v Slovenj Gradcu. 
Zelo ustvarjalno leto bomo zaključi­li s štiridnevno poletno likovno kolonijo Slikarstvo in fotografija. S fotoaparatom in skicirko, platnom in barvami bomo skušali beležiti svoje vtise slikovitega in nenavadnega Lonjskega polja na Hr­vaškem. To je dežela štorkelj, prosto ži­večih domačih živali in skrivnostnih vo­dnih rokavov, ki jih ustvarja reka Sava. 
10. junija smo v vipavskem Lanthie­rijevem dvorcu odprli prvo iz niza raz­stav našega društva, ki se bodo pole­ti zvrstile tam. Na prvi – skupinski se je predstavilo 15 članov z deli kubizma in geometrijske abstrakcije. Sledijo še šti­ri samostojne predstavitve: Marija Šešet iz Domžal, Jana Vesel iz Črnuč ter DjuroPenov in Danica Šraj iz Radomelj. Sep­tembra bo v Arboretumu Volčji Potok razstavljal Radomljan Jan Bernot, v ho­telu Ambient pa Nuša Slatner iz Trzina in Nada Dimic iz Radomelj. 
Vsem želimo dolgo, vroče poletje in na ponovno snidenje jeseni.
Danica Šraj 
Molitve in prošnje v kamnu 
Razstava del kiparja Jurija Smoleta v Špitalu ob Dravi 
žale, ki že tri leta uspešno vsakodnev­no vadijo in nastopajo. V izvedbi pevk in pevcev Kulturno umetniškega dru­štva Fran Maselj Podlimbarski iz Kra­šnje smo prisluhnili pesmim: Že mat fižol pristavljajo, So ptičice zbrane in V dolinci prijetni. Pojejo že 14 let ter se lahko pohvalijo s številnimi nastopi in prijatelji po vsej Sloveniji. Ljudske pevke Kulturnega društva Domžale, ki jih po uspešnem nastopu na ‚talentih‘ pozna vsa Slovenija in dragoceno na­rodno dediščino negujejo in ohranja­jo že štiri desetletja, so pod vodstvom zborovodja Janeza Klobčarja s pesmi­mi: Imam tri ljubice, V dolini tihi in Jaz pa za eno deklico vem, nastopi­li Ljudski pevci iz Tuhinjske doline, ki prepevajo že tri leta, udarno pa za­ključili godci iz skupine Suha špaga z valčkom Po rit jo udar … super za ko­nec prijetnega večera. 
Če potegnemo črto pod to srečanje, lahko z velikim veseljem ugotovimo, da ljudska pesem živi in da jo imajo rade vse generacije.
 Vera Vojska Foto: Miro Pivar 

Kdo smo mi – večer narodnih in ponarodelih pesmi 
Mešani pevski zbor Turistično rekreativnega društva Turnše - Češenik je v letu 2016 praznoval prvih deset let prepevanja, s katerim so začeli zaradi ljubezni do slovenske pesmi, v dobrem desetletju pa s svojimi pesmimi in koncerti navduševali tako v Krajevni skupnosti Dob kot izven nje. 
mešani pevski zbor trd turnše 
-češenik Brez pevcev in pevk, ki jih zadnja leta vodi Aleš Farič, praktično ne mine nobena slovesnost, posebej dobro obiskan pa je njihov tradicionalni letni koncert pod kozolcem v Turnšah. Vaje imajo enkrat na teden, pred nastopi se dobijo tudi večkrat. Pripadnost zboru se kaže tudi v tem, da nekateri pojejo v zboru vse od začetka, med njimi tudi ljubitelji slovenske pesmi, ki se na vaje in nastope vozijo od daleč. 
Letošnji koncert konec maja so na­slovili Kdo smo mi. Na kratko sta mla­di napovedovalki Lara Kolenko in Lara Jeran predstavili v verzih, ki jih je spi­sal Maks Jeran – vsi se mu za verze in vse drugo lepo zahvaljujejo, prav vse pevce in pevke ter prav pri vseh na-za začetek zapele: Bleda luna, Zabuča-vitvijo basistov: Janka, Feliksa, Igorja, šli dobre lastnosti in energijo, ki dr-le gore in Roža na vrtu zelenem cveti. Franca, Janeza in Konrada, ki igra tudi žijo mešani pevski zbor skupaj že več Altistke Mojca, Marija, Irena, Danica, harmoniko, pa smo prisluhnili še znani kot deset let. Vsako leto se predstavi-Eli, Lidija, Mili, Milica, igra tudi piščal evrovizijski zmagovalki Vsaj malo son­jo z novim programom in tudi tokrat so in kitaro, ter Slavi so zanesljive pevke, ca in dalmatinski Roža si bila. Ob kon­številne poslušalce presenetili z naro-na katere se vedno lahko zaneseš, kar cu programa je bila na vrsti ponarode­dnimi in ponarodelimi pesmimi, pose-smo spoznali tudi v pesmih Bom šel na la Kam le čas beži, belokranjska Pastir­gli pa so tudi na področje zabavne in planine, Z zakrivljeno palico v roki in če mlado in prisrčno zapeta Kako sva si dalmatinske glasbe. En starček je živel. Za petje zbora so po-različna. Ob Golici so se zahvalili pevo-
S pesmijo Dobro večer ljubo dekle so membni tudi ‚močni‘ tenorji: Herman, vodji Alešu Fariču, ki je hkrati tudi vse­zaželeli vsem prijeten večer, v katerem Nežka, Maks, dva Janeza, Roman, Jože stranski instrumentalist, in gostjam smo naprej spoznali sopranistke: Mile-in Brane. Koncert seveda ni mogel mi-plesalkam Češminkam, ki so večer po­no, Heleno, Barbaro, Nevenko, Mili in niti brez Avsenika; posebej za koncert lepšale s svojim nastopom in nas spo-Marijo, vesela in sproščena dekleta, ki oblikovani kvartet je zapel eno bolj zna-mnile na nekdanje Domžale. rade pojejo in so tudi, skupaj z drugimi, nih Kadar bom vandral, pred predsta-Vera Vojska Lansko sodelovanje s slikarko Larisso Tomasetti, ki je v januarju razstavlja­la v domžalski Galeriji, je prineslo nove dogovore in projekte. Tako je domžalčan Jurij Smole, profesor na likovni akademiji v Ljubljani in stro­kovni sodelavec Galerije Domžale, na avtrijskem Koroškem, v galeriji na gra­du Porcia v središču Špitala na Dravi pripravil zanimivo razstavo svojih naj­novejših kiparskih del. Tako je bila, po močnih nevihtah med koroškimi hribi, v večernih urah 2. junija 2017 zvečer, razstava slovesno odprta. Zbrali so se številni obiskovalci, med drugim tudi avtorjevi prijatelji in sodelavci iz Slo­venije. Grad, ki krasi mestno središče, sicer pogosto gostiti slikarske dogod­ke, ki presegajo krajevne meje, saj je ena njegovih usmeritev kontinuirano predstavljanje pomembnejših ustvar­jalcev s širšega likovnega prostora. Ambient razstave je nekaj posebnega: grajski ledenici, zgrajeni globoko pod zemljo, dajejo poseben čar več metrov debele stene, zložene in sestavljene iz dravskih prodnikov. Obiskovalci so bili nad zlitjem kamnitih skulptur in prostora, kakršnega si za razstavo Smoletovih kipov le želimo. 
Elipsasta postavitev kamnitih vrte­čih se kamnov, s sredinskim stebrom, že ob vstopu v prostor, po stopnišču, vzpostavi umirjeno, meditativno, a energetsko močno atmosfero. Naslov razstave Molitve in prošnje je v reso­nanci s kipi, postavitvijo in prosto­rom, kot je v nagovoru ugotavljala ku­stosinja galerije in slikarka Larissa To­masetti. Navezave na arhetipiko, go­vorico oblik, predvsem pa vrtenje ki­pov, ki močno presenetijo obiskoval­ca, ustvarjajo vez z Jungovimi psiho­loškimi dognanji, človekovimi religio­znimi ali bolje numinoznimi izkušnja­mi, predvsem pa v nas odprejo nekaj pozabljenega in prvinskega. 
Kipe je avtor zasnoval kot kinetične objekte in molilne mline, znane iz tibe­tanske ritualne tradicije. Razen osred­njega, poimenovanega Velika zaprta knjiga, jih lahko zavrtimo (ali pa tudi ne). Vrtenje kamnov v že tako posebni atmosferi dodaja še magičnost, vztraj­nostno in ponavljajočo se komponen­to, ki nas prevzame in odpelje v pona­

vljanje rituala z vsakim kamnom pose­bej – ali pa z vsemi skupaj. Neslišna ro­tacija, zelo počasno ustavljanje in raz­lične postavitve oblikovanih kamnov in najdenih stvari so Smoletov dolgo traja­joč pogovor z naravo in okoljem. S ka­mnom kot primo materio ravna kot z be­sedami: izgovarja jih na ritualen, magi­čen in po svoje otroško igriv način. 
Molitvam kamnitih gmot se lahko pridružite z obiskom tudi vi, razstava je odprta do 30. junija. V naslednji sezo­ni bo na ogled tudi v domžalski Galeriji. 
kultura 

Nikoli ne nehajte brati 
ZPM Domžale podelila priznanja zlatim bralcem 
Posluh pod zvezdami 
Koncert Glasbene šole Domžale 
Mavrica v tednu ljubiteljske kulture 
Razstava: Vrt, ki počiva 
foto kino in video klub mavri­ca Foto kino in video klub Mavrica nas je v tednu ljubiteljske kulture povabil na ogled fotografske razstave njihovega večkrat nagrajenega člana Petra Rojca z naslovom Vrt, ki počiva, ki prinaša vrsto fotografij, posnetih v Arboretumu Volčji Potok predvsem v jesenskem in zimskem času. Prijetno kulturno srečanje so polepšali z ogle­dom nekaterih filmskih prispevkov, ki so pomenili prijeten sprehod v zgodo­vino uspešnega dela. 
Razstava Vrt, ki počiva, je obisko­valcem ponudila ogled štiridesetih imenitnih fotografij Petra Rojca, ki je 

življenje namenil vrtnarstvu in ljubi­teljski fotografiji, s katero se je več­krat predstavljal na razstavah. Raz­stavo je v prisotnosti Mateja Primoži­ča, zdajšnjega, in Pavla Pevca, nek­danjega koordinatorja Javnega skla­da za kulturo, odprl Metod Marčun, predsednik sveta KS Radomlje, ki je poudaril pomen dobrega dela društev v KS Radomlje, hkrati pa avtorju če­stital za razstavo. Čudovite fotografi­je so bile doslej že razstavljene v pro­storih uprave Arboretuma, ki avtorja spremlja od zgodnje mladosti, z njim je povezan še zdaj, vrtnarstvo in nara­va pa sta ga spremljala tudi na delov­ni poti v Leku, kjer je bil zvest sodela­vec njihovega glasila Kolektiv. V Ma­vrici je od samega začetka, kot je dejal voditelj prijetnega večera Igor Lipov­šek, pa je pomenil radoživ most med starejšimi in mlajšimi člani, ki so prav po Petrovi zaslugi postali Mavričarji. 
Razstavo so organizatorji pospre­mili s projekcijo vrste filmov ter nas ob njih tudi ‚poučili‘, kako starejše filma ohranjajo z uporabo novejših tehnik. Tako nas je film Ko v nošo se odenem spomnil na ohranjanje kulturne obla­čilne dediščine, s Sokolskim večerom v Radomljah pa smo se preselili v čas sokolov, ki so pomemben del zgodovi­ne. Ob filmu Srednjeveški dnevi v Ka­mniku smo občudovali skrb za ohra­njanje običajev in zgodovino sosedov Kamničanov, posebej poveden pa je bil film Sveti Primož in pomlad, ki je pravzaprav aktualen še danes. S filmo­ma Lukova bolnica so se spomnili pol­pretekle zgodovine in igranih prizo­rov, ki so popestrili film, temu obdobju je bil namenjen tudi film Marjetice, od prijetnega večera pa smo se poslovili s filmoma Odjuga, pravi pravljici o ptič­ki pastirički in filmom Sinji uživači, enkratni zgodbici o prijaznih galebih. 
Ob tem še nekaj podatkov iz bogate zgodovine Mavrice, ki je v skoraj petih desetletjih postala prepoznavni simbol Radomelj. Kljub skromnim možnostim so odprli v domačem okolju v Rado­mljah, Domžalah, Kamniku in drugih bližnjih krajih več kot 250 fotografskih razstav, njihove fotografske umetnije pa so potovale praktično po vsem sve­tu. Podobno uspešni so bili na podro­čju ljubiteljskega filma, saj so ustvarili več kot 200 različnih filmskih del, do­kumentarnih in igranih, ter z njimi so­delovali na številnih festivalih, pobira­li vrsto nagrad, tudi prvih mest, in se uspešno dogovorili, da so tudi njihovi kratki filmi našli mesto v Kinoteki. 
Čudovita razstava, za katero Petru Rojcu iskrene čestitke, hvala pa tudi Mavrici za prijeten filmski večer. 
Vera Vojska 
Človek skoraj ne more verjeti, da sta bralno značko, ki je postala pravo gi­banje osnovnošolske in srednješolske mladine, pod geslom S knjigo v svet že v letu 1961 osnovala pisatelj Leopold Suhodolčan in prof. Stanko Kotnik. Pozneje je bralna značka postala del nacionalnega programa Zveze prijate­ljev mladine Slovenije – tako tudi ZPM Domžale, ki ima veliko pomoč pri men­torjih oziroma knjižničarjih in ravnate­ljih osnovnih šol na območju, ki ga po­kriva s svojo dejavnostjo. Ocenjujejo, da v vseh programih vsako leto v Slo­veniji sodeluje več kot 140.000 otrok, ki berejo slovenske knjige, na območju ZPM Domžale pa se ta številka giblje do 200 zlatih bralcev. 
Številka kaže, da imamo mnogo pridnih bralcev v občinah, ki jih po­kriva ZPM Domžale. Ta je skupaj z Za­ložbo Miš tudi letos pripravila poseb­no prireditev, na kateri so vsi najbolj pridni – zlati bralci, prejeli priznanje in s tem tudi potrdilo, da so vsa leta v osnovni šoli pridno prebirali knjige. Samo oni vedo, koliko knjig, koliko strani so prebrali, koliko zgodb in no­vih svetov odkrili in spoznali, ob tem pa se z glavnimi junaki veselili, jih spodbujali, tudi žalostili, predvsem pa si s knjigami vedno znova lepšali njihove dni in pridobivali znanja, ki jih bodo spremljala vse življenje. 
Ob prijetnem vodenju Karmen Tram­puš je zbrane zlate bralce po pozdravu podžupanje Občine Domžale Renate Kosec, ki jim je zaželela, da naj bo bra­nje tudi v prihodnje njihovo veliko vese­lje, s svojim duhovitim nastopom razve­selil Andrej Rozman Roza. Mojster bese­de je najprej potožil, da vse manj bere, pa vse več piše, nato pa prisotne zlate bralce razveselil z nekaterimi svojimi 
Zaključek Želvinega bralnega popotovanja in 1, 2, 3 … znam! 
V sredo, 10. maja, se je v Knjižnici Domžale odvil zaključek projekta spodbujanja branja za otroke do desetega leta: Želvino bralno popotovanje. 
pesmimi. Tako smo slišali znano ver­zijo posodobljenega Povodnega moža, se smejali njegovemu srečanju z Vodo­vodnim možem, navdušila nas je novo­dobna Lepa Vida, nasmejala nas je lju­bezen med bobri, pa ‚tiha‘ Po jezeru bliz Triglava, zapomnili pa smo si tudi nje­gove besede … res hudo je, če si prelep za ta svet, ki jih nismo vzeli prav resno. 

Prav resno pa so si zlati bralci zanesljivo zapomnili njegove besede, da je branje nekaj boljšega v življenju. S svojo nepo­zabno interpretacijo vsega povedanega je lepo zaokrožil srečanje zlatih bralcev, ki so bili nad njegovimi pesmimi navdu­šeni in so ga znali z glasnim aplavzom tudi nagraditi. 
Sledila je podelitev priznanj blizu 160 zlatim bralcem, kot jih je bilo letos v občinah, ki jih pokriva ZPM Domža­le. Ob koncu so bili zlati bralci deležni še čestitk in dobrih želja Eme Škrjanc Ogorevc, predsednice ZPM Domžale, ki jim je zaželela, da tudi v prihodnje veliko berejo, hkrati pa se je zahva­lil za pomoč Občini Domžale, podje­tju Prodnik Domžale, Založbi Miš, rav­nateljem in mentorjem po šolah ter KS Radomlje. Vsem zlatim bralcem iskre­ne čestitke in uživajte ob branju knjig tudi v prihodnje. 
Vera Vojska 
knjižnica domžale Vsi sodelujoči, ki so oddali izpolnjeno zgibanko, so bili povabljeni na ogled lutkovne pred­stave Sapramiška, ki so jo pripravili inodlično izvedli učenci in učiteljice OŠ Dragomelj. Vsem nastopajočim se is­kreno zahvaljujemo! V projektu Želvino bralno popotovanje je sodelovalo in ga –Miš založba 
–Kulturni dom Franca Bernika Domžale 
–
Erdani šport, trgovina in storitve, 

d. 
o. o. 


