Številka 15. PavSalu! frank« v drSavf SKS? ¥ Ljubljani, dne 15. aprila 1920. H. leto. Uo janih namjttiKa o M\m % M i Mm. === Cijena u prodaji 1 K 50 tu =» Naš Glas iil&ii n ijednu svakog četvrtka. Godišnja pretplata * % ... K 72r— Polugođi8iya „ 36*—* Cetvrtgbdi^Bja ^ . v ifr— Sfa inozemstvo dodati poštarino. Oglasi po cjenika. H'*Ha y npo^aja 1 K 50 Ham F.iac nsjiara ce^uumio CKasoi ’jeTBpmj . ro^aants. rrpein.iaTa ...... K 72 no^jTo^Horaa . ....... B36 tIeTspxr,c,iirtirH.2. . . . „ » . « »18 3a jiHotejzfTBo nonmparav, Oraaas no a apH^H. UrednKtvo: Ljubljana, Riraska eaeta Stev. 2evati — nadstrankarska, v ^Icl*Trora tf06** oporo vsak, komur se ?pdi krivica, in imeti vpliv vsak, ki ima misel m voljo za organizacijo, neglede ^ njegovo politično prepričanje. s Pri volltvl funkcijonarjev se ne ^gfeo nikdar razdeliti po skupinah in -^ntevatl n. pr. predsednika iz ene sku-zato, ker je najmočnejša, ali pa zato, iinTi v njoj včlanjeni samo višji urad-SivT teim moramo misliti vedno le na i^sobnost posameznika. Vsaka skupina gotovo dovolj zmožnih, da jo zasto-v osrednji zvezi in ji takega ne bo j^ko najti. Ako se bomo držali teh načel, i Kotovo, da bo delo napredovalo in ll^onspeh. Ce pa se postavimo na sta-tem 'stevfla članov gotove skupine, po-'kJr Su- nani Pripeti, da dobimo ođ-Vsf, j . sp,oh ne bo sposoben delati in oelo bo zaspalo. fel^Nikdar se tudi ne sme zaiitevati vo-mnkdljonarjev iz samega časti- hlepja, ali pa — kar se posebno rado sliši pri naših nižjih uslužbencih — vsled tega, ker mora imeti danes proletarec prvo besedo! Povejmo popolnoma odkrito, da bi danes v slučaju, če postavimo v organizacijah na vodilna mesta same nižje uslužbence, vse organizacije kmalu zaspale večno spanje. Pri tem pa ostare še odprto vprašanje, če nismo vsi uradniki skupaj •— vsaj do VI. č. r. — največji „proletarci4*, kajti proletarec je vsak, ki si s poštenim delom služi vsakdanji kruh in da je tu uradništvo v prvi vrsti, pač tiikdo ne more oporekati. Ce bomo vsi zaupali drug v drugega, delali z ljubeznijo in požrtvovalnostjo za našo organizacijo in se pri stavljenih predlogih ne bomo vpraševali, kdo je stavil predlog, ampak kakšen je, potem bomo ostali zmagovalci. Ce pa si medsebojno ne bomo zaupali in si nasprotovali samo zaradi čin. razlike ali političnega prepričanja, potem zmaga nad nami naš tlačitelj, ki seje danes posebno med vrste nižjega uslužbenstva sovraštvo do vsega, kar diši le nekoliko po inteligenci. Potem zapoje po naših plečih bič, ne da bi vprašal, ali tepe nižjega ali višjega! Še je čas, da strnemo složni vse naše vrste proti onemu, ki nas danes tlači: to so verižniki, tihotapci, navijala* cen, v prvi vrsti pa oni, ki so si nadeli plašč jugoslovanstva in se pririnili na vplivna mesta, da bi nas od tam lažje pognali v prepad in si na njegovem robu slekli jugoslovansko krinko, pokazali črnožolti avstnjakantizeni ter želi slavo naših dednih sovražnikov! Proč torej z nezaupanjem! Na delo vsi, ki imate voljo pomagati iz bednega stanja javnemu nameščencu! Strnite vrste vsi od sluge do svetnika in naša organizacija bo tvorila silo, ki ne bo klonila, in “a*®ra bo zmagala nad vsemi našimi tlačitelji ! Drugovi, vršite svoje