–Pustolovski park Geoss 
–Zavod za šport in rekreacijo Dom­žale 

uspešno zaključilo 69 otrok, od tega je bilo 34 zgibank oddanih v Knjižnici Domžale, osem v Knjižnici Janeza Trdi­ne Mengeš, devet v Knjižnici dr. JakobaZupana v Šentvidu pri Lukovici, 13 v Knjižnici Daneta Zajca Moravče in pet v Knjižnici Tineta Orla Trzin. Po predstavi je sledila podelitev nagrad sponzorjev. 
V bralno-spodbujevalnem projektu 1, 2, 3 ... znam! je sodelovalo 18 otrok, od tega sedem v Domžalah, eden v Mengšu, dva v Šentvidu pri Lukovici, šest v Moravčah in dva v Trzinu. 1, 2, 3 … znam! je projekt, namenjen mladim od 10. do 15. leta. Mladostnike spod­bujamo k branju poučnega knjižne­ga gradiva, hkrati pa jih vabimo tudi k branju e-knjig prek portala Biblos. So­delujoči so prejeli nagrade sponzorjev. 
Sponzorjem se za sodelovanje za­hvaljujemo: 
–Založba Zala 
–Hajsa, s. p. 
–
Založba Morfem 

–
Založba Rokus Klett 


–Mladinska knjiga 
–Plesna šola Miki 
Vse sodelujoče bralce in bralke va­bimo k ogledu razstave likovnih izdel­kov otrok, ki so nastali ob projektu. Razstava je na ogled v Knjižnici Dom­žale od 26. junija do 8. julija 2017 na oddelku za otroke in mladino. Sodelu­joče že vnaprej vabimo tudi k sodelo­vanju pri Želvinem poletnem bralnem popotovanju in Poletju s knjigo, bral­no-spodbujevalna projekta potekala še vse do 31. avgusta. Več informacij dobite pri vaši knjižničarki, knjižni­čarju. 
Lidija Smerkolj Turšič Knjižnica Domžale 
V četrtek, 18. maja 2017, smo za dobri dve uri pobegnili od vsakdanjega stre­sa, vrveža in hitenja ter se v zavetju lipovih dreves in zelenja v parku pri Občini Domžale preselili v brezčasno potovanje ob zvokih glasbe. Glasbena šola Domžale je poskrbela za koncert orkestrov, zbora in komornih skupin z naslovom Posluh pod zvezdami. V blagodejni senci in šelestenju mladih drevesnih listov, obsijanih z večernim soncem, nas je veter nežno božal po li­cih in nagajivo obračal liste z notami, medtem ko smo se podali na domišljij­sko potovanje ob priredbah klasične in filmske glasbe, avtorskih in ljud­skih pesmi. Če naslove skladb, ki smo jih poslušali, združim z občutki po­slušalcev, bi zvenelo nekako tako: na veselem potovanju po domišljijskem svetu kot iz filma Harryja Potterja so se učenci Glasbene šole Domžale pred­stavili z ubranimi zvoki, da smo v mi­slih plesali, potočili kakšno solzo, se zasanjali kot Trnjulčica in se preselili v daljne dežele. Vremensko poročilo je bilo ugodno, sijalo je sonce in v zvokih tišine, pesmi in sanj smo se sprehajali po zvezdnih stezah prelepega sveta in z milim dekliškim glasom male dekli­ce z veliko kitaro potrkali na nebeška vrata. Kot uročeni smo poslušali tudi jazz skladbe in ubrano petje zbora ter solistov. Po zadnji pesmi sKul banda (Mama Knows Best) smo mame, pa 
Z veseljem in zavzetostjo s folkloro naprej 
V jubilejnem letu več kot dvajset nastopov 
tudi očetje, tete, strici, dedki in babi­ce ter vsi spremljevalci vedeli, da je bila odločitev za vpis v glasbeno šolo prava. Vsak starš ve, koliko odrekanja, truda, solza in volje je treba vložiti v inštument, da zveni, kot je treba in so poslušalci zadovoljni. Občutek po uspešnem nastopu je neprecenljiv, celo ambient in vreme ne bi mogla bo­lje prispevati svojega deleža. Tudi mi­mobežni vlak je zapiskal ravno pravi čas, da ne bi zmotil harmonije. 
Prve zvezde na nebu so nakazale, da je čas za odhod in zadovolnji obrazi mentorjev: Damjana Tomažina, Lau­re Medved Šemrov, Staše Udovič, Mira Novaka, Tomaža Smoleta, Mateja Ba­niča, Andreja Hutererja, Urške Urba­nije Žun, Mete Novak, Andreje Pola­nec, Jožice Gabriel Vidic, Hervina Ja­končiča, Maruše Urankar, Marka Zrne­ca, Ane Klopčič in Luke Einfalta so pri­čali o tem, da je bil nastop vsakega po­sameznika odličen. Zadovoljna je bila ravnateljica Andreja Humar in povezo­valka programa Maja Keržič je prebra­la še zadnje vrstice veznega teksta, ki je bil ozaljšan z verzi priljubljenega pe­snika Toneta Pavčka. Najširši nasmeh pa sta na obrazu nosila organizatorja koncerta pod zvezdami, Lovro Ravbar in Veronika Šarec, in to povsem zaslu­ženo. Hvala Glasbeni šoli Domžale za lep in nepozaben večer! 
Nina Mav Hrovat 
folklorna skupina groblje,domžale Potem ko je Folklorna skupina Groblje, Domžale z imenitno slovesnostjo skupaj s prijatelji pra­zaplesali mlinček, skupaj pa Abraha­ma. Mentorica se je zahvalila z bese­dami: »Spoštovani, v čast nam je bilo sodelovati z vami. Otroci so ob vaši 

znovala deset let uspešnega dela, so nastopili na osrednji občinski slove­snosti ob dnevu boja proti okupatorju, Slamnikarskem sejmu in še kje. Sku­paj načrtujejo v letošnjem jubilejnem letu več kot dvajset nastopov. Med prizadevnimi vajami in nastopi pa ne pozabijo še na eno svoje poslanstvo: ohranjanje kulturne dediščine in po­sredovanje le-te mladim rodovom. 
O tej njihovi še kako pomembni de­javnosti mi je pripovedoval dr. Franc Hribovšek, predsednik društva, ki je najprej predstavil sodelovanje z Zoo­tehničnim oddelkom Biološke fakul­tete Univerze v Ljubljani, ko so gostu­jočim znanstvenikom – udeležencem seminarja v angleškem jeziku pred­stavili slovensko ljudsko vokalno in instrumentalno glasbo, noše in ple­se treh osrednjih slovenskih pokrajin, Koroške, Gorenjske in Dolenjske. Gle­dalci so jo lepo sprejeli in veselo sode­lovali v animacijskem delu programa. 
Tako so, primerno starosti otrok, predstavili noše, plese in pesmi otro­kom v Vrtcu Racman in na Osnovni šoli Dragomelj. Otroci so lahko poti­pali irhovino, sukno, platno, doma narejena ljudska glasbila ter opazo­vali ples in pesmi prednikov. V vrtcu imajo svojo folklorno skupino, vodi jo mentorica Vanda Prepadnik. Otroci so 
predstavitvi dobili res enkratno pred­stavo plesov, pesmi in oblačil za posa­mezno območje v Sloveniji. Po pogovo­ru z otroki jim je bila predstavitev prije­tna, predvsem njihova vključitev s ple­som Ob bistrem potoku je mlin in Abra­ham. Energija vas in vaših plesalcev, zavzetost in veselje ob plesu je tisto. kar je nastop naredilo enkratno. Hva­la vam in vašim soplesalcem!« 
Trem oddelkom šolarjev so v eno­urni delavnici prikazali isto vsebino. Učenci so vneto spremljali dogajanje, nato so jim plesalci pokazali en ples in vsi so skočili na plesišče ter zaplesali pobreško polko. Ravnatelj Peter Jerina se je zahvalil za predstavitev, plesalcem pa je podaril šolskega časopisa v angle-ščini, ki so ga pripravili šolarji sami. 
Tudi poletje bo za Folklorno sku­pino Groblje, Domžale, katere čla­ni so navdušeni nad sodelovanjem z vrtci in šolami, delavno. Poleg na­stopov v domovini bodo zaplesali na mednarodnem folklornem festiva­lu na Portugalskem, poletne mese­ce pa bodo izkoristili tudi za pripra­vo 9. tradicionalnega folklornega ve­čera V Grobljah kot nekoč, kamor vas že sedaj prisrčno vabijo 9. septembra 2017. Dobrodošli! 
Vera Vojska Foto: Viljem Kaker 
kultura 

Likovna sekcija Domžale 
Pet likovnih ustvarjalk Likovne sekcije Domžale se je s svojimi čudovitimi deli predstavljalo v Galeriji Domžale. 
galerija domžale V Galeriji Dom­žale je bila v začetku junija na ogled razstava likovnih del petih ljubitelj­skih slikark Likovne sekcije Domžale. Članice izhajajo iz nekdanjega Likov­nega društva Petra Lobode Domžale, pod okriljem katerega so ustvarjale štirideset let, nato pa so krenile na sa­mostojno pot, na kateri zdaj vztrajajo tri leta. 
Ustvarjalke so nam zaupale, da odkar so v Likovni sekciji Domžale, ustvarjajo same, saj nimajo mentorja, kot so ga imele v Likovnem društvu Petra Lobode Domžale. Veliko hodi­jo na oglede razstav, sodelujejo na na­tečajih in se seveda tudi izobražujejo. Zaupale so nam še, da se bodo jeseni lotile velike črte. Udeležile se bodo se­minarja, nato pa sledi ustvarjanje. Ob 

Čudovita likovna dela, ki so nasta­la izpod rok oziroma čopičev Danice Smrdel, Ide Rebule, Marjane Tavčar, Ane Rajer in Nevenke Semeja, so bila na ogled tudi v Galeriji Domžale. Lju­biteljske slikarke ustvarjajo že veliko let, kar se vidi tudi po številu razsta­vljenih del in tudi v samih delih, ki so obiskovalcem galerije polepšale dan. Predstavile so svoje akrile, akvarele in kolaže. 
tej priložnosti se ustvarjalke zahvalju­jejo Pavlu Pevcu, ki jim je priskočil na pomoč pri organizaciji razstave ter se­veda tudi Galeriji Domžale, ki deluje pod okriljem Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, ki jim je omogočila, da so lahko pri njih gostovale z razsta­vo. In prav je tako, da so se dolgoletne likovne ustvarjalke lahko predstavi­le tudi v domžalskem hramu kulture. 
Besedilo in foto: Miha Ulčar 
žepz moj spev Zborovodja ŽePZ Moj spev Peter Pogačar nas je v letošnji sezoni predal v dobre roke. ‚Vežba­nje‘ besedila na pamet, razmišljanje 
o temi zapete pesmi in sledenje na­tančni roki naše nadomestne zboro­vodkinje, nam je doprineslo odlične rezultate – Andreja Pirc je magistrski nastop opravila z najvišjo oceno. Ne­skončno zadovoljne smo bile, da smo uspele med ljudi ponesti slovensko pesem in v njih prebuditi topla, do­moljubna čustva. 
rodnih noš in bosonoge, znova žele­le ponesti slovensko pesem med ljudi. To nam je dobro uspelo pod taktirko našega zborovodje Petra Pogačarja in zborovodkinje v letošnjem letu Andre­je Pirc. Ljudska pesem s svojo bogato vsebino se je dotaknila, spodbodla ali nežno zazibala poslušalce v dvorani. Znova je za skladno povezovanje vse­binskih sklopov pesmi poskrbel Rok Ladič, uspavanko Nmau čez Izaro je nežno zapel Matej Primožič - Pato. Na klavirju nas je tokrat spremljal Uroš 

Zahvalile bi se tudi gostom, ki so pripomogli, da je koncert zvenel še lepše: Zali Irgolič na klavirju in Mateju Primožiču - Patotu za moški solo vokal. Da so obiskovalci pred poslušanjem vsakega sklopa skladb iz različnih slo­venskih pokrajin izvedeli več o zgod­bah slovenskega ljudskega izročila, je s svojo preprostostjo in suverenim po­vezovanjem poskrbel Rok Ladič. 
Mesec dni pozneje, 11. junija, smo za naše poslušalce izvajale tradicio­nalni letni koncert z istoimenskim na­slovom – Odmevi izročila. V kultur­nem domu Radomlje smo na nedelj­ski večer, ovite v rute gorenjskih na-Pele. Vsem skupaj najlepša hvala za požrtvovalnost na vajah, generalkah ter nato zbranosti in ubranem muzici­ranju skupaj z nami na odru. 
Najlepša hvala tudi Kulturnemu društvu Groblje, pod okriljem katere­ga delujemo. Za oporo, spodbude in čestitke, ki sledijo vsakič in vedno in znova. 
Letošnje pevsko leto smo zaključi­le. Zadovoljne. Pred prihodnjo sezono se še nekajkrat sestanemo, povadimo in kakšno soboto zapojemo nevesti in ženinu. 
Barbara Vidmar Foto: Neža Raisner 
Rekordna udeležba likovnikov na Sprehodu ob Pšati 
Člani Likovnega društva Mengeš smo na tradicionalno spomladansko galerijo na prostem Sprehod ob Pšati in nanjo povabili številne likovnike iz Slovenije. 
likovno društvo mengeš Sonč­na sobota 17. junija 2017 je obetala lep dan. Galerija je bila postavljena od 10. do 16. ure. Pod cvetočimi in dišečimi lipami v Staretovem drevoredu v Men­gšu, skrito pred vročim junijskim son­cem, je razstavljalo 26 likovnikov in na 36 stojalih na ogled postavilo 126 likov­nih del. Gostili smo likovne ustvarjalce iz Kamnika – med njimi tudi umetnice iz Kitajske, Radomelj, Trzina, Ljublja­ne, Litije, Trbovelj in Kisovca.
Številni obiskovalci galerije in mi­moidoči so občudovali široko pale-to raznih motivov in tehnik, opazova­li ustvarjalce pri delu in se z njimi tudi 

Zaključek bralnega projekta 
V Knjžnici Domžale smo v torek, 16. maja 2017, s slavnostno prireditvijo zaključili deveto sezono bralnega projekta za odrasle Okusimo besedo. 
knjižnica domžale Projekt je na-ja Tonyja Judta in Žensko srce Suzan­menjen spodbujanju in uveljavljanju ne Steinbaum. 
branja. Z izborom literature želimo Veliko je bila brana poezija, naj­izpostaviti aktivnejši pristop k iskanju več: Toneta Pavčka Domu in rodu, 
in branju kakovostnih vsebin. Vinka Möderndorferja Kot belo, 

Letos je sodelovalo 150 bral-kot ljubezen, Janeza Menarta Za­cev, 106 je bralno značko zaključi-dnja pomlad in Luke Hrovata Trki. lo. Največ bralcev, 32, je letos zaklju-Prireditev ob zaključku bralnega pro­čilo bralno značko v Knjižnici Men-jekta je ob podelitvi priznanj in knji-

Odmevi izročila 
Enajstega maja zvečer smo Spevčice odmevale v kazinski dvorani v Ljubljani in zaokrožile nekajmesečne priprave na magistrski koncert Andreje Pirc. 
družili. Še posebno razveseljivo je bilo opazovati otroke, ki so hodili od stoja­la do stojala in občudovali razstavljena dela, starši pa so jim razlagali slike. In ni jih bilo malo na sprehodu skozi park … Torej se ni bati za zanimanje za ljubi­teljsko kulturo pri najmlajših. 
Besedilo in foto: Binca Lomšek 
geš, v Domžalah 29, Trzinu 21, Morav­čah 12 in Šentvidu 12. S seznama knjig so bile največkrat brane: Mož z ime­nom Ove Fredericka Backmana, Pri­sluhni srcu Jana-Phillipa Sendker­ja, Popolna akustika Darie Bignar­di, V imenu otroka Iana McEwana, Tiha hiša Orhana Pamuka, Tam me boš našel Evalda Flisarja, Ki jo je me­gla prinesla Ferija Lainščka, Gospa Judit Ivana Cankarja, Česar ne mo­reš povedati frizerki Agate Tomažič. S seznama strokovnih del so bile naj­bolj brane: Sto obrazov notranje moči Alenke Rebula, Minljivost Atula Ga­wanda in Šolski infarkt Jesperja Juu­la. Med eseji so bili najbolj brani: Oto­ki svetlobe Mance Košir, Velika iluzi­žnih nagrad popestrila vsestranska umetnica Klarisa Jovanović z interpre­tacijo uglasbene poezije slovenskih pesnikov in ljudskih pesmi ob kitarski spremljavi Luke Ropreta. 
Knjižne nagrade so prispevale na­slednje založbe: Mladinska knjiga, Učila, Beletrina, Zala, Primus, Druži­na, Forma7, Mohorjeva družba in DZS. Dragi ljubitelji knjig in branja, še en­krat hvala za sodelovanje, hvala za vaše utrinke, misli napisane ob pre­branih knjigah in vabljeni k sodelova­nju tudi v prihodnje. »Naj vam bo iz­kušnja branja, izkušnja estetike, lepo­te; dodatni požirek vode.« 
Slava Sabol Čuk Knjižnica Domžale 
Razigrano in sproščeno v glasbi 
Mešani pevski zbor Klas Groblje kulturni prostor s pesmijo, ki se dotakne tako 
poznavalca kot ljubitelja, bogati že več kot dve desetletji. 
mešani pevski zbor klas grob­lje Med vsakoletnimi nastopi imajo pri pevcih in poslušalcih nekateri do­godki prav posebno mesto. In tako prav posebno mesto ima tradicionalni letni koncert, ki nekako zaznamuje zaklju­ček koncertne sezone. Tudi tokrat so ljubitelji zborovskega petja v petek, 9. junija, napolnili dvorano Franca Ber­nika v Domžalah, tokrat že osmič pod vodstvom zborovodje Matevža Kinka. 
Sproščeno in zabavno v glasbi, rdeča nit letošnjega letnega koncerta, je ozračje v dvorani razeelektrilo, re­sne napetosti pred koncertom ni bilo, bilo je sproščeno in lahkotno, kot so pomladni večeri, ki se že spogleduje­jo s poletjem. Sproščenost je bilo ču­titi v izboru programa, pristopu, ni­kakor pa ne v sami kakovosti petja – kakovost, razigranost in sproščenost niso izključujoči se pojmi – z razigra­nostjo in s sproščenostjo kakovost iz­vedbe očitno le pridobi. 
Letošnji koncert je prepletel 12 del različnih žanrov in avtorjev, skupna pa jim je bila razigranost, sporočilo, da glasba motivira, sprošča, zdravi. Tako so se z Insalato Italiano najprej posmeh­nili operi in njenim stereotipnim vsebi­nam in s komičnimi vložki že nakazali, da je večer namenjen glasbenemu uži­vanju z nasmehom na obrazu. Tudi Slo­venci nismo preveč resen narod, kar do­kazujejo ljudske pesmi z različnih kon­cev dežele in njihova osrednja tema …ljubezen seveda (Žena moža gostuje, Jaz bi rad cigajnar bil). Prvi del so nadgra­dili trije mladi solisti, Andrej EmaanuelCotman in Lucija Štih v Insalata Italiana ter Meta Matzele v Če bi jaz bila fčelica. 
Preden so pevci z zborovodjo odšli na odmor, je na oder prišel igralec Gre­gor Čušin, sproščen, opravljen v pižama hlače, zgoraj pa frak, torej zabavno z re­snim, saj koncerti so resna stvar. V slo­gu koncerta je bilo tudi njegovo razmi­šljanje o petju, pevcih, zborovodji, glas­bi … zabavno, sproščujoče in kot v vsa­kem posmehu, četudi stereotipnem, v podtonih je bilo tudi nekaj resnosti. 
V drugem delu pa The Muppet Show Song, La Cucaracha, Funiculi-Funicu­la & Angelina in navdušila je Bohemi­an Rapsody (Saj se spomnite Freddyja Mercuryja in The Queen, kajne?), ob klavirski spremljavi Teje Komar so za­ključili z Walk in the Light. Koncert se je (pre)hitro prevesil v svoj konec. 
Nagrajeni z vzkliki Bravo! Bravo! in bučnim aplavzom so Klasovci dvorani privoščili še dodatek in se ob koncu za­hvalili sodelujočim. Matevž Kink – glas­beni strokovnjak, član Zbora Slovenske filharmonije, pedagog in zborovodja – je Klas vodil od leta 2009 in si prislužil prav posebno mesto v tem delu koncer­ta: to je bil namreč njegov zadnji kon­cert s Klasom, jeseni bo delo z zborom nadaljevala Ana Češnjevar. Predsedni­ca zbora Tatjana Horjak se je sprehodi­la skozi osem let uspešne skupne poti, ki so jih zaznamovali koncerti v doma­čem okolju, uspešna zborovska tekmo­vanja po Evropi, zanimivi projekti (bo­žični koncerti v Železni jami, Mozarto­va maša) in sproščujoča druženja. Zbo­rovodja si je 'prislužil' podkve za osem skupnih let, ki so simbol sreče in trdne­ga prijateljstva. 
Glasba povezuje, sprošča in navdi­huje – vse to je bilo čutiti v dvorani ti­stega petkovega večera. 
Marta Keržan 


politične stranek 


poteze občine. Tako je bilo tudi tokrat – rebalans proračuna za leti 2017/18. Nič posebnega. Obra­zložitve so smiselne in korektne. In potem pride seja. Pa prileti ‚strokovno‘ gradivo z amandmaji. Položeno na mize, brez da bi jih lahko prebrali. Je pač tam. In tam je rebalans v višini 360.000 evrov. Pa vendar, se nekateri ne strinjamo, zato začnemo postavljati vprašanja. Zakaj 130.000 evrov za novo atletsko stezo na stadionu, če je le ta praktično nova in naj bi imela (po besedah občinarja življenjsko dobo 20 do 30 let). Komu gre ta denar? In zakaj? Kaj s tem kupujemo? Pred dvema letoma smo s strani našega ljubljenega vodje poslušali, da bosta v letu 2017 tekla kri in solze (varčevanje). To sem slišal, ko sem prosil, da bi na pomožnem nogometnem igrišču posta­vili streho. Tako bi starši lahko vsaj dostojno in ne mokri spremljali igro svojih otrok (streha in nove tribune približno 16.000 evrov). Kaj pa zdaj, a smo našli nafto v Češmincu. Zdaj imamo denar (‚sve če narod, da pozlati‘), da zmečemo 
Kaj s tem kupujemo? 
stran skoraj nov tartan. A zato, da bo lahko nek­do položil novega? In to na podlagi strokovne obrazložitve, ki obsega tri stavke. Kjer ne piše, zakaj ga je treba zamenjati. Ampak, da so izvedli javni razpis!? Kako, če so občinski predstavniki povedali, da so za ta aneks izvedeli šele v četr­tek. Na dan občinskega sveta. To pa je strokov­na obrazložitev. Za 130.000 evrov. Poanta: temu amandmaju nas je 9 svetnikov nasprotovalo, ostali so slepo stisnili ZA. Ko gledam, kam gre denar (Župan, kje je igrišče v Depali vasi – oblju­bljeno je bilo v letu 2016 – strošek približno 
60.000 evrov), me je sram. 
ltd / janez avsec 
Ali se z rezultati dela kupuje ali opravičuje zaupanje? 
čelu. Jožef Horvat je v nagovoru izrazil pohvalo in zahvalo občinskemu odboru NSi Domžale ter vsem sodelavcem za veliko zavzetost in aktivno sodelovanje. Dejal je, da je čutiti, kje je delo re­sno organizirano, saj to daje ljudem voljo, zagon in pogum. Spomnil je tudi, da je točno na dan našega srečanja pred 17. leti leta 2000 prisegla Bajukova vlada. Ta vlada je sprejela ključne zakone za pot v Evropsko unijo, katere temelje so postavili prav evropski krščanski demokrati. Obenem je izpostavil, da se družimo na pred­večer državnega praznika, dneva Primoža Tru­barja, ki ga ne gre spregledati. Poudaril je, da je pomembno je, da Slovenci poznamo in praznu­jemo svoje praznike, saj to v nas krepi narodno zavest in pripadnost ter budi ljubezen do domo­vine, njene zgodovine in kulture. Izrazil je vese­lje nad stalno in konstantno rastjo podpore naši stranki. Ob zaključku zanimivega večernega sre­čanja smo se ob odličnem golažu zadržali še v prijateljskem klepetu. 
V nedeljo, 18. junija, smo se člani in sim­patizerji NSi iz Kamnika in Domžal s skupnim avtobusom odpeljali na tabor Nove Slovenije v Žiri. Tabor je bil dobro obiskan, saj se je na njem zbralo blizu 3000 članov in simpatizerjev NSi. Z zanimanjem smo prisluhnili nagovoru predsednice NSi Ljudmile Novak in ostalih petih poslancev NSi ter evropskega poslanca Lojzeta Peterleta. Za družabni del so med drugimi po­skrbeli ansambel Veseli svatje in naša Moravška Mara z ljudskimi pevkami. 

Občina Domžale je športna občina, to je dejstvo, ki mu nihče ne more oporekati. Tako strokovni delavci s področja športa kot lokalni politiki. V občini deluje 115 različnih športnih društev, od tega se jih redno prijavlja na občinske razpise 
89. Za vsa društva je značilno, da se vsako na svoj način trudi vzpostaviti čim boljše pogoje za svoje delo. Na zadnji seji občinskega sveta je bil predlagan rebalans proračuna, ki je vključeval zaključek del zamenjave travnate površine na stadionu Domžale in prenovo atletske steze, vse v enem amandmaju. Na tej točki pa se je za­čutil vpliv vmešavanja politike v šport in stroko oziroma športa v politiko. Dodatna sredstva za zamenjavo travnate površine niso bila proble­
nsi / ljudmila novak, predsednica in poslanka 
Zastava mora biti stvar ponosa 
in ne posmeha 
V juniju praznujemo dan državnosti v spomin na dan, ko je naša država pred šestindvajsetimi leti tudi formalno postala samostojna država. Praznovanje je priložnost, da še bolj ozavestimo svojo ljubezen do domovine. Zdi se, da te ljube­zni v našem narodu velikokrat primanjkuje. To se kaže tudi v tem, da ljudje za svojo državo no­čejo prevzeti odgovornosti, je ne cenijo dovolj ter 
o njej izpostavljajo predvsem slabe stvari. 
Prav zaradi pomanjkanja domoljubja sem na našo vlado naslovila pobudo, da država vsa­kemu paru na civilni poroki za skupni dom po­dari slovensko zastavo. Zastava je namreč eden izmed najpomembnejših simbolov naše države in bi jo morala imeti ter ob praznikih izobešati vsaka slovenska družina. 
Od leta 2003 sem pooblaščenka za sklepanje zakonske zveze. Poroka je slavnostni dogodek, ob katerem mladoporočencem običajno kaj podarimo. Pred leti so posamezne občine ob civilni poroki svojim občanom namenile tudi skromno darilo. Pred kratkim smo imeli vsi pooblaščenci za sklepanje civilnih porok v UE Domžale sestanek, na katerem smo ugotovili, da bi bilo lepo, če bi ob čestitki lahko paru po­klonili kaj simbolnega. Ob tem se mi je porodila misel, da je slovenska zastava nekaj, kar najbolj simbolizira državo, zato bi to lahko bilo najlep­še darilo države ob poroki. Večina prisotnih po­oblaščencev se je strinjala z menoj, zato je do pobude vladi tudi prišlo. Stroški za podarjeno zastavo so za državo zanemarljivi. 
Presenetilo me je, da je bil ta predlog v jav­nosti deležen tolikšne pozornosti in celo po­smeha. Kot kaže, naša država nekaterim tako matična, težava so bila sredstva, namenjena za prenovo atletske steze. Atletska steza je bila preplaščena v letu 2006. V 11 letih uporabe se je močno obrabila, na nekaterih mestih je odsto­pala od asfalta, vidne pa so bile tudi razpoke. Zakaj tako močna obraba v dobrem desetletju? Atletsko stezo ne uporabljajo samo atleti, am­pak tudi ostala društva, ki v zimskem času na njej pridobivajo fizično kondicijo za nadaljeva­nje sezone v spomladanskem delu. Uporabniki so tudi nogometna društva, ki jih imamo v naši občin pet. Barve naše občine zastopajo tako v 1. slovenski nogometni ligi pa tja do 5. regionalne lige. Vsi vemo, da je nogomet najpomembnej­ša postranska zadeva na svetu, a tudi ta ima svojo zgodbo v občini Domžale. Malo manj kot tri desetletja je imelo ‚primat‘ na nogometnem področju ‚mestno‘ nogometno društvo. A ‚pri-mat‘ se ni izkazoval samo na športnem podro­čju, izkazoval se je tudi na finančnem, kar so preostala nogometna društva močno občutila. Počasi so postajala ‚drugorazredna‘, ker so bila odvisna več ali manj samo od sredstev, ki so jih pridobila od sponzorjev oziroma od dobrotni­kov. A kljub temu so z večinoma lastnimi sred­stvi svoje ime postavila na zemljevid sloven­skega nogometa. Nov veter je zapihal z novim vodstvom Zavoda za šport in rekreacijo, ki želi vsem ponuditi enake pogoje. Vedite, to ni lahko delo, kajti … . 

lista reza / rok grašič 

Prav zaradi pomanjkanja domoljubja sem na našo vlado naslovila pobudo, da država vsakemu paru na civilni poroki za skupni dom podari slovensko zastavo. Zastava je namreč eden izmed najpomembnejših simbolov naše države in bi jo morala imeti ter ob praznikih izobešati vsaka slovenska družina. 
malo pomeni, da so se iz njenih simbolov pri­pravljeni tudi norčevati. 
Ta pobuda pa ne pomeni, da smo v NSi poza­bili na druge pomembne izzive in težave, ki jih ima naša država. Pripravili smo številne predlo­ge zakonov, predlog davčne, družinske, pokoj­ninske in zdravstvene reforme, ki jih je podprla tudi stroka. S temi predlogi se želimo pripraviti za čas, ko bomo lahko prevzeli odgovornost v vladi in državo popeljali na pot normalnosti in bomo primerljivi z drugimi uspešnimi evropski­mi državami. 
Spoštovane državljanke in državljani, iskrene čestitke ob dnevu državnosti. Vsem nam pa že­lim, da ne bi nikoli prenehali verjeti v svojo drža­vo. Ker imamo Slovenijo radi, bomo naredili vse, kar je v naših močeh, da bodo prave in resnične vrednote našega naroda bolj cenjene, spošto­vane in upoštevane, naša država pa uspešna in prava mati svojim državljanom. 
Če še ne veste - Slamnik se piše z 

veliko začetnico 
Domžale, Domžale, ljube Domžale. Le kam nas tokrat nesejo občinski tokovi? Če se mene vpra­ša, naravnost v razburkano in neurejeno morje! Že dlje časa me namreč tare sledeče … 
Le s čim lahko naša občina pomaha pred tu­ristom, ki je čisto po pomoti prišel v Domžale in mu le-te služijo zgolj kot tranzitno mesto? Kaj pa imamo mi, ponosni Domžalci, takega, česar ni nikjer drugod na svetu? Ah, odgovor se vendar skriva na dlani! No, pravzaprav prej na domžalskih beticah - to so naša najljubša po­letna pokrivala, Slamniki. Ja, prav ste prebrali, ne ‚slamniki‘, temveč Slamniki. Ti si zagotovo zaslužijo, da se njihovo poimenovanje razliku­je od preostalih 97 668 besed našega slovarja. No in kako te Slamnike še bolj približati lju­dem? Tu pa nastane veliko vprašanje. Ampak, zakaj ne bi tega povezali z ostalimi občinskimi problemi … 
Na primer: domžalska občina je ena redkih, ki družini novorojenčka v dar ne podari niti ene­ga evra. To bi občinarji verjetno opravičevali z dejstvom, da se naše mestece ne spopada s ka­kšnim upadom prebivalstva. Kar pa je povsem narobe! Delati bi morali tako, da bi se v velikem loku izognili težavam in problemom, ne pa da se jih potem, ko že globoko zabredemo vanje, poskušamo znebiti. Svojo kulturno dediščino bi lahko občina na najbolj simpatičen način prene­sla na svoje potomstvo. Slamnike bi lahko svo­jim prebivalcem približala že takoj, ko privekajo na svet! Namesto, da jim poklonimo velecenjen županov koledar z lastnoročnim podpisom ter nekaj krpic in plenic, kar, mimogrede, nanese točno 10,65 evra na otroka, bi lahko našim novo-


Na zadnji seji občinskega sveta je bil predlagan rebalans proračuna, ki je vključeval zaključek del zamenjave travnate površine na stadionu Domžale in prenovo atletske steze, vse v enem amandmaju. Na tej točki pa se je začutil vpliv vmešavanja politike v šport in stroko oziroma športa v politiko. 