stališke dužnosti, šahirajte pretplatnike i agitirajte ........svuda za „Naš Glas*___________ Dodaci na skupoću ućiteljima. Kako je poznato, ministarskom na redbom od 28. julija 1919. dobili su i uči telji kao i ostalo javno namješteništvo i zv. dodatke na skupoću. Potonji javni na mještenici dobili su naredbom od 16. pro smca J9I9. i povišicu na te dodatke po cam od 120% pa na niže, samo su učite Iji more pa trio ispali Iz te povišice, ali dj se njima i svijetu zamažu oči dobiše oni čak 50% od tih dodataka ali kao pred ujam na obećane nove plaće sa nastu pom od 1. prosinca 1919., koje su ali ni žalost ostale dosad samo obećanje, pal neka se učitelji samo nadaju i neka živi od obećanja, možda će se naći koja luda pak im za njih štogod u naravi dati, : možda* im i nije poznata ona narodna poslovica: obećanje ludom radovanje. T: napokon učitelji su već naučeni živiti o< nada i — ideala. .. ^ttb novih plaća još nijedan učltel n!je vidio ni filira, prem je vlada javne obećala, aa će se do konca februara t. g preračunati stare plaće u nove, pa prema l®™,6 1 u tečaj staviti, te je stoga i ta; 50% predujam odredjen samo do konca februara. I naravno vlada se je požurila prema tome i obustavila taj predajam za mjesec ožujak, ali nove je plaće zaboravila sve do danas u tečaj staviti. Ako je već nemoguće bilo s tehničkih razloga nove plaće u tečaj staviti, trebalo ie ostaviti i nadalje bar taj 50% predujam. No ali kod pas se ne može otstupiti od starog običaja i prakse a taj je: obećati od stanovitog datuma povišicu, s tim datumom steru obustaviti, a na novu i nadalje par mjeseci čekati, kad je već skupoća bar za 100% prema povišici narasla. Treba se sad zamisliti u položaj jednog učitelja kako i čim će cm da živi, kad ostali javni namještenici ne mogu, na ovoj svaki dan većoj skupoći živjeti ni sa 120% povišicom na dodatke. No ni po jada, da bar dobivamo već spomenute dodatke na vrijeme t j. unapred. Ne, ni to ne! Dobijemo ih redovito pod konac mjeseca i to teškom mukom, jer kad već i stignu od kotarske oblasti, nema redovito, ali baš redovito, novca na pošti sve po 8—10 i više dana. Tomu bi se potonjem lako dalo doskočiti novčanim li** tom. Da, ali tko će? Puno je to posla! Tužimo se i tužimo na nemar vlade kako pokrajinske tako centralne prema nama javnim namještenicima, bolje red njihovim, ali imali bi se i imamo se dosta potužiti i sami na sebi t. j. niži na nemar i neurednost naših drugova pretpostavljenih, a osobito učitelji na drugove kod kotarskih oblasti. Čudo jest n. pr. da učitelji obično pred veće blagdane ne dobivaju pripadajući im novac na vrijeme. Nije ali čudo, da se zato medju učiteljima pripovijeda koješta o čudnim manipulacijama s tim novcem, koje da se doga-djaju, prije nego taj novac dodje u nji-liove ruke. Trebalo bi zbilja u tom pogledu nešto učiniti, da i učitelji osobito’ oni vani, dobiju na odredjeno vrijeme te dodatke, koji su napokon i njihovom pomoći teško izvojevani. •y , Učitelj. 