Svojo kulturno dediščino bi lahko občina na najbolj simpatičen način prenesla na svoje potomstvo. Slamnike bi lahko svojim prebivalcem približala že takoj, ko privekajo na svet! 


rojenčkom in pa še Domžalkam, ki tako vestno skrbijo za naraščaj, torej njihovim mamam, ob rojstvu podarili dva prelepa umetelna Slamnika. Si predstavljate, kako bi se, kamorkoli bi prišla, ljudje ozirali za njima? To bi moral postati nov modni trend! Je pa tudi res, da bi majcen Sla­mnik otroka vedno opominjal na to, od kod pri­haja, kam sežejo njegove korenine in … Kje ga bodo ljudje zmerom lepo sprejeli. Tu. Pri nas. V Domžalah. 
le t n i k lv i i | j u n i j 2017 | štev i lk a 6 
Kadeti in mladinci sezono končali na odličnem 3. mestu 
Nogometaši mladinskih selekcij NK Roltek Dob U17 in U19 v zadnjem krogu do remija in zmage. Mladincem naslov podprvaka, kadeti končali na 5. mestu. 

nk roltek dob Kadeti in mladin­ci NK Roltek Dob so v zadnjem, 27. krogu 2. SKL/2. SML gostovali v Izo­li pri NK Izola in skupaj osvojili štiri točke. Kadeti so po hitrem začetnem vodstvu in golu Zenkoviča že v 7. mi­nuti na koncu iztržili točko, mladinci pa so po vodstvu po polčasu z 0:2 na koncu zmagali s 3:4. Na skupni pr­venstveni lestvici 2. SKL in 2. SML-za­hod je NK Roltek Dob osvojil odlično 
3. mesto. Vsi za šampione iz Doba! Informacije o tekmah, igralcih in 
ostalih dogodkih lahko spremljate tudi na klubski uradni spletni strani www.nkdob.si ter na naši Facebook in Twitter (@NkRoltekDob) strani. 
Gregor Horvatič Stiki z javnostjo NK Roltek D ob 
Nogometaši veteranske ekipe NK Roltek Dob so zmagovalci veteranske lige 2016/2017 
Veterani NK Roltek DOB, ki so letošnjo sezono po rednem ligaškem delu končali na vrhu veteranske lige, so na zaključnem finalu najboljše četverice Final 4, ki je letos potekal v Radomljah, osvojili svoj prvi naslov prvaka veteranske lige. 

nk roltek dob V polfinalnem obračunu so se Dobljani pomerili s sosedi Mlinarji iz NK Radomlje. O fi­nalistu so odločali streli z bele točke, saj se je 'VasClassico' po rednem delu končal z 2:2. V 'nogometni loteriji' so bili uspešnejši Dobljani, ki so 'večne rivale' le ugnali in se uvrstili v veliki finale. 
V drugem polfinalu so veterani NK Črnuče ugnali NK Termit Moravče z 
1:0. Sledil je veliki finale, v katerem so za svojo prvo lovoriko Najmodrejši iz Doba z 1:0 ugnali NK Črnuče. V pol-no je za zmago Dobljanov zadel Ma­tjaž Gasior. 
Za veterane iz Doba je to prvi na­slov prvaka. Pot do naslova je bila si­cer dolga in naporna, saj je liga izre­dno močna in kakovostna, zagotovo pa so k naslovu pripomogle letošnje priprave na slovenski Obali. V prej­šnji sezoni so Dobljani postali pod­prvaki, letos pa so svoje odlično delo kronali s prestižno lovoriko. 
»Ekipa je fantastična, vzdušje v njej je izredno pozitivno in je na naj­višji možni ravni. Imamo neuničlji­vo voljo in veselje do nogometa, vsa­ko leto smo boljši, no, ja, letos pa naj­boljši,« z nasmehom na koncu doda selektor prvakov iz Doba Jani Jeraj. 
Da veterani iz Doba tudi poleti ne počivajo, poskrbijo, da se vsako leto, zdaj že tradicionalno, predstavijo na Dupleškem dnevu nogometa, kjer se ob prazniku nogometa v Dupleku na revialni tekmi pomerijo z domačo ve­teransko ekipo NK Duplek. 
Čestitke veteranom iz Doba za iz­jemne nogometne predstave in zaslu­ženo osvojeno lovoriko. 
Sezona Najmodrejših iz Doba je zmagovita in šampionska! 
Vsi za veterane iz Doba, vsi za šampione iz Doba! 
Informacije o tekmah, igralcih in ostalih dogodkih lahko spremljate tudi na uradni klubski spletni stra­ni www.nkdob.si ter na naši Facebo­ok in Twitter (@NkRoltekDob) strani. 
Gregor Horvatič Stiki z javnostjo NK Roltek D ob 
Izjemen preboj rumenih bojevnikov v 1. ligo 
Po skupno odigranih 54 tekmah v sezoni so fantje kadetske in mladinske ekipe NK Kalcer Radomlje z veliko prednostjo šestnajstih točk osvojili prvo mesto in si s tem 
izborili mesto v prvi ligi. 
nk kalcer radomlje Obe ekipi sta že na samem začetku sezone kazali, da se letos lahko obetamo velikega uspeha, kar so v samem nadaljevanju tekmovanja zgolj še potrdili. Tako je v soboto, 27. maja, v Športnem parku Radomlje sledilo veliko slavje kadetov in mladincev, ki so se skupaj z Mlinar­ji, starši, trenerji in ostalimi klubskimi sodelavci veselili še dolgo v noč. 
Po besedah trenerja kadetov Duša­na Balutta in trenerja mladinske eki­pe Janija Pateta je bila za ta izjemen uspeh v tekmovanju ključna neizmer­na povezanost obeh ekip. Imeli so hrbtenico, pravo kemijo in na igrišču so dali vse od sebe. 
Ob tem velikem uspehu tako česti­tamo vsem igralcem, trenerjem, teh­ničnim pomočnikom, staršem in osta­lim, ki so kakor koli prispevali k rezul­tatom. Prav tako fantom želimo veliko sreče in uspehov v prihajajoči sezoni. 
Se vidimo v prvi ligi! 
B esedilo in foto : Gal a Andrić Rebolj, NK Kalcer Radomlje 

Pomlad v SSK Sam Ihan 
Tekmovanja so se ponovno začela. 

ssk sam ihan Čeprav pogled skozi okno ne kaže, da bi v tem letnem času smučarski skoki lahko pretirano uspe­vali, pa temu ni povsem tako. Treningi se nadaljujejo, prav tako smo začeli s tekmovanji na plastiki. 
V maju je bila izvedena tekma za pokal Žirov, kjer so nastopili tudi naši predstavniki. V kategoriji dečkov do 10 let so si naši dečki priskakali na-
Tekmovalci in njihovi navijači na tekmi v Žireh 
slednje uvrstitve: na 12. mesto je sko­čil Vid Škofič, Žiga Javernik in Matic Rovšnik sta si delila 14. mesto, Martin Rojc pa je na svoji prvi tekmi skočil na 
17. mesto. Kimy Brojan je pri deklicah do 11 let dosegla 4. mesto. Pri deklicah do 13 let je bila Kristina Drčar 4., Živa Mihelčič pa je skočila na 2. mesto. Pri dečkih do 11 let je Anže Mihelčič dose-gel 3. mesto. V kategoriji dečki do 13 let smo imeli tri predstavnike. Samo Se­ljak je skočil na odlično 2. mesto, Žiga Jančar na 7., Žiga Vaupotič pa na 9. Pri članih so tekmovali Miha Kveder, Žak Šilih in Žan Štupar. Eva Logar je med članicami dosegla 2. mesto. 
Čeprav smo aprila izvedli čistilno akcijo na objektu in ob njem, je treba tako stanje vzdrževati in ga še nad­grajevati. Zato so starši dnevno ak­
tivni pri manjših popravilih, košnji trave in urejanju okolice. Takšno po­vezovanje krepi timski duh in moti­vira vse, ki so vključeni v proces tre­ninga. 
Vse nadobudneže, ki jih smučarski skoki zanimajo, vabimo, da se nam pridružijo na treningih. Več informa­cij dobite na www.ssk-ihan.si/ 
B esedilo in foto: SSK Sam Ihan 
POIŠČITE NAS TUDI NA FACEBOOKU 

gl asilo občine do m žale 
slamnik | 31 
šport 

šah 
Pospešeni šah v Trzinu 
V počastitev praznika občine Trzin je potekel že tradicionalni turnir v pospešenem šahu, na katerem je sodelovalo 38 šahistk in šahistov. Zmagal je ruski fide mojster Piotr Timagin, ki je osvojil 7,5 točke, drugi je bil član Domžal Jože Skok, tretji Zdravko Vošpernik iz Ljubljane, če­trti Damjan Plešec iz Maribora, peti člana En Passanta Sašo Jančigaj Va­lentin, vsi so osvojili 6,5 točke, odi­grali so devet kol. Na vidnem šestem mestu je bil Virjan Boris Skok, člani­ca Domžal Pavla Košir pa je kot naj­boljša veteranka osvojila 29. mesto. 
Turnir tudi na Dobenu 
Ob prazniku občine Mengeš se je turnirja v pospešenem šahu udele­žilo 36 tekmovalcev. Na prvih dveh mestih sta bila mednarodna mojstra Leon Mazi iz Kranja in Igor Jelen iz Ljubljane, tretji pa domačin, 15-le­tni Domen Tisaj. Na sedmem mestu je bil Jože Skok, ki je bil najboljši veteran, najboljša veteranka pa Pa­vla Košir na 15. mestu. Člana Dom­žal Mirko Čokan in Janez Bizjak sta osvojila 20. in 22. mesto. Oba turnirja sta bila vzorno organizirana. 
Domžale druge v Trbovljah 
V počastitev občinskega praznikaTrbovelj in 70. obletnici Šahovskega kluba Rudar so pripravili moštveni turnir v pospešenem šahu, kamor so povabili tudi Domžalčane. Sodelo­valo je devet ekip, ŠD Domžale pa je zasedlo odlično drugo mesto in pre­jelo lep pokal za Zagorjem ob Savi inpred ŠK Rudar Trbovlje. Marjan Kar­nar je zbral 5,5, Bojan Osolin 6, Lan Turek Timotej 6,5 in Mirko Čokan 4 točke, odigrali so osem partij.
 Jože Skok 
žnk vir 
Nogometašice ŽNK Vir zaključile sezono z odliko 
Ob obisku Športnega parka na Viru pri Domžalah ne boste nič več prese­nečeni, ko boste na nogometni zele­nici zagledali simpatična dekleta. Ta niso članice kakšne navijaške skupi­ne, pač pa nogometašice Ženskeganogometnega kluba Vir (ŽNK Vir), ki pod strogo taktirko trenerja Luke Orehka pridno in vestno trenirajo ter se resno pripravljajo na nogome­tne tekme. 
Članice ŽNK Vir so aktivne že vrsto let, trenirajo dvakrat teden­sko in so letos nastopale v rekrea­tivni Ženski nogometni ligi (ŽNL) Lepota in zdravje, ki je potekala v organizaciji ŽNK Ilirska Bistrica. 
Zaključek lige je bil letos v Gro­supljem, ligaški naslov so osvojile nogometašice ŽNK Car Center Ce­rar Radomlje, nogometašice ŽNK Vir pa so se uvrstile na 4. mesto. Gre za kakovostno ligo in v njej ne manjkalo pravih evrogolov, natanč­nih podaj in še več borbenih akcij. 

Prav zato je uvrstitev Virjank odli­čen rezultat, nenazadnje, pri neka­terih ekipah, le-teh je v ligi sedem, nastopajo tudi nekdanje in nekate­re zdajšnje nogometašice 1. ŽNL. 
Dekleta z Vira vabijo zaintere­sirane v svoje vrste. Več informacij na www.nkvir.si ali e-naslovu sdn­vir@gmail.com. 
 Gregor Horvatič Foto: P R .NK Vir 

šport 
Marolt in Mali blestela na domači Občina in občani skrbimo za zdravje vseh nas in mednarodni sceni 
Ni razloga, da v Domžalah ne bi mogli nekaj narediti zase. Brezplačno. Seveda smo vse to zgradili Domžalčani iz davkoplačevalskih proračunov, z voljo in znanjem vpletenih v društva Glavna akterja Atletskega kluba Domžale tudi v juniju in to nam je vsem velika pohvala. Nekaj projektov je nastalo tudi iz evropskih sredstev. 
šprinter Luka Marolt in tekač na srednje proge Jakob Mali. 

Obbistriška pot je urejena in zelo dol­ga. So deli, kjer lahko srečate ogromno ljudi in deli, kjer v samoti preživite svoje aktivne trenutke. Ob poti so pitniki, koši in vse manj je pasjih iztrebkov, saj se v Domžalah lastniki psov vse boj zaveda­mo, da za čisto in zdravo okolje potre­bujemo pametne glave. 
Pred kratkim smo v Domžalah pri­dobili novo turistično informacij­sko točko, TIC Domžale, ki so si jo Domžalčanov večkrat zaželeli. Verja­memo, da se bo razvijal tudi športni turizem, kajti Domžale so točka, kjer tovrstne aktivnosti lahko brez težav potekajo. 
ke, so lahko z vami in zanje delovna ekipa poskrbi, da se gibajo, igrajo in veselijo. Namen je, da smo tudi v tem primeru odrasli lahko čudovit zgled za gibanje in preživljanje prostega časa skupaj vsaj enkrat tedensko. 
Pohvala sledi Zavodu za šport in re­kreacijo Domžale, ker skrbi, da se do-

Domžalski atleti so odlično načrtovali za nastop na ekipnem evropskem pr-Igralni parki so vse bolj opremlje-Brezplačna vodena vadba je danes gaja, aktivira in spodbuja ljudi v giba­formo in v glavni del sezone vstopajo venstvu 2. lige v izraelskem Tel Avivu. ni z igrali, plezali in zverali, zato za gi-redkost, zato Domžalam toliko bolj nje in posledično ohranjanje zdravja. s številnimi odličnimi rezultati, z oseb-Tam je 24. junija nastopil odlično, saj banje otrok lahko tudi v tem primeru pohvale. Z veseljem vas pričakujemo vse tja nimi in s klubskimi rekordi ter z uspehi je z novim osebnim rekordom 10,67 se-poskrbimo vsak dan in vedno znova. Razlog, da se ne gibate v Domža-do meseca novembra na atletskem tako doma kot v tujini. kunde v teku na 100 metrov osvojil de-Zdravje je tista vrednota, ki je ne lah, ker nimate sredstev, da bi plače-stadionu v Domžalah ob 18.00 oziro-
Tu znova prednjači v prvi vrsti tekač veto mesto, s štafeto 4 x 100 metrov pa gre zanemariti. Niti za trenutek. vali vadbene procese, je tako popolno-ma 18.30. Pridružite se nam lahko ka-Jakob Mali, ki si je na mednarodnih re-ciljno črto prečkal kot peti. V Domžalah imamo tudi veliko ma neupravičen. Treba je le najti čas darkoli. Predprijave niso potrebne. prezentančnih tekmah priboril dve sre-Na domačih terenih še naprej blesti aktivnih društev, ki uspešno skrbijo in energijo. Odločite se lahko tudi za Pozorni bodite le na čas začetka vad­brni medalji. V italijanskem Bressano-mlada pionirka Maruška Vuk, ki je iz-za profesionalno vejo športa in tudi brezplačno vadbo Rekreacija za vse, be. Sicer pa se srečamo ob Bistriški nu je na začetku junija na 35. mitingu boljšala letošnji drugi klubski rekord. rekreativno plat. Vsa ta društva in or-ki poteka vsak ponedeljek ob 18. uri z poti s korakom za korakom. Brixia kot član reprezentance mlajših Po rekordu v četveroboju med pionirka-ganizacije povezuje Zavod za športzborom na atletskem stadionu v Dom-Privoščite si dan brez televizije mladincev na 2000 metrov z zaprekami mi U12 je od mitinga v Radovljici podpi-in rekreacijo Domžale. Povezovanje žalah. V času vročine julija in avgusta in računalnika! v cilj pritekel kot drugi s časom 6:04,62, sana še pod najhitrejšo znamko v teku pomeni vpeti društva v izvedbe aktiv-bomo vadili od 18.30 do 19.30. Po vad­še hitrejši pa je bil nato sredi meseca v na 60 metrov. S časom 8,75 sekunde je nosti za občane z namenom ohranja-bi si lahko privoščimo tudi rekreacij-P redsednica ŠAD Mavrica madžarskem Miškolcu. Na četveroboju le za stotinko sekunde izboljšala klub-nja zdrave in aktivne populacije. sko plavanje v bazenu. Če imate otro-Mojca Grojzdek reprezentanc mlajših mladincev je bil ski rekord Hane Gorza iz leta 2006. v isti disciplini prav tako drugi s časom Domžalski pionirji in pionirke U16 6:02,76, s čimer je izpolnil tudi medna-so 25. junija vrh krojili tudi na ekipnem rodno normo za svetovno prvenstvo za prvenstvu Slovenije v njihovi kategori-
Upešno izveden 5. humanitarni tek Tečem, 
mlajše mladince v Keniji (6:03). A pot ga ji. Jan Emberšič in Lucija Florjančič sta tja še ne bo vodila, saj je Atletska zveza slavila v metu kladiva, Maja Per v teku 
da pomagam 
Slovenije normo zaostrila na 6:00. Na na 2000 metrov, na tretjem mestu sta Madžarskem je Slovenijo zastopala še pristala Alan Radič v metu diska in Ma-Tjaša Jankovič, ki je bila v metu kladiva tic Križman v suvanju krogle ter štafe-V soboto, 3 junija 2017, je bil v Arboretumu uspešno izveden že 5.tek, ki ga organizirata šesta z dosežkom 48,17 metra. ta 4 x 100 metrov v postavi Črt Lapanje, 
Lions Klub Domžale in Lions Klub Kamnik. 
Reprezentančni dres je prvič oblekel Izak Bogovič, Aljaž Kos Jamnik in Luka Luka Marolt. In to na kakšen način. Na Dacar. S časom 49,73 sekunde so izbolj­kvalifikacijah za Atletski pokal Slove-šali tudi klubski pionirski rekord. Pio­nije je slavil tako v teku na 100 kot 200 nirji so ekipno tekmo končali na sed­metrov z novima osebnima rekordoma mem mestu, pionirke pa na 13. (10,84 in 21,80), in si pritekel povabilo D omen Jarc Že pred 10. uro so se zbirali udeleženci Druženje je bilo prijetno in uspe-Zahvaljujemo se donatorjem in teka, ki so na prireditvenem prostoru šno tudi za tiste, ki so bili samo sim-sponzorjem: spremljali nastope Godbe Domžale, patizerji teka in spremljevalci teka-– Občine Domžale, Kamnik, Komen­folklore iz Komende in mažoretk iz čev. Vsem je Arboretum s prostim da, Mengeš in Trzin Kamnika. Na startu ob Kamniški Bi-vstopom omogočil, da so se spreho-– Porsche-Škoda SPC Škerjanec, strici se je zbralo 160 registriranih te-dili po parku, ki je ponujal prjetno za-Domžale kačev, ki so tekli na 5 km in 10 km v vetje pred vročim soncem. – Radio HIT, Domžale smeri od Arboretuma do Domžal in po Organizacijsko je bil 5. tek zah-– Arboretum Volčji Potok drugi strani nazaj. teven projekt, saj smo prvič pripra-– ELES, d. o. o. 
Tek je bil humanitaren, saj smo vili tek na čas. Povezali smo pet ob-– in zbrana sredstva namenili dvema dru-čin - pet županov – gradili mostove – Kulturno društvo Godba Domžale žinama v občini Mengeš in Komenda. zaupanja in s tem utrdili sodelovanje – Društvo kamniških mažoretk Ve-
Po zaključenem teku so se župani vseh, ki verjamejo v poslanstvo lion-ronika petih občin: Domžale, Kamnik, Trzin, sov in našega slogana We Serve – Po-– Folklorna skupina DU Komenda Mengeš, Komenda pomerili v hoji z magamo – Prostovoljno gasilsko društvo Ho­zavezanimi očmi na dolžini 95,6 m Ob praznovanju 100-letnice lio-mec Tako so se za trenutek preselili v svet nizma v svetu smo z izvedenim do-Hvala tudi vsem, ki ste s svojo po­slepih in slabovidnih. godkom tudi Lionsi Domžal in Ka-močjo in prisotnostjo pripomogli, da 
Sledila je podelitev zahval in medalj mnika prispevali svoj delež.je projekt uspel. nastopajočim, ki so bile razdeljene med Želimo si, da bo nova trasa posta-– Lions klub Domžale moške in ženske po kategorijah (dolži-la prepoznavna med tekači, obisko-– Lions klub Kamnik na teka in starostne skupine), najpoča-valci in navijači ter privabila obisko-– Leo klub Kamnik snejša tekača in najstarejšega tekača. valce tudi naslednje leto. Foto : Matjaž Klemenc 


šport 

26. domžalski plesni dan je za nami 
V nedeljo, 11. junija, je potekal že 26. domžalski plesni dan v organizaciji Plesne šole in Plesnega kluba Miki. Športno dvorano Domžale je napolnilo 750 plesalcev skupaj z Godbo Domžale. 
Ob 17. uri so se na dogodku MI, KI ple­šemo z Godbo Domžale predstavili ple­salci Plesne šole Miki. Nastop je pope­strila Godba Domžale, ki je plesalcem omogočila edinstveno izkušnjo, da so zaplesali na glasbo v živo. V uvodnem nagovoru je vse prisotne pozdravilavodja Plesne šole Miki Špela Rozman, ki je poudarila namen dogodka: da se vsi plesalci, ki vse leto pridno obiskuje­jo tečaje, na zaključnem dogodku pove­žejo, drug drugemu pokažejo, kaj znajo in predstavijo različne zvrsti. Povezava se je čutila skozi idejno dovršeno pre­pletanje plesišč in plesalcev različnih starosti ter zvrsti, vse od najmlajših plesalcev iz vrtca in gibalne igralnice pa do šolskih plesalcev iz več kot 30 skupin in plesalcev hip hopa, jazz bale­ta ter break dancea. Še vedno aktualni svetovni vice prvaki iz Plesnega kluba Miki so nastopili s svojo novo tekmo­valno street show koreografijo in pred­stavili eno izmed tekmovalnih točk. 
Otroci so se na nastop s pedagogi pridno pripravljali že od septembra in se v tem času naučili več kot deset raz­ličnih plesov, predstavili pa nekaj naj­ljubših. Gledalce so z valčkom očarali tudi plesalci Varstveno delovnega cen­tra Loke. Vsi nastopajoči so se razvese­lili darila, ki so ga prejeli ob zaključku 
– novo Miki majico in šopek rož. 
Ob 19.30 smo odprli tudi zaključni nastop Plesnega kluba Miki. Na njem so nastopile tekmovalne skupine, ki se vsako leto udeležujejo tako držav­nih kot mednarodnih tekmovanj in dosegajo odlične rezultate. Večerni dogodek se je odel v zlato barvo, saj je Plesni klub Miki praznoval 20 let de­lovanja. Predsednica Plesnega klu­ba Miki Saša Eminič Cimperman je v uvodnem govoru predstavila tudi ne­kaj prelomnic v zgodovini plesnega kluba v številkah. Prvi, ki so leta 1998 na tekmovanju nastopili, so bili plesni pari. Petnajst let je, odkar so zapisa­li prvi nastop na svetovnem prvenstvu s show plesalci in se ga od takrat vsa­ko leto znova udeležili. Prvi svetovni prvaki leta 2004, leta 2005 prva slo­venska mladinska svetovna prvakinja Maja Sonc in prvi nastopi hip hop ple­salcev. Do danes so skupno zabeleži­li 32 osvojenih naslovov svetovnih ozi­roma evropskih prvakov, skupno 92 pokalov z mednarodnih tekmovanj in še 84 finalnih uvrstitev. Klub pa za največji uspeh šteje pomoč pri osebni rasti plesalcev in nadaljevanje pouče­vanja nekaterih teh plesalcev v PŠ in PK Miki. Gledalce sta pozdravila tudi mag. Renata Kosec, podžupanja Obči­ne Domžale, in Uroš Križanič, direk­tor Zavoda za šport in rekreacijo Dom­žale. Vsi plesalci, ki so vse leto pridno trenirali in dosegali najvišje stopnič­ke tako na državnih kot mednarodnih tekmovanjih, so se na koncu poslad­kali tudi s torto. 
Karin Lisjak 

Domžalski Trisportovci odlični na državnem prvenstvu 
Na državnem prvenstvu v triatlonu za leto 2017 v Kočevju so domžalski člani triatlonskega kluba Trisport Exotrerm dosegli odlične rezultate. 

V Super sprint triatlonu, kjer prema-V Sprint triatlonu na razdaljah 750 terani 1 dopolnil Miha Pančur s 3. me­gujejo razdalje 300 m plavanja, 10 km m plavanja, 20 km kolesarjenja in 5 stom. kolesarjenja in 2 km teka, je Domen Bo-km teka je Urban Mežnar v kategoriji Mlajši so tekmovali v akvatlonu janc v kategoriji starejši dečki osvojil 3. mlajši mladinci zasedel 7. mesto, Žiga – 200 m plavanja in 1 km teka, kjer mesto in Matic Mežnar 4. mesto. Vita Pi-Podbevšek v kategoriji člani 1 dose-je v kategoriji mlajši dečki Arne Pilih lih je med kadetinjami osvojila 3. mesto. gel 2. mesto. Zbirko je v kategoriji ve-osvojil odlično 2. mesto. 
Promoviramo šport in vrednote 

Tekmovalno uspešni 
klub borilnih veščin domžale 
Maj in junij sta bila za Klub borilnih veščin Domžale v znamenju promocij borilnih športov in vrednot pa tudi tekmovalnega uspeha Marjana Bol­harja na najmočnejšem kickboxing tekmovanju za svetovni pokal, imeno­vanem Best fighter v Riminiju. 
Tako so v Osnovni šoli Dob gosti­li na mini seminarčku najboljšega slo­venskega profesionalnega borca me­šanih borilnih veščin, znanih pod imenom MMA – Uroša Jurišiča, ki se lahko pohvali s številnimi uspehi – tako kot amaterski kot profesionalni borec, predvsem pa borbenostjo, ki je še kako pomembna za uspehe v tem športu. Klub borilnih veščin Domžale je s partnerjema projekta, Zavodom za šport in rekreacijo Domžale ter Obči-
Med 15. in 18. junijem je v italijan­skem Riminiju potekal najmočnejši kickboxing svetovni pokal, imenovan Best fighter. Selektor slovenske repre­zentance Bojan Korošec med drugim dejal, da je ta izjemno zahtevni turnir­potrdil kvaliteto slovenskih tekmoval­cev, ter podal jasne okvire za sestavo re­prezentance za kadetsko in mladinsko evropsko prvenstvo ter člansko svetov­no prvenstvo novembra v Budimpešti. 
Marjan Bolhar je po 11-mesečni odsotnosti iz ringa osvojil 5. mesto v članski konkurenci do 74 kg. Za me­daljo se je boril s svetovnim prvakom Alexeyjem Lenbergom iz Rusije. 
Na pripravah so mu pomagali tek­movalci Kluba borilnih veščin Dom­žale: trener Blaž Leben, Matej Opara, Andrej Repnik, Matija Lipovšek, De-

Delavnica Z jogo proti stresu 
V soboto, 6. maja, je Društvo joga v vsakdanjem življenju Domžale v OŠ Venclja Perka organiziralo triurno delavnico o premagovanju stresa z jogo. 
Učiteljica joge dr. Vojka Bole-Hribov­

nov. Tudi vaje za razvijanje ravnotežja 
šek, dr. vet. med., je najprej predstavi­sproščajo in pomirjajo. Po razgibavanju no Domžale, organiziral Dan mladih jan Merič Krnc, Petra Žejavac, Hana la, kaj je stres in kaj ga povzroča. Opisa­vsega telesa s preprostimi vajami, ki jih v Športnem parku v Domžalah, kjer in Teja Mihelčič. Zahvaljuje se tudi la je, kako se odzivamo nanj in kako se zmore vsaka tudi manj gibljiva oseba, je lahko mladina podrobno spozna-domačim, Centru za zaščito in reše­vedemo, kadar smo v stresu, ter škod­so se sprostili še z vodenim sprošča-vala osnove športov, predvsem pa uži-vanje Domžale, zdravstvenim domo­ljive posledice dolgotrajnega stresa. Da njem in dihalnimi vajami. Odzivi ude-vala na raznih točkah. Marjan Bolhar, vom Domžale in Celje, Golniku, ZSPGbi lahko sami izkusili, kako joga po­ležencev so bili zelo pozitivni. Nekateri ambasador športa in predsednik KBV in ZSŠD, Koželju Dob, KS Dob, Ob­maga premagovati stres, so udeleženci že vadijo jogo, za druge pa je bila to Domžale, je sodeloval tudi pri obli-čini Domžale, KBZS, Gostišču Tro­vadili jogijske sprostitvene tehnike. Ker nova izkušnja. Jogijske vaje so psiho-kovanju največje sestavljene risbe na jane, Polet02, Domzalec.si, Slamni­se napetosti ob stresu najpogosteje ka­fizične, s sproščanjem telesa se sprosti svetu na Osnovni šoli Roje. Za otroke ku, Domžalsko-kamniškim novicam, žejo v hrbtenici, so preizkusili vaje, ki psiha, ko smo psihično sproščeni pa se je pripravil predstavitev zanimivih in PGD Dob, Global sport Clinici, KBV­jo sproščajo, še posebej vrat, ramenski sprosti tudi telo. Z redno vadbo joge se uporabnih športnih prijemov. Kot so Domžale in foto Rok Majhenič, Klub obroč in križ. Z razteznimi vajami so naša odpornost proti stresu zelo pove-zapisali v šoli, se Marjanu posebej za-Center Ljubljana, Fitnesshopbtc. 
sprostili napete mišice, z dinamičnimi ča in tako poveča kakovosti življenja. hvaljujejo, ker jim je s svojo dobrodel-Vera Vojska vajami pa so se znebili stresnih hormo-
Maja Kotar nostjo polepšal dan. Foto : KBV D omžale 
šport 

Ob zaključku tekmovalne sezone novi namiznoteniški uspehi 
V Radljah ob Dravi je potekal Masters turnir, zadnji v sezoni 2016/17. 
namizni tenis Tekmovali so v osmih kategorijah, pravico nastopa je imelo samo prvih 16 na slovenski ja­kostni lestvici v posamezni kategoriji 
– med njimi je bilo kar 14 naših igralk in igralcev, največ od slovenskih na­miznoteniških klubov. Doseženih je bilo veliko odličnih končnih uvrsti­tev; tu je nekaj odmevnejših – mlajše kadetinje: Gaja Kobetič, 5.-8.mesto, mlajši kadeti: Dejan Jokič, 2. mesto, Aljaž Goltnik, 3. mesto, kadetinje: Tara Kobetič 2. mesto, Gaja Kobetič, 5.-8. mesto, mladinke: Ana Tofant 2. mesto, Katarina Stražar 3. mesto, čla­nice: Ana Tofant 1. mesto, Katarina Stražar, 2. mesto. 
V Murski Soboti je potekal 2. Top turnir za najboljših 24 v kategoriji U15. Naš klub so zastopali štiri dekleta in štirje fantje. V 1. kvalitetni skupini pri dekletih je slavila Vita Kobetič, drugo mesto je osvojila njena sestra dvojčica Tara. V drugi skupini je uspešno tek­movala Gaja Kobetič s 3. mestom. Pri fantih sta v 2. kvalitetni skupini odlič­no nastopila Aljaž Goltnik (2. mesto) in Dejan Jokič (3. mesto). 
V Preserjah pod Krimom je potekal TOP turnir za najboljših 24 deklet in fantov v starostni kategoriji U13. Naš klub (NTS Mengeš) so uspešno zasto­pali: Aljaž Goltnik (2. mesto v 1. sku­pini), Dejan Jokič (3. mesto v 1. skupi­ni), David Grad (4. mesto v 2. skupini), posameznicami zabeležila eno zmago tudi po tem, da je to najhitrejša špor-Gaja Kobetič (5. mesto v 1. skupini), (proti Avstralki 4:3) in en poraz (proti tna igra z žogo. Vpis novih članov bo Neža Pogačar Žun (4. mesto v 2. skupi-Estonki 2:4), kar sicer ni bilo dovolj za 4. septembra v naši dvorani v Mengšu ni), Živa Markič (2. mesto v 3. skupini), uvrstitev med najboljših 128 na svetu, (Slovenska c. 39, poleg slaščičarne Brina Markič (3. mesto v 3. skupini).je pa že sama udeležba na svetovnem Flere). Dodatne informacije lahko do­
Še nekaj mednarodnih novic. Na članskem prvenstvu vsekakor lepa iz-bite pri Davidu Orešniku (031 502 157) svetovnem prvenstvu za člane in čla-kušnja za 18-letno Ano. ali Janezu Stibriču (031 612 835). nice, ki je potekalo v Nemčiji, je bar-Letošnja tekmovalna sezona se iz-Besedilo in foto: Janez Stibrič ve slovenske reprezentance branila teka, naši pogledi pa so seveda usmer-Napis pod fotografijo: Takole smo tudi naša članica Ana Tofant. V kon-jeni že v naslednjo tekmovalno sezo-navijali za našo Ano, ki je nastopi­kurenci dvojic je skupaj z Manco Faj-no 2017/18. Vabljeni vsi, ki bi želeli la svetovnem članskem namiznoteni­mut izgubila v prvem krogu, je pa med trenirati namizni tenis, šport, ki slovi škem prvenstvu v Nemčiji. 

Uspešen nastop na finalu šolskega namiznoteniškega tekmovanja 
V Puconcih v Prekmurju je potekalo letošnje finalno tekmovanje v šolskem namiznem tenisu. 
namizni tenis Pravico do nastopa na tem finalnem tekmovanju so imeli učenci in učenke, ki so se uspeli uvr­stiti med najboljše štiri na polfinal­nem tekmovanju. Iz naše regije so bili na polfinalu v Novi Gorici uspešni ter so se uvrstili v finale Vita in Tara Ko­betič, Živa Markič, Ana Peterlin, Neža Pogačar Žun, Maj Guček in Luka Jokić. Nastopili so v svojih starostnih kate­gorijah, v vsaki skupini je nastopilo osem najboljših iz Slovenije (po štirje iz vsake polfinalne skupine). 
Vita in Tara Kobetič sta nastopili v konkurenci deklet v absolutni kate­goriji (s točkami Namiznoteniške zve­ze Slovenije) – na koncu je Vita osvoji­la tretje, Tara pa četrto mesto. Ana Pe­terlin je v konkurenci učenk od 6. do 9. razreda osvojila tretje, Živa Markič pa peto mesto. Neža Žun Pogačar je v ka­tegoriji učenk od 1. do 5. razreda osvo­jila drugo mesto. V konkurenci učen­cev od 1. do 5. razreda je Luka Jokić osvojil drugo mesto, Maj Guček pa je bil takoj za njim, osvojil je tretje mesto. 
Oba trenerja, ki sta spremljala in vodila tekmovalce in tekmovalke, Da­vid Orešnik in Janez Stibrič, sta bila z doseženimi uspehi zadovoljna. To je tudi nov dokaz, da se samo z uspe­šnim delom prek namiznoteniških krožkov v osnovnih šolah da dose­či odlične rezultate na državni rav-Ob zaključku letošnjih šolskih na-movanjih v namiznem tenisu – od tek­ni, zato oba trenerja vabita osnovno-miznoteniških tekmovanj oba trener-movanja domžalske regije, kjer so naj­šolce in osnovnošolke, da se v nasle-ja še enkrat izrekata čestitke in pohva-boljši napredovali na področno tekmo­dnjem šolskem letu pridružijo igra-le vsem, ki so letos zastopali posame-vanje in nato vse do finala v Puconcih. nju namiznega tenisa. zne osnovne šole iz naše regije na tek-B esedilo in foto: Janez Stibrič 

sankukai karate klub domžale 
V soboto, 10. junija 2017, so telovadni­co OŠ Venclja Perka preplavili karatei­sti in karateistke iz Domžal in širše oko­lice. Vsi smo imeli enotni cilj, položiti višji pas. 
Prednost smo dali najmlajšim in hkrati najpogumnejšim karateistom, ki so prikazali, kaj vse so se pod vodstvom 
Lep zaključek šolskega leta 
Šolsko leto se je počasi približalo koncu in karateisti smo se že zelo veselili prisluženih počitnic. Še preden smo se od treningov zares poslovili, nas je čakalo še zadnje dejanje – semestrski izpiti za višje pasove. 