7 E. D. s Nekoliko statistike o enakopravnosti carinskih uradnikov. Že večkrat so se na tem mestu ožigosala zapostavljanja pri napredovanja in nameščanju slov. in hrvatskih carinarjev, bičala se je dvojna mera, s katero se odmerjajo pravice po plemenski pripadnosti Kako se javni nameščenci v splošnem, omalovažujejo, je bilo slišati na manife-stačnem zborovanju 18, decembra 1919, Na nobenem našem javnem zboru pa 5e ni bilo govornika, ki bi osvetlil vse one gorostasnosti, ki se v Imenu centralizma’ in slabo umevanega jugoslovanstva gode v škodo slovenskim in hrvatskim nameščencem pri imenovanjih, nameščanjih in premeščanjih ter v prid in korist onim srbijanskega plemena, kot se to skoro dnevno dogaja v carinski stroki. V boljše umevanje „nepristranosti** hočemo danes navesti nekaj statističnih! podatkov iz carinske stroke, v kateri je bilo v primeri z ostalimi v minolem letu iz\ršenih največ imenovanj, namestitev in premestitev. V demokratični državi je bilo povsem naravno pričakovati, da se bodo pri tej stroki vpoštevali povsem enako kandidati vseli treh narečij ujedinjene domovine. Rabili smo sicer izraz „kandidati**, toda kandidatov, oziroma prosilcev, sploh ni bilo. Vsa takozvana „imenovanja** so se namreč izvršila brez razpisa ter menda urez vednosti in znanja pokrajinskih vlad / r V v ia oblasti, kratkomalo v Beogradu sa-». meni. Kot i)redstavniki centralne uprave so se pošiljali na važna mesta imenovanci križem Jugoslavije. Ne smemo si pa predstavljati, da je ta naloga doletela kakega Slovenca. Tudi Hrvati je menda niso bili deležni. Toda idimo k podrobnostim; podlaga nai jim bodo uradne „Službene Novine44. Na te hočemo svojo statistiko, ki naj pokaže „enakopravnost44 v prav svetli luči, bazirati v kronologičnem redu. Štev. 30 SL N. od 10. 4. 1919 prinaša imenovanje generalnega direktorja; v številki 31 sledijo imenovanja 10 inšpektorjev generalno direkcije. Oddalo sc je na liftem 11 važnih in dobro dotiranih mest: med njimi ni nobenega Slovenca in menda tudi ne Hrvata. V štev. 33 od 17. 4. in 34 od 19. 4. 1919 je objavljenih več imenovanj v Sloveniji in na Hrvatskem. Med imeni na jti crno tudi nekaj Slovencev in Hrvatov. Dočim je pri imenovanjih srbi-umskih uradnikov naveden čin in vrsta, -o slovenski In hrvatski uradniki T.imeno-vasni4* le navidezno, ker so dobili samo nove naslove, a plača jim je ostala prejšnja. Med temi „imenovanji" naštejemo 24 slov. in hrvatskih uradnikov, ki so se morali zadovoljiti samo ž novimi naslovi. O priliki podelitve naslovov so pa zajedno povišali v činu in plači 9 svojih ljudi. Vrh-tega so sprejeli v carinsko stroko razne bančne in druge pisarje, vsemogoče uradnike srbskega pokolenja ter jim odkazaJi 15.000 do 25.000 K letnih dohodkov'. Dogajalo se je tedaj, da je imel tak novo-vstopivši „uradnik" brez vsake skušnje ia prakse 5000 do 10.000 K in še več letnih dohodkov' 9eč nego slovenski ozir. hrvatski, v službi osiveli uradnik (glej „Naš Glas" štev. 3 z dne 1. 9. 1919). Ti so se morali zadovoljiti z novimi naslovi .V številki 45 od 20. 5. 1919 čitamo Jmenovanja in premeščanja srbijanskih carinikov v Sloveniji. Dvema domnevno ai ugajalo službeno mesto, ter sta se najbrže „žalila" v Beograd, ki jih je premestil na ugodnejša mesta, tretji se tekom enomesečnega službovanja v Sloveniji imenuje že na višjo plačo, prejšnjim 9 se pridniži še eden. Slovenski uradniki so pa morali zapustiti svoja stalna mesta ne-glede na njihove gmotne, družinske in podobne prlUke. V štev. 55 od 14. 