lepec, Hana Zabret, Anže Žebalc, Lori Leskovšek, Brina Logar, Tadej Mihe­lič, Žiga Miklavčič, Kostja Leon Mla­kar Smrekar, Eva Ogrinc, Patrik Pogač­nik, Rok Prašnikar, Sergej Rašić, Don Remškar, Nejc Rugelj, Matic Savič, Niko Strojan, Vito Strojan, Mark Avbelj, Jaka Bizjak, Matej Bodlaj, Zarja Bricelj, Ma-tic Capuder, Jaka Corel, Aljaž Čebulj, 
svojih trenerk v letošnjem letu naučili. Stav 5, cuki in kijaj seveda niso manj­kali. Močno smo jim zaploskali, nato pa se je začel resnejši del – prikaz tehni­ke za višje pasove. Začeli smo z najniž­jimi, belimi pasovi, in se počasi prebi­li do barvnih. Prav vsi otroci so se izre­dno potrudili in temu primerni so bili tudi rezultati. 
Prvi beli pas, 8. kyu, so pridobili: Jakob Vodlan, Nik Majdič, El‘Jese Pro­šić, Patrik Valentin Radanović, Žan Zabret, Kristjan Škarja, Gaber Cot-man, Matic Požek, Lucija Zorman, Vasja Rovšek, Tobija Vid Škulj, Liam Zajc, Lovro Bregar, Aljaž Buriel Tav­čar, Lana Dolenc, Ajda Gradišar, Luka Gregorič, Anej Harb, Tian Kepec, Lev Aleksej Leskovec, Ostap Lotokhov, Vid Majhenič, Lucija Majhen, Tristan Pegan, Lev Praprotnik. 
Nosilci drugega belega pasu, 7. kyu, so od zdaj naprej: Adnan Pajazetović, Katarina Avguštin, Eva Kokelj, Ula Ko­kelj, Stela Pavli, Vito Šeme. 
Izpit za tretji beli pas, 6. kyu, so uspešno opravili: Lara Brodar, Enej Hrovat, Jan Kunovar, Emilija Perko, Luka Zobavnik, Aleks Orešek, Jan Ko­mat, Anže Kuhar, Žiga Brnot, KenanDurmišević, Žiga Habjan, Jure Luštrek, Ajdin Pajazetović, Ažbe Zobec, Timo­tej Smrekar, Pia Svetina, Tai Teslić, Kia­ra Us, Sergeja Us, Alex Vagaja, Max Ve-Urh Deželak, Niko Franetič, Peter Grilj, Tian Jončeski, Filip Kolenc, Lan Kon­čarn Starin, Taja Krevs. 
Znanje za rumeni pas, 5. kyu, so pri­kazali: Urban Dovžan, Ana Hudnik, Ta­dej Kadunc, Elina Pavli, Pika Prosenik,Evelin Somrak, Hana Šeme, Martin Tr­šan, Grega Vidmar, Viktorija Vugrinec, Filip Zakrajšek, Sanela Brkić, Urška Ko­rošec, Tomaž Zver. 
Oranžni pas, 4. kyu, so si prisluži­
li: Maša Kopitar, Samo Gorjup, Jan Ja­nez Grabnar, Matej Zorc, Karlin Stanek, Maja Rot. 
Zeleni pas, 3. kyu, si bodo odslej lahko zavezali: Urh Brodar, Lija Roza­lija Cerar, Julija Štempelj. 
Vsem za dosežen uspeh iskreno če­stitamo ter jim želimo veliko motiva­cije in dobrega treninga tudi v priho­dnjem letu! 
Skupaj s počitnicami pride na vrsto, za mnoge karateiste, najlepši del leta.Že 40. po vrsti bomo v prvi polovici juli­ja svoje domove zamenjali za apartma­je v Umagu. Z 2. julijem se bo namreč začela jubilejna 40. letna karate šola. Iz Domžal se je letos prijavilo veliko šte­vilo udeležencev in vsi komaj čakamo, da bomo na svežem morskem zraku iz­popolnjevali svoje karate tehnike. Tisti najbolj pridni bodo lahko tudi v Umagu položili višji pas. Se vidimo!
Tjaša Šinkovec 
17. mednarodno tekmovanje v olimpijskem dviganju uteži 
V soboto, 3. junija 2017, je Težkoatletski klub Domžale priredil 17. mednarodno tekmovanje v olimpijskem 
dviganju uteži. 
tak re za ekipni turnir, kjer vsaka ekipa šteje tri tekmovalce, njihovi posamični rezultati pa se nato preračunajo glede na tako imenovani sinclair koeficient. Koeficient je podobno merilo kot atlet­ske tablice in služi temu, da se lahko vrednotijo rezultati tekmovalcev v raz­ličnih kategorijah po teži. Težkoatletski klub Domžale je nastopal z dvema eki­pama, ki pa nista bili kos zmagovalcem. Klub Herkules iz Bača je prepričljivo osvojil turnir. Drugo mesto je zasedla prva ekipa domačega kluba (v postavi: Jernej Orešek, Valentin Orešek in Anže Kosmač), tretji so bili tekmovalci in tekmovalka druge ekipe Domžal (JoštJanša, Jaka Žagar in Petra Pavlič), če­trti Spartak iz Subotice in peti Radnič­ki iz Sombora. Najboljši posameznik turnirja je bil Stevan Vladisavljev, član Herkules Bač (61 kg lastne teže) ki je v potegu zmogel 102 kg in v sunku 130 kg. Med posameznicami pa je bila najboljša Petra Pavlič (poteg 60 kg, sunek 85 kg). 

šport 

Mednarodno tekmovanje Pirueta 2017 Gorenjsko prvenstvo DU v 
Tradicionalno mednarodno tekmovanje v umetnostnem kotalkanju Pirueta 2017 je šahu 2017 končano in tako kot vedno do zdaj zelo uspešno. 
Društvo upokojencev Domžale gostitelj in zmagovalec 

kk pirueta Tudi tokrat je bila orga­nizacija na nivoju, kar je pričakovano za tako urejen kotalkarski klub. Letos se je tekmovanja udeležilo 70 tekmo­valcev oziroma umetnostnih kotal­karjev iz Italije, Hrvaške in seveda iz Slovenije. Tekmovanje je štelo tudi v skupno točkovanje za Pokal Slovenije, kot se imenuje večkratno tekmovanje in se tekmovalci razvrstijo na skupno število točk osvojenih na različnih tekmovanjih po vsej Sloveniji. 
Domače tekmovalke so bili naju­spešnejše, tako so se na najvišjo zma­govalno stopničko povzpele tekmo­valke Maja Trojanšek, Evelin Breznik Falk, Alja Smrekar in Janja Blaž. 
Veliko tekmovalk je bilo prvič na tako veliki preizkušnji in prisotna je bila tudi trema. V prihodnje bodo nastopile še na pomembnejših tekmovanjih in tam bo že veliko bolje. Za podmladek tako v klubu nimajo skrbi, zato se upra­vičeno veselijo naslednjih nastopov. 
Predvsem jih konec junija čaka dr­žavno prvenstvo, na katerem bo treba pokazati obilo znanja, če si bodo že­leli poseči po boljših mestih. V klu­bu največ pričakujejo od njihove naj­boljše tekmovalke Tanite Kaje Černe, čeprav se trenutno ukvarja s sanacijo kolenske poškodbe, vsi pa upajo, da bo tako zagrizena tekmovalka stisnila zobe in odpeljala svoj program tako, kot to zmore le ona. 
B esedilo in foto: KK P irueta 
Uspešen zaključek sezone 
Košarkarice Ženskega košarkarskega kluba Domžale so zaključile sezono z odličnimi 
mednarodnimi uspehi. 
žkk domžale Za njimi je pestra se­zona, ki so jo končale s piknikom in seveda s podelitvijo priznanj za po­sebne uspehe. Posebna priznanja so prejele: Ana Markovič za 6. indeks strelke prvenstva U15, Lea Lipovšek za napredek v igri U15, Eliza Pin-tar za kapetansko vlogo v ligi U15, Zarja Dremel za 2. indeks strelke prvenstva U17, Blažka Hribar za ka­petansko vlogo v ekipi U19, Lorena Molnar za MVP prvenstva članic 1. SKL, Urša Serdinšek Betlehem za najboljšo podajalko članske ekipe, Vanja Tajher za uspešen kapetanski prvenec med članicami in Eva Ste­fanoski za naslov evropske prvaki­nje divizije B U20 in seveda nastop na EP divizije A. Vsekakor pa sta še dva uspeha prišla čisto ob koncu šol­skega leta, ko so se dekleta podala na mednarodno tekmovanje United World Games. Najprej so košarkarice ekipe U14 osvojile odlično 2. mesto, kjer so se v finalu dostojno borile proti reprezentanci Ukrajine. Ekipa U19 pa je v vroči končnici v borbi za tretje mesto premagala Avstrijsko Koroško. 
(mkk) 
in dobrih prijateljev 
Zaključek 10. sezone delovanja plesne šole 
sih ob sredah zvečer na ploščadi dr­sališča Domžale. Organiziran bo tečaj latino in standardnih plesov – solo in v parih. Vstop je prost. Več informacij na: spletna stran, Facebook ali na 040 732 027, Damjan. 
Pridruži se nam tudi ti, spoznaj nove prijatelje in spoznaj, da z glasbo in giba­njem ne krepiš samo telesa, ampak tudi svoje možgane, in doživi fantastičen ob­čutek, ko obvladaš svoje telo, misli, ču­stva in postaneš ti samo ti. 
Splet: www.urska-domzale.com/ 
FB: plesna šola Urška Domžale 
S aša Volk, vodja plesne šole Urška D omžale Foto : arhiv P lesne šole Urška domžale 
šah V letu, ko Društvo upokojencev Domžale praznuje prvih sedem dese­tletij uspešnega dela, v katerem so po­sebno pozornost namenjali tudi rekre­aciji in športu, so bili njihovi šahisti,skupaj z Šahovskim društvom Domžale gostitelji gorenjskega prvenstva v šahu ter se še enkrat več dokazali kot odlični tekmovalci in organizatorji. Ob tem je treba zapisati, da je bil prav šah tisti, v katerem so domžalski upokojenci pose­bej uspešni. V njihovi ekipi so nastopa­li znameniti šahisti, ki so prispevali, da so bili šahisti DU Domžale med najbolj­šimi. Eden izmed njih je bil tudi Vide Vavpetič, v njegov spomin pa so letos ob občinskem prazniku pripravili tur­nir v pospešenem šahu in ga v spomin na velikega domžalskega šahista poi­menovali 1. memorial Vida Vavpetiča. 
Na letošnjem gorenjskem šaho­vskem prvenstvu 18. maja 2017 v Dom­žalah je sodelovalo devet ekip, društva pa so lahko prijavila poljubno števi­lo tekmovalcev; za ekipno uvrstitev so štele štiri najboljše uvrstitve posame­znikov. Pomerili so se po švicarskem sistemu in odigrali sedem kol, določen je bil tudi igralni čas: 10 min + 5 sek/ potezo. Tekmovalci so pokazali veliko borbenost, predvsem pa vse svoje izku­šnje, ki so si jih nabrali v svojih šaho­vskih karierah. Med člani DU je namreč veliko igralcev, ki so bili uspešni in zdaj le nadaljujejo svoje šahovske poti. 
Prvo mesto je tudi letos osvojil Mar­jan Karnar (6,5 točk), DU Kamnik, dru­gi je bil Boris Skok (6), tretji Jože Skok (5,5), oba DU Domžale, Jožef Prestrl, DU Radovljica, je bil četrti, Anton Jeri­na, DU Moravče, peti, Viktor Hribar, DU Domžale, pa šesti. Domžalčani so imeli tako med prvimi šestimi kar tri tekmo­valce, ki so skupaj s četrtim članom eki­pe Janezom Hribarjem, za ekipo je sicer nastopil še Bojan Marinček, tudi letos osvojili naslov najboljših šahistov na Gorenjskem. Z dvema točkama predno­sti so premagali sosednje DU Kamnik,na tretjem mestu najdemo DU Škofja Loka, čestitke tudi DU Moravče, ki je s 17 točkami osvojilo četrto mesto. Peto je bilo DU Jesenice, šesto DU Radovlji­ca, DU Komenda je osvojilo sedmo me­sto, DU Žirovnica je bilo osmo, deveto pa DU Bohinj. 

Restavracija Park Domžale se je iz­kazala za primeren prostor za tovrstno prvenstvo, tehnična izvedba, ki je bilav rokah Šahovskega društva Domžale, je bila brezhibna, izkazali pa so se tudi gostitelji, saj so resnično pripravili pri­jetno športno srečanje, ki se je zaključi­lo s kratko slovesno podelitvijo medalj in pokalov, ki sta jih najboljšim, sku­paj s čestitkami, izročila Nande Starin,predsednik DU Domžale, in Filip Žele­znik, predstavnik gorenjske regije za šport. Prisrčno sta čestitala in podelila medaljo tudi najboljši in edini šahistki, mojstrici Pavli Košir, DU Kamnik, sicerčlanici ŠD Domžale 
Prvo mesto Društva upokojencev Domžale na Gorenjskem prvenstvu v šahu je prijetno darilo društvu ob nje­govi 70-letnici. Ekipi iskrene čestitke. 
Vera Vojska 
Prva kadetska liga 2017 na Otočcu 
Zmagalo Kočevje, Domžale na petem mestu 
S plesom do osebne sreče, razgibanega življenja 

plesna šola urška domžale 
Kako naj se izognemo ali vsaj zmanj­šamo današnji stresni način življenja, ki vsebuje preveč elektronike, poseda­nja in slabega prehranjevanja? Vseka­kor je recept ta, da mora vsak najti v svojem življenju nekaj, kar ga veseli, mu daje dovolj veselja, zadovoljstva in občutek samozavesti. Nekateri to najdejo v kolesarjenju, drugi v teku, košarki, nogometu … Kar 90 odstot­kov ljudi na svetu se najde v glasbi, plesu in druženju. In tudi prijateljstva so v življenju zelo pomembna, saj biti sam in osamljen je kazen, ki si je ne zasluži nihče. Tudi v Plesni šoli Urška Domžale vam že 10 let ponujamo te možnosti. 
Kot vsako leto smo tudi letos sezo­no zaključili z velikim plesnim nasto­pom. V petek, 16. junija 2017, smo se zbrali v OŠ Ihan, kjer so naši plesal­ci od najmlajših do tekmovalcev po­kazali, kaj novega so se letos naučili. Tam so nam z navdušenjem ploskali naši starši, prijatelji in zvesti navijači. 
V sklopu 10. obletnice smo ime­li nastop tudi na Poletnem pozdravu poletja v sodelovanju z Zavodom za šport in rekreacijo Domžale, med po­letjem pa bomo organizirali še nekaj predstavitvenih nastopov. Obvestila o nastopih spremljajte na naši Facebo­ok strani. Vabljeni na ogled in klepet. 
Vsi pa se nam skozi poletje lahko pridružite na poletnih družabnih ple-šah V prvi kadetski ligi, ki je potekala sredi maja na Otočcu, v njej pa so igrali mladi do 16 let starosti, je zmagalo Ko­čevje 1 Inotherm, domžalski mladci pa so dosegli odlično peto mesto. Sodelo­valo je 20 ekip, ki so štele po tri igralce, odigrali so pet kol. Druga je bila Nova 

Gorica, tretja Komenda Popotnik, če­trti Slovenj Gradec. Domžale bi lahko bile po osvojenih osnovnih točkah me­sto višje, vendar pa po novem veljajo za prvi kriterij meč točke, torej tiste, ki se pridobijo v dvobojih. Kljub temu je ekipni dosežek odmeven, saj so Dom­žalčani pustili za seboj vrsto zvenečih klubov, kot so Radenska Pomgrad, Prevodi Dvojka iz Kranja, Krka Novo mesto in druge. Med posamezniki se je v domžalski zasedbi najbolj izkazal Rudi Olenik Čampa, rojen leta 2007, ki je na četrti deski iz štirih partij zbral tri točke in pol in bil tudi najuspešnejši igralec na četrti deski. Dobro je igral tudi Erik Hiti, ki je na tretji deski zbral tri točke, odigral je vseh pet partij. Ma­
tija Straže je na drugi deski osvojil dve točki iz štirih partij. Dejansko so ome­njeni fantje igrali desko višje, saj prvo prijavljeni Klemen Košak ni nastopil na turnirju. Po eno točko sta osvojila Kaja Grošelj in Jure Uštar, ki sta odi­grala le eno partijo. Ekipo je spremljal šahovski mentor Lan Turek, saj je na takšnih tekmovanjih nujna tudi tre­nerska pomoč, skratka vodenje ekipe. 
Jože Skok 

objave 


le t n i k lv i i | j u n i j 2017 | štev i lk a 6 	slamnik | 37 
objave 




ROK ZA ODDAJO 
Naslednja številka Slamnika izide v petek, 28. julija 2017. 
Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 13. julij 2017, do 12. ure. 
Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor 

prispevka, podpis fotografa in komentar k fotografiji. 
Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu 

Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi 
ali na naš e-naslov. 
V skladu z Odlokom o javnem glasilu Občine Domžale Slamnik 

nenaročeni prispevki ne bodo honorirani, končno odločitev o 
objavi prispevkov in njihovi dolžini pa sprejema uredništvo. Za vsa 
vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu: 

urednistvo.slamnik@gmail.com 

Spoštovani študenti / bodoči študenti, ki želite nadaljevati bivanje ali se prvič vseliti v katerega od študentskih do­mov javnega zavoda Študentski dom Ljubljana 
obveščamo vas, da je za študijsko leto 2017/2018 obja­vljen Razpis za sprejem in podaljšanje bivanja študen­tov visokošolskega študija v študentskih domovih in pri zasebnikih. 
Rok za oddajo prošnje za sprejem in podaljšanje bivanja študentov visokošolskega študija v študentskih domovih in pri zasebnikih za študijsko leto 2017/18 je 16. avgust 2017. 
Prošnjo za sprejem in podaljšanje bivanja oddate preko elektronske vloge na spletnem portalu eVŠ http://portal. evs.gov.si/bivanje/. 
Z oddajo prošnje ne odlašajte do zadnjega dne! 
Naslov Pisarne za študentske domove za pošiljanje oziro­ma oddajo vloge: 
1. 	po pošti: Visokošolsko središče v LjubljaniŠtudentski dom Ljubljana Pisarna za študentske domove 
p.p. 99 
1001 Ljubljana 

2. osebno na naslov: Visokošolsko središče v Ljubljani Študentski dom Ljubljana Pisarna za študentske domove Svetčeva ulica 9, Dom VI 1000 Ljubljana 
Telefonski številki za vse dodatne informacije sta: (01) 530 6027 in (01) 530 6028 in e-pošta: pisarnazasd@stud-dom-lj.si. 
Objavljen je bil tudi Razpis za bivanje študentov vi­sokošolskega študija s statusom osebe z mednaro­dno zaščito v študentskih domovih za študijsko leto 2017/2018. 
Razpisa sta objavljena na spletni strani Študentskega doma Ljubljana v rubriki bivanje razpisi – http://www. stud-dom-lj.si/bivanje/razpisi . 
Študentski dom Ljubljana, junij 2017 

MALI OGLASI 



objave | pisma bralcev 

DRUŠTVO ZA MEDGENERACIJSKO POVEZOVANJE SINICA 
vabi na 
TEČAJE PREDELOVANJA OBLAČIL IN TEKSTILA, KI SE KOPIČI
V DOMAČIH OMARAH 

PROGRAM 
Predelovali bomo tekstil v oblačila (za otroke in odrasle) in tekstilne izdelke (odeje, posteljnina, na­hrbtnik, torbe). Na tečaju bodo udeleženci osvojili teorijo in praktična znanja o tehnikah kopiranja in ri­sanja krojev, krojenja, ročnega in strojnega šivanja ter spoznali delovanje in uporabnost šivalnega stroja. 

Program vam nudi znanja, ki bodo povečala vaše možnosti za delno samooskrbo pri predelovanju in izdelovanju uporabnih izdelkov iz tekstila. Naš cilj je povezovati mlade z odraslimi, da skupaj usvoji­jo znanja za predelovanje tekstila, zmanjšujejo odpadke in dolgoročno prispevajo k varovanju našega okolja. 
Od kandidatov ne pričakujemo predznanja, zaželen šivalni stroj, ki pa ni pogoj za udeležbo. 
ZAČNEMO 
V skupino se lahko vključite kadarkoli, izberite si čas in lokacijo, ki vam ustreza.
Termini: julij, avgust 
1.
 skupina: ponedeljki, od 8. do 12. ure v Menačenkovi domačiji Domžale 

2.
 skupina: ponedeljki, od 16. do 20. ure v OŠ Dragomelj, Domžale 

3.
 skupina: četrtki, od 8. do 12. ure v Menačenkovi domačiji Domžale 

4.
 skupina: srede, od 16. do 20. ure v OŠ Dragomelj, Domžale 


KDO SE LAHKO PRIJAVI Brezplačno udeležbo (5 srečanj po 4 ure) občanom financira Občina Domžale (dokazovanje s potrdili), ki izpolnjujejo naslednje pogoje: mladi iz socialno ogroženih družin, osnovnošolci, dijaki, študentje 
Zaposleni iz drugih občin – 2 meseca (32 ur)/192 evrov (možnost plačila na dva obroka) 
Študentje in upokojenci – 2 meseca (32 ur)/150 evrov 
PRIJAVITE SE Telefonska številka: 068 602 136, e-naslov: sinica.jozi@gmail.com 

pisma bralcev 
Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, pov­zemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posamezniko­vo pravico ali interes, kot to določa zakon. Prispevki za rubriko Pisma bralcev morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovor­ne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter kontakt, na katerem je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. 
Kdo nam je ubil in ukradel staro drevo 
Ob Kamniški Bistrici rastejo mogočna stara drevesa, ki so že od nekdaj sim­bol življenja. So veličastne stvaritve narave, ki šelestijo s svojim bujnimi krošnjami in nam šepetajo starodavne zgodbe. So modri starci, stari prijate­lji, ki s svojimi mogočnimi koreninami trdno prepletajo bregove in se ogle­dujejo v žuborečem ogledalu vode, namakajo svoje iztegnjene prste v va­lovih reke in nudijo zatočišča racam, številnim drugim pticam in premno­gim prebivalcem vodnega telesa reke in njenih bregov. 
Ljudem s srcem se dozdeva, da ima vsako drevo na svoji tanki koži svoj obraz, ki nekaj izraža, zato se zdi, da nam hoče drevo nekaj povedati. Ne vemo sicer kaj, ker njegovega jezika ne poznamo in niti ni potrebno, do­volj je čutenje in čudenje. Zato nas nasilna smrt drevesa navdaja z gro­zo. Brez starih, mogočnih vrb si ne predstavljam čarobnih sprehodov ob moji reki, pomirja me sobivanje starih dreves in nagajive hudourniške reke, ki me tako pomirja, zeleno hladi in spodbuja domišljijo, čutenje lepote in povezanosti z naravo. Prepričana sem, da vsi dolgoletni, redni jutranji ali večerni sprehajalci naše ljube reke, močno občutijo povezanost s prvobi­tnimi bitji narave, da so ta stara dre­vesa, te čudovite organske skulpture naši učitelji in prijatelji, ki nas učijo spoštljivosti, nas spremljajo skozi ži­vljenje in pomirjajo naš vsakdanjik. 
Konec maja so nam že spet ubili in ukradli (odpeljali neznano kam) starodavno mater vrbo, kar tako na hitro, razlogov ne poznamo. V nebo vpijoč je ostanek njenega telesa, krva­več štor, ki izceja življenje. Na njenem mestu zeva v nebo ogromna boleča praznina … 
Naj se za božjo voljo neha vandal­sko uničevanje starih častitljivih dre­ves, naj naši reki in nam ljudem de­lajo družbo stare vrbe, jelše in bresti, naj bodo poti ob rekah učilnice naših otrok in vnukov. Zakaj padajo stara drevesa, ki najbolje varujejo rečni breg pred odplavljanjem in erozijo? Ali bomo gledali reko, zabetonirano v kamniti oklep? Ali se bo Bistrica 
OSNOVNA ŠOLA DOMŽALE 
Bistriška 19, 1230 Domžale 
RAZPIS ZA NAJEM ŠOLSKIH PROSTOROV OSNOVNE ŠOLE DOMŽALE V OBDOBJU OD 1. 9. 2017 DO 31. 12. 2018 
I. Predmet razpisa so naslednji prostori, s katerimi razpolaga Osnovna šola Domžale: 
–
velika telovadnica OŠ Domžale v izmeri 527 m2 , 

–
velika telovadnica PŠ Ihan v izmeri 692,10 m2 , 


–mala telovadnica in učilnice v izmeri cca. 60 m2 , 
–šolska avla v izmeri 180 m2, 
–uporaba AV opreme in pripomočkov. 
II. Navedeni šolski prostori so na voljo: • od ponedeljka do petka: od predvidoma 17. do 23. ure, 
• 
veliki telovadnici tudi ob sobotah in nedeljah od 8. do 23.00 ure 

• 
v času praznikov in počitnic je šola zaprta, zato je možna vadba le po predhodnem dogovoru. 


Najemnikom bodo termini dodeljeni za najem šolskih pro­storov za OBDOBJE OD 1. 9. 2017 DO 31. 12. 2018. 
V času, ko v šolskih prostorih potekajo tekmovanja in prire­ditve, si Osnovna šola Domžale pridržuje pravico, da naje­mniku v naprej odpove termin. 
Najemnina se bo zaračunala za vse termine, opredeljene v na­jemni pogodbi, ne glede na to, ali je najemnik prostor koristil ali ne. 
III. Prednost pri izbiri prostih terminov za najem šolskih prostorov bo določena po naslednjem vrstnem redu: 
• 
izvajalci športnih in rekreativnih programov za otroke in mla­dino, 

• 
izvajalci športnih in rekreativnih programov za odrasle, 

• 
najemniki, ki bodo najeli prostore za obdobje od 1. 9. 2017 do 


V. Rok za prijavo oziroma oddajo vlog je 7. 7. 2017. Vlogo lahko oddate osebno v pisarni tajništva Osnovne šole Domžale, Bistriška 19, 1230 Domžale ali pošljete priporočeno na že navedeni naslov šole, s pripisom »Razpis za najem šolskih prostorov«. 
VI. Nepopolnih in nečitljivih vloge ne bomo obravnavali, zato vas prosimo, da čitljivo izpolnete vse zahtevane podatke na vlogi. 
VII. Prijave po roku bodo upoštevane le, če razpisani šolski pro­stori ne bodo zasedeni v vseh razpisanih terminih. . 
VIII. O dodelitvi termina bodo kandidati obveščeni najpozneje do 
30. 8. 2017. 
IX. 
Osnovna šola Domžale bo z najemniki sklenila najemne po­godbe, v katerih bodo med drugim opredeljeni prostori najema, termin in čas najema, cena uporabe na uro (60 min) najema. Naje­mnina se bo zaračunavala za vse termine najema, ne glede na to, ali je najemnik prostor koristil ali ne. 

X. 
Zaradi zagotavljanja možnosti uporabe čim več najemnikom, si pridržujemo pravico do spremembe terminov (tako po dnevih kot po urah). 


XI. Morebitno oddajanje prostorov s strani najemnika drugemu najemniku (podnajem) ni dovoljeno in bo pomenilo takojšnjo pre­kinitev pogodbe. 
XII. Cene najema športnih površin so določene po sklepu župana. 
Šolski prostor Cena na uro brez DDV 
Velika telovadnica (športna površina)OŠ Domžale 
11,59 € 
Velika telovadnica (športna površina)15,23 € PŠ Ihan 
Mala telovadnica in učilnice 7,67 € 
Avla 10,81 € 
AV sredstva 2,81 € 
XIII. Najemniki, ki do 1. 8. 2017 ne bodo poravnali neplačanih najemnin za prejšnje obdobje najema, kljub oddani vlogi, v času določenemu za oddajo (do 7. 7. 2017), ne bodo upoštevani. Po po­plačilu obveznosti jim bomo dodelili termine, ki bodo še prosti, če bodo za najem še vedno zainteresirani. 
Domžale, 9. junij 2017
 Ravnatelj Uroš Govc 
VLOGA ZA NAJEM šolskih prostorov Osnovne šole Domžale za šolsko leto 2016/2017 
Z vlogo se prijavljate na razpis za najem prostorov, ki jih oddaja Osnovna šola Domžale za obdobje od 1. 9. 2017 do 31. 12. 2018. Na osnovi vlog oddanih v roku in pod pogoji določenim z razpisom, bodo zainteresiranim prosilcem dodeljeni termini za vadbo oz. izvajanje dejavnosti od 1. 9. 2017 do 31. 12. 2018. Vlogo izpolnite in do 7. 7. 2017 posredujte v tajništvo šole (osebno, po pošti ali na e naslov: amalija.orazem@guest.arnes.si). Vloge bodo obravnavane v skladu z določili razpisa. 
PODATKI O DRUŠTVU, KLUBU, SKUPINI… 
31. 12. 2018 oziroma za najmanj 8 mesecev, 
• 
redno plačevanje najemnine, 

• 
poravnane finančne in druge obveznosti najpozneje do 1. 8. 
2017. 



IV. Vloga za prijavo na razpis mora obvezno vsebovati podatke, ki jih določa obrazec VLOGA (priloga razpisa): 
• 
naziv in naslov najemnika, 

• 
priimek, ime, naslov, telefonsko številko in elektronski na­slov odgovorne osebe, 


• 
naziv in naslov prejemnika računov za najem šolskih prosto­rov, 


• 
davčna številka, 

• 
želeni termin, rezervni termin • oblika rekreacije (vrsta/dejavnost), Kraj in datum: Podpis odgovorne osebe 

• 
predvideno število udeležencev. ŽIG 


Ime društva, kluba, skupine  Oblika oz. vrsta dejavnosti:  
Sedež – naslov  
Davčna št. plačnika  Davčni zavezanec: DA NE  
Ime in priimek odgovorne osebe in kontaktne osebe društva, kluba, skupine  Odgovorna oseba: Tel. št.: e-naslov:  Kontaktna oseba: Tel. št.: e-naslov:  
Želeni prostor in časovni termin-i vadbe  Prostor:  Dan/dnevi (obkroži):  Ura (od–do):  Ura (od–do):  
(naziv prostora, dan in ura najema)  Telovadnica OŠ Domžale Telovadnica PŠ Ihan Mala telovadnica  | PON | TOR | SRE | ČET | PET | SOB | NED |  
Rezervna izbira prostora in/ali termina  Prostor: Telovadnica OŠ Domžale Telovadnica PŠ Ihan Mala telovadnica  Dan/dnevi (obkroži): | PON | TOR | SRE | ČET | PET | SOB | NED |  Ura (od–do):  Ura (od–do):  
Izjavljamo, da so naši stroški najema preteklih let v celoti poravnani. DA  NE  
Izjavljamo, da smo šoli vrnili ključe za dostop do vadbenega prostora. DA  NE KLJUČA NISMO PREVZELI  

le t n i k lv i i | j u n i j 2017 | štev i lk a 6 slamnik | 39 
pisma bralcev | križanka 

spremenila v grdobo odtočnega ka­nala? Kdo si želi namesto žive reke zreti mrtev kanal? Kdo izdaja dovo­ljenja za te barbarske posege? Drevo raste stoletje, požagajo pa ga v nekaj minutah. Ivan Cankar je potožil: »Vse posekano, od debla do stebla ... Skorja na štorih je črna, strnjena kri ...« Zato uboj katerega koli starega drevesa ob reki smatram za barbarsko, zločinsko dejanje. 
Marija Mojca Vil ar  p odpredsednica društ va Gozd 
Kamniška Bistrica, reka Prijateljstva in sodelovanja, ter reka, ki povezuje 
Namenoma sem naslov zapisal z dve­ma zgodbama, ki jima je rdeča nit reka Kamniška Bistrica. V preteklih letih je potekal ob Kamniški Bistrici, na trasi Domžale-Radomlje-Domža­le, tek Prijateljstva in sodelovanja, ki pa ga letos zaradi neznanih razlogov vsaj pred poletjem ne bo. To je bil resnično eden najlepših tekov daleč naokoli, saj je potekal ob reki, bil je zelo rekreativne narave z veliko pozi­tivne in dobre volje, predvsem pa je bil to tek za vse starosti. Nova rekre­ativna prireditev z naslovom Kamni­ška Bistrica, reka, ki povezuje pa se je izkazala za prireditev z veliko doda­
nagradna križanka 5 
Nagrajenci, ki so pravilno rešili križanko v glasilu Slamnik  št. 5-2017: 
Silva Verbančič iz Domžal (2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu Franca Bernika za sezono 2017/2018) 
na gradna 
križanka 

6 
no vrednostjo. Prireditev iz leta v leto raste, tako po ponudbi kakor tudi po številu pohodnikov. Na temu mesti bi izrekel veliko pohvalo vsem, ki delajo na projektu v pripravljalnem obdobju in s tem zagotovijo, da je na dan prireditve vse tako, kot mora biti. Imam pa za organizatorje en predlog in sicer kako zadevo narediti še bolj množično. Ker je 14 km v eno smer kar velik zalogaj, bi bilo smiselno, da bi organizator razmislil v smeri, da tisti, ki prehodijo celotno traso v eno smer, prejmejo poleg spominske značke še brezplačno karto za avto­bus na relaciji Kamnik–Domžale ozi­roma Domžale–Kamnik. Menim, da bi s to potezo prireditev dobila še na večjem obisku, predvsem pa bi se pri­reditve udeležile tudi družine z mlaj­šimi otroki. Za konec se bom vrnil na začetek in na Tek prijateljstva in sodelovanja, ki je potekal ob Kamni­ški Bistrici. Moja želja in pa verjetno želja še marsikaterega rekreativnega tekača v Domžalah in širši okolici je, da bi naslednje leto, konec maja, spet imeli tek ob Kamniški Bistrici. 
Tomaž Hren P odrečje 
Magna Domžale 
Pohlep po pozidavi kmetijske zemlje nima meja. Nekoč najboljše njive v prvem območju kmetijskih zemljišč, z zložbo namenjene trajni kmetijski rabi, je občina po postopku, katerega ozadje mi ni jasno, je pa imelo vpliv­ne ljudi, spremenilo v zazidljive. Občinski svet, v katerega strokovno verodostojnost močno dvomim, je spremembo prostorskega načrta po-
Pavla Kmetič iz Domžal (2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu Franca Bernika za sezono 2017/2018) 
Marta Ružnič iz Domžal (2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu Franca Bernika za sezono 2017/2018) 
Kulturni dom Franca Bernika, p. p. 2 1230 Domžale 
trdil ter omogočil gradnjo servisnih delavnic in velikega parkirišča za tovornjake. V vseh pogledih sporne dejavnosti, ki bi spadale na neko drugo, prostorsko že devastirano lokacijo. Ironično. V ozadju pravkar izkopane njive vidimo opuščene ži­tne silose, kot simbol nespametne politike, ki nas vedno bolj oddaljuje od lastne prehrambne samooskrbe. Koliko časa bomo še priče uničeva­nju narodnega bogastva – kmetijske obdelovalne zemlje?
Jože NemecDrušt vo za varst vo okolja  D omžale-Kamnik 
Kdo se boji volka? 
V našem kraju je zrasel nov in sodo­ben medgeneracijski center, ki je na­menjen upokojencem in mlajšim dru­žinam. Ob reki je tudi urejena pešpot 
in ob njej kavarna. Tam se srečujejo 
prebivalci doma, njihovi obiskovalci, 
sprehajalci, kolesarji – ob pijači se 
osvežijo, pokramljajo in potem gredo 
dalje. Ostanejo pa gospe in gospodje, 
ki v domu živijo. Včasih se sprehodijo 
po poti, še več jih je na vozičkih, s ka­terimi ne pridejo prav daleč. Dogaja­nje v kavarni opazujejo z razdalje, saj 
nočejo drezati v neznane ljudi. Kdaj 
se pa le zgodi, da kakšno staro mamo 
preplavijo čustva in prav previdno 
ogovorijo kakšnega otroka. Ti se od­zovejo večinoma prijazno, kimajo, 
mahajo in se smejijo, kar starkam 
izvabi blag nasmeh na zguban obraz. 
Tudi one so bile nekoč mlade, lepe in 
so imele, morda, otroke, zdaj pa kdo 