6. 1919 je obelodanjeno imenovanje 11. Srbijanca za Slovenijo- Zajedno prinaša ta številka Imenovanje e»ega Slovenca, v kategorijo srbskih carinskih uradnikov, ki se ga pa pošilja v — Beograd. V štev. 63 od 3. 7. 1919 čitamo nova imenovanja pri Generalni direkciji carin. Zasedlo se je zopet — brez razpisa in natihoma 10 važnih in dobro dotiranih mest izključivo s ponaj-več srbijanslcimi uradniki, izbacnivši vsakega Slovenca. V štev. 71 od 22. 7. 1919 je' objavljeno Imenovanje adm. ter tarifnega načelnika. Prvo mesto je zasedel uradnik, ki je v teku 4 mesecev že drugič napredoval. Izmed Slovencev tudi to pot še ni nihče našel milosti. Štev. 72 od 24. 7. 1919 prinaša imenovanja in premeščanja ; pokrajinski!! inšpektorjev. To so za ca- J rinsko stroko prav važna mesta, kor 1 imajo nadzorovanje nad vsemi carinskimi uradi dotičnih pokrajin, vendar se za te posle ni izbral niti eden Slovence In tudi Hrvat menda ne, dasi je bito 7 mest — ‘^eveda brez razpisa — oddanih. ,V štev. 77 od 5. 8. 1919 čitamo koncem „imenovanj a" carinskih uradnikov pri uradih v Slovenili. Res sta bila imenovana za Ljubljano 2 Srbijanca: „NAS GLAS* Štev. IS, končno so se pa pripozuale plače v dinarjih v Sloveniji službujočim slov. in hrvatskim carinarjem. Povodom teh „imenovanj" se pa ni pozabilo premestiti več domačih uradnikov, ki so bili po prejšnji vladi na zavzemanih mestih stalno nameščeni. Najbolj so bili o tej priliki gmotno prizadeti družinski očetje, in so bili brez prave potrebe odtrgani od svojih družin ter mora del le-teh še sedaj vsled stanovanjskih in drugih družinskih prilik živeti ločeno. V štev. S5 od 23. 8. 1919 je zopet objavljena vrsta „imenovanj" (reete premestitev) na druga mesta. So to večinoma Hrvati, ki so morali napraviti prostor srbijanskim uradnikom. S štev. 148 od 27.11.1919 je bilo imenovanih 35 začasnih carinikov za Ljubljano; med njimi najdemo 11 Slovencev poleg 24 večinoma Srbfjancev, med katerimi je tudi par Hrvatov. Za Split je bilo imenovanih za carinike 5 Slovencev, poleg 29 Srbov in Hrvatov. S štev. 149 od 28. 11. 1919 se ime-i nuje za Beograd 2 začasna carinika — Slovenca poleg 1.8 Srbov In Hrvatov. V isti številki nahajamo tudi imenovanja začasnih carimkov za Zagreb in Skoplje. Za Zagreb se imenuje 9 Slovencev poleg 30 dragih po večini Hrvatov, za Skoplje pa 5 Slov. poleg 19 Srbov in Hrvatov. iz številk 14S in 149 Sl. Novin je razvidno, da se je za Ljubljano imenovalo 24 srbijanskih in hrvatskih carinikov, dočim se je 21 novosprejetih Slovencev namestilo v Split, Zagreb, Beograd in Skoplje. Vsi ti začetniki so gotovo več ali manj navezani na svojo ožjo domovino, v kateri gotovo najbolje pojmujejo razmere, običaje in narečje. Odgovor na vprašanje, aH bi ne bilo tem samim in brez dvojbe tudi interesom službe bolj ustreženo, ako bi se bili nastavili na mestih, na katerih bi povsem pojmovali jezik in prilike, ni težak. Gotovo bi se v tem primeru temeljiteje izučili in izpopolmTi svoje znanje v carinski stroki! Saj ni izključeno, da bi pozneje sami prosili za prosta mesta širom naše Jugoslavije, zlasti če bi bilo s tem združeno napredovanje. Vsled