Nagrade podarja: 
Kulturni dom Franca Bernika 
Domžale, Ljubljanska cesta 61,  
1230 Domžale 

ve, kam so se raztepli in oni in vnuki, pa jih ni na spregled. Koliko spomi­nov jim zbudi pogled na mlade, na otročičke, ki se igrajo ali le pridno sedijo v naročjih staršev. Potem pa se nekatere mamice v zadregi smehljajo in brez besed otroke potegnejo k sebi, kot bi šlo za kakšnega nevarnega vol­ka, ki jim bo otroka odtujil le z lepo besedo in s prijaznim nasmehom. Sprašujem se, če imajo ti mladi starši svoje starše in stare starše in ali tudi do njih nastopijo enako? So stari lju­dje res samo za med stene, da tam v temi dočakajo svoj konec, ali pa ima­jo še pravico do prijaznosti, pogovora in sklepanja novih znanstev z mimo­idočimi, ki jih mogoče ne bodo nikoli več srečali? Se bojimo njihove staro­sti ali zavedanja, da bomo tudi mi, nekoč, sedeli nemočno v vozičku in lačno čakali na kakšen otroški obraz, ki nam bo vrnil nasmeh, brez zadrege in kakršnekoli obveznosti? Se bomo spomnili, tedaj, kako smo se jih bali in zakaj že?
Mimi Šegin aD omžale 
Slovenski urbanizem in umeščanje gradenj  v prostor 
To je velika polomija, kar lahko sko­zi desetletja opazujemo tudi v Dom­žalah. Podiranje zanimivih stavb in nadomeščanje s stolpnicami je 
Rešitev križanke je:  SLAMNIKARSKI SEJEM 
odvzelo mnogim pogled na Kamni­ške Alpe. Dom starejših občanov je moderna zgradba s slabim prezrače­vanjem in svetlobo, tako da v ozkih, mračnih hodnikih človeka zagotovo potlači. Obnova vile v središču me­sta ni ohranila vrta, tako da štrli v okolje brez prave umeščenosti. Ob Savski cesti so zgradili različne blo­ke, ki se ne ujemajo z okoljem ne po višini ne po izgledu; eden od njih je bil dolgo povsem prazen, obenem pa zakriva poglede sosednjim niž­jim zasebnim hišam. Med Lenčkovo in Griljevo hišo so dovolili narediti škatlo za lokal in stanovanja, kar je propadlo in je prazno. Potem so po­stale modne kričeče fasade – menda to zdaj ni dovoljeno, a ostaja od prej. Zadnja domislica pa je pa je vrhunec tega, kar je pri nas očitno dovolje­no. Na bivšem Jurčkovem travniku so dovolili med same individualne hiše stlačiti gradnjo stolpiča z obse­žnimi podzemnimi garažami. Ko bo vse končano in se bodo ljudje vselili, bodo prebivalci zagotovo lahko gle­dali v lonce drugim v individualnih hišah. Nobenega pravega prostora ni okrog novogradnje. Lahko bi na­mesto tega zgradili nekaj vrstnih hiš, kolikor jih dopušča prostor. Zakaj pri nas ni mogoče predpisati določenih omejitev glede umeščanja gradenj v prostor?! Tako pa imamo v večini krajev čedalje večja sračja gnezda. Na Nizozemskem so vrhun­ski gradbeniki in arhitekti, vendar so njihove novogradnje umeščene v prostor, tako da nikoli ne dobite občutka, da ste kje drugje kot v tej nizki, sicer zelo pozidani deželi. Se­veda pa je mogoče pobirati zemljiški prispevek za iste kvadratne metre, če so stanovanja v nadstropja. 
Manica P redan O cepek 
nagradna križanka 6
Nagrajuje Kulturni dom Franca Bernika Domžale 
Nagrade: 
Trikrat po dve vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu  Franca Bernika Domžale  za sezono 2017/2018 
Pravilno geslo križanke nam lahko pošljete do ponedeljka, 17. 7. 2017, na naslov: Uredništvo Slamnika, Ljubljanska c. 61, 1230 Domžale. Imena izžrebanih dobitnikov nagrad bodo objavljena v naslednji številki. 
kultura 
Prireditev, kot si jih še želimo 

5. slamnikarski sejem 
Vera Vojska 
N
aša želja je, da sejem posta­ne tradicionalna prireditev kot obuditev spomina na dediščino slamnikarstva, ki je desetletja zaznamovalo mesto Dom­žale in okolico,« je bilo vodilo orga­nizatorja, Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, letošnjega že 5. sla­mnikarskega sejma. Ta je bil tematski – slama in vse, kar iz nje naredimo, ob tem pa organizatorji niso pozabili na pestrost razstavljavcev, tudi iz tujine, ki so predstavljali vsakovrstne izdelke iz naravnih materialov. 
Program, ki je v Slamnikarskem parku ob občini potekal od jutra do zgodnjega popoldneva, hkrati pa je bil tudi cilj rekreacijskega projekta Reka, ki povezuje, je prinesel vrsto novih in­formacij, različnih glasbenih, plesnih in pevskih nastopov domžalskih sku-pin, rokodelskih prikazov, vodenih ogledov, modno revijo, predvsem pa ni manjkalo priložnosti za najmlajše in ljubitelje kulturne dediščine, ki so lahko uživali na sejmu. Slednji so po­zno sobotno popoldne lahko preživeli v Slamnikarskem muzeju na 3. sreča­nju ljudskih pevcev in godcev Domža­le v soorganizaciji JSKD OI Domžale. 
Kot je povedala velika večina šte­vilnih obiskovalcev iz bližnje in daljne okolice, so na 5. Slamnikarskem sej­mu prav vsi našli kaj zase: za dušo, pa tudi telo, bili navdušeni nad pestrostjo sejma in prijaznostjo vseh, ki so v mo­drih majicah s slamniki opozarjali nase.Številni so poudarjali tudi, da jih veseli, ker na sejmu ni stojnic s oblačili, obu­tvijo in drugo robo, ki navadno prevla­duje na tovrstnih sejmih, ne glede na njihovo poimenovanje. Všeč so jim bili tudi nastopi različnih glasbenih, pev­skih in plesnih skupin vseh generacij, ki so pomembno popestrili dogajanja, prav vsi, posebej tisti z otroki, pa niso mogli prehvaliti priložnosti, ki so jih za prijeten dan imeli otroci in tudi tako omogočili staršem in starim staršem, da si v miru ogledajo slamnikarski sejem. Večina je bila zadovoljna tudi z organi­zirano gostinsko ponudbo, ki pa bi bila v prihodnje lahko še pestrejša, tudi za­radi množice, ki je obiskala sejem. 

Lep obisk je bil tudi v Slamnikar­skem muzeju, kjer je imel ob razstavi veliko občudovalcev izredno zanimiv in redek, več kot 150 let star muzejski predmet – conformateur in formillon. To je mehanska naprava za merjenje oblike glave, oblegana je bila stojnica s predstavitvijo pletenja kit in šivanja slamnikov (neuničljiva Joži Košak), pripravljen je bil vodeni ogled po te­matski poti Sprehod med tovarnami slamnikov v Domžalah, nepozabna pa tudi modna revija avtorice Mateje Ko­zina, ki je, skupaj z uradnim začetkom nošenja slamnikov v Domžalah, ki sta ga uprizorila župan Občine Domžale Toni Dragar in direktorica Kulturnega doma Franca Bernika Domžale Cveta Zalokar, marsikoga spodbudila, da se bo letošnje poletje pred soncem bra-nil z domžalskim slamnikom. Veliko pozornosti so bili deležni vsi razsta­vljavci, med njimi še posebej gostje iz tujine, to je iz Hrvaške, Srbije in Nizo­zemske. Prvič se je javnosti predstavil TIC Domžale, veliko pozornosti sta bili deležni obe osnovni šoli, pohvaliti pa velja prav vsa društva, izvirne posame­znike, javne zavode, rokodelske centre, sploh vse, ki so bili del bogate ponudbe 
5. Slamnikarskega sejma. Pa še to: Naj­več zadovoljnih obrazkov smo opazili pri otroških ustvarjalnih delavnicah ter drugih aktivnostih, namenjenih njim. 
In kaj pravijo obiskovalci 
Brigita iz Ljubljane: Letos sem na Slamnikarskem sejmu prvič in sem pri­jetno presenečena. Posebej zaradi pe­strosti, naravnih materialov, pozabili pa niste niti na otroke, ki ob večini sejmov ne vedo, kaj bi počeli. Ugajal mi je tudi kulturni program, posebej so me nav­dušili folkloristi in zanesljivo v Dom­žale še pridem. Slamnik za poletne dni imam doma, drugo leto pridem z njim.
Marija iz Kamnika: Navdušena sem, posebej sem si ogledala prikaz obeh šol, sem namreč učiteljica. Ne­verjetno, kako mlade seznanjate s kul­turno dediščino. Ne vem, kako, da go­vorijo o tem, kako mlade zanima samo računalnik, poglejte njihove naloge in izdelke, pa boste videli, da jih zanima tudi dediščina, samo motivirati jih je treba in kot je videti to na šolah, ki se predstavljata, znajo. 
Letos že petič Kino v parku 

Poletni filmi se letos že petič vračajo v Češminov park v Domžalah. 
V 
juliju se Mestni kino Dom­žale že petič seli na odpr­to v Češminov park, kjer si bomo lahko med 6. in 22. julijem ogledali devet celovečer­nih in dva kratka filma. Letni kino v organizaciji Mestnega kina Domžale bo po uspešnem lanskoletnem kon­certu Simfoničnega orkestra Domža­le-Kamnik letos znova v duhu filmske glasbe odprla Godba Domžale. Pod vodstvom dirigenta Damjana Toma­žina se bodo godbeniki sprehodili skozi najbolj razvpite filmske sklad­be, nekaj koncertnih odlomkov bo iz slovenskih filmov, gotovo pa bomo slišali tudi kakšnega iz prvega filma poletne sezone, Dežele La La, sicer enega od najbolj gledanih filmov prve polovice leta v domžalskem kinu. 

Z velikim zmagovalcem letošnjih oskarjev, saj jih je z režiserjem Dami­enom Chazellom vred domov odnesel kar šest, se začenja sproščena, polenta filmska bera, ki prinaša nekaj novosti, na sporedu pa je tudi vrsta filmov, ki so tako ali drugače zaznamovali preteklo leto, in so v marsičem presežki filmske sezone. Dežela La La je eden od njih, romantični muzikal, poklon staremu Hollywoodu, v katerem nadebudna igralka in jazzovski pianist stopata po poti k slavi, a se zaradi tega začneta tudi razdvajati. Gotovo je to eden od tistih filmov, ki jih bo najbolj prijetno še enkrat videti na prostem. Sledijo pa mu še Mesečina, izvrstna skica življe­nja v revnem predelu Miamija, s katero je režiser Barry Jenkins zasluženo od­nesel oskarja za najboljši film; Nočne ptice, napeti triler režiserja (in modne­ga oblikovalca) Toma Forda, ovenčan z nagrado žirije v Benetkah, ki navdušu­je z izredno vizualno podobo in napeto zgodbo; Varuhi galaksije – 2. dejanje, v katerem se dobro znani junaki ob spremljavi hitičev iz sedemdesetih in osemdesetih let znova odpravljajo na (zelo smešne) pustolovščine po zuna­njih mejah vesolja; letos pa je na spore-du Kina v parku prvič tudi zmagovalec letošnjega Festivala gorniškega filma in prejemnik nagrade mesta Domžale,film Šerpa – spor na Everestu. 
Na spored Kina v parku je tradicio­nalno umeščen tudi slovenski film. Le­tos bosta to dva in pri obeh bo v Češmi­novem parku prisotna tudi ekipa filma, oba pa bodo pospremili tudi s kratkima filmoma dveh mladih filmskih ustvar­jalk: Urške Djukić (Dober tek, življe­nje!) in Antonete Alamat Kusijanović (V modrino), ki bo v Sloveniji prikazan prvič. Pr’ Hostar domžalska publika že dobro pozna, upamo pa, da bomo lah­ko z ekipo ravno na projekciji 22. julija prešteli toliko gledalcev, da bodo Ho­starji postali najbolj gledani slovenski film po osamosvojitvi. Drugi domači film je Pojdi z mano, gotovo najboljši slovenski mladinski celovečerec za­dnjega desetletja, ki bo zanimiv tudi za odrasle, saj s toplo in z napeto zgodbo o odraščanju in prijateljstvu presega vse generacijske omejitve. 
Med novitetami, ki jih bomo v Dom­žalah gledali prvič, sta francoska ko­medija Alibi.com, o start-up podjetni­ku, ki je zelo uspešen z zagotavljanjem alibijev klientom, ki nočejo, da bi nji­hovi bližnji izvedeli, kaj v resnici poč­nejo; ter napeti psihološki triler Zbeži!, 
o temnopoltem fotografu, ki bo prvič spoznal starše svojega belega dekleta 
1. 	
Vsakoletna modna revija slamnikov avto­rice Mateje Kozina zanesljivo prispeva, da obiskovalci kupijo kakšen slamnik več – posebej zase. (Foto: Urška Savič) 

2. 	
Pletilj kit iz slame je tudi zaradi Slamni­karskega muzeja vse več, ti dve ste lahkosrečali na sejmu. (Foto: Miro Pivar)

3. 
Gostje iz Srbije, ki se z izdelki iz slamepredstavljajo že tretje leto, so bili navdu­šeni nad pestrostjo programa in stojnic.(Foto: Primož Hieng)

4. 
Začetek sezone nošenja slamnikov stažupan Toni Dragar in direktorica KDFBCveta Zalokar odprla v spremstvu otrokin vzgojiteljic iz vrtca Urša. (Foto: VidoRepanšek)

5. 
Ob stojnici Slamnikarskega muzeja z bo­gato ponudbo slamnikov so obiskovalcilahko prisluhnili tudi lajnarju. (Foto:Vido Repanšek) 


Vinko: Z ženo sva letos petič na Slam­nikarskem sejmu, vsako leto je pestrej­ši. Vedno je kaj novega, pa naj gre za razstavljavce, kulturni program ali pro­gram za otroke, pri katerem ste se še po­sebej potrudili. Zgodovino slamnikar­stva kar precej poznam, pogledal sem knjigo Matjaža Brojana in nekatere dru­ge publikacije. Imenitno ste povezali zgodovino s sedanjostjo in vse čestitke.
Slavka iz Domžal: Čestitam – na tako majhnem prostoru tako pestra izbira. Res ste se potrudili!
Janko Marinč, Rokodelski cen­ter Ribnica: Hvala vam, da sem lahko sodeloval na vaši prireditvi. Bili ste zelo prijazni in velikodušni gostitelji. Redko­kdaj na sejmu doživim tako veliko skrb za rokodelca. Upam, da ste bili tudi vi zadovoljni z mojo predstavitvijo. Rad bi se vam pridružil tudi naslednje leto. 
V Domžalah se, tako je poudaril tudi župan Toni Dragar, ni treba odlo­čati med obiskom kulture, dediščine ali športno-rekreacijske prireditve, pri nas imaš vse na enem mestu ter ob tem dovolj časa in priložnosti, da uži­vaš v vsem. Naj tako tudi ostane … . 
in s tem tudi skrito agendo na videz li­beralne družine, ki bi ‚tudi tretjič volili Obamo‘. Triler, komedija in malce tudi grozljivka, je v resnici zelo pronicljiva kritika belskega liberalizma in hipo­krizije ameriškega višjega srednjega razreda in eden od filmov, ki se redno pojavljajo na prvih mestih seznamov najboljših filmov tega leta. 
Poleg večernega filmskega progra­ma se bo letos v Češminovem parku dogajalo še marsikaj. Vsak dan bo od 
19. ure dalje odprta filmska stojnica, na kateri bodo mentorice iz mestne­ga kina predstavljale optične igrače, risali boste lahko s kredo, skakali gu­mitvist, metali balinčke, se šli zemljo krast ali pa sodelovali pri izdelovanju 3D očal, škrnicljev za kokice in film­skih klap. V petek, 14. julija, se prav tako ob 19.00 odpira sejem filmskih plakatov. Razstavljeni bodo plakati, ki so se v arhivu Mestnega kina Domža­le nabrali v zadnjih dveh letih, vi pa jih boste lahko prebrskali in najljubše brezplačno odnesli domov. 
Julij v Češminovem parku bo torej pester, zato vabljeni na poletne film­ske večere. V parku bo na voljo 200 se­dežev, če želite pa lahko s seboj prine­sete tudi lastne sedeže in ležalnike, za tiste, ki radi posedate na travi, pripo­ročamo piknik odeje. In še enkrat: vse projekcije in spremljevalne dejavnosti Kina v parku so brezplačne. 
J. J.