sedanjega nepojmljivega postopanja, da se pod obrabljeno firmo medsebojnega „spoznavanja" namešča in premešča uradništvo širom domovine neglede na korist in potrebe službe, pa ta ne trpi malo. T'unu se pridružujejo še sedanje težavne prehranjevalne In stanovanjske razmere, vsled katerih so prizadeti uradniki prisiljeni bivati po nedostojnih bivališčih in drago plačevati življenjske potrebščine, dočim so doma zapustili svoj stan in domačo nego. Naravno te prilike ne vzbujajo veselja in ljubezni do službe. Službo sprejmejo, smatrajo jo pa zlo. ki ga morajo izvrševati, da ne poginejo glada, Uprava more dobro funkcijonirati le, če ima zadovoljno uradništvo, to se pa vzgoji le tedaj, ako se po možnosti ustreže njegovim upravičenim željam. Sa-molastno in brezobzirno razmeščanje uradniških moči podžiga le nezadovoljnost in nezaupanje do uprave. Pri pazljivem čitanju „Služb. Novin" je kaj lahko videti, da se ponajveč uporablja posebno merilo za Slovence in Hrvate, a drugo za Srbijance. Dasi imamo v Slovenili večje število izborno kvalificiranih in strokovno prav dobro napbfaženih in uporabljivih uradnikov, ki službujejo že dolga leta v carinski stroku poznavajo tukajšnje razmere, so po službeni dobi Starejši in vsekakor vsaj toliko sposobni, ne najdejo milosti pri carinski upravi. Pač. „milost" se jim deli z odstavljanjem iz važnejših mest katera zasedajo mlajši in predstavljanjem Izven ožje domovine. Zmožnosti niti ne omenjamo, saj jih poslovanje dovolj dokazuje. Domači uradniki — kolikor, jih je še v Sloveniji — morajo biti zadovoljni s podrejenimi vlogami ter ubogati mlajše „predstojnike"; vse to radi sistema, ki pozna le eno pleme. Kako to nepojmljivo, pravilno bi se reklo — sistematično — postopanje še. dalje „cvete" in prospeva, nam dokazujejo „imenovanja". objavljena v štev. 1' Služb. Novin z dne L 1. 1920. Tu čitamo, da so se „imenovali44, toda a pristavkom „sa platom, koju su i do sada imali" zai glavne revizorje, v istini pa odstavili od upravništev važnih uradov v Splitu la Ljubljani, na katera so postavili svojce. ^ isti številki opažamo še nekatera simptomatična „imenovanja". S poviškom v plači in činu se istinito imenuje večje j število še večinoma mladih uradnikov, I kojih večina je tekom dobrega pol leta i že po dvakrat in celo večkrat na-| predevala. Samoposebi se razume,.da. to , niso Slovenci. Istočasno pa čitamo „ime-; ndvanja" (??) (reete premeščen ja) — to-[ da „sa platom koju su i do sada imalT cele 1 vfste uradnikov. Med njimi naštejemo ; celo vrsto Slovencev, ki so povečini mo-I rali zapustiti Slovenijo, da se ugodi sistemu. Ne bomo naštevati nebroj imen slovenskih uradnikov, ki jih je citati v citirani številkL Konštatiramo le žalostno dejstvo, da noben ni gmotno pridobil, pač pa jih je bilo več oškodovanih vsled --premestit ev. Lahko bi še nadaljevali ter odkrili marsikako mahinacijo, id se skriva za ta-jinstvenimi imenovanji. Upravičeno prošnje prizadetih, družinske in 'stanovanjske razmere .se ne upoštevajo. Vtis . imamo, da se pokrajinske oblasti sploh rie zaslišijo. njih predlogi se ne vpoštevajo. Drugače si ni mogoče tolmačiti uveljavljenega. uprav simptomatičnega postopanja s slov. in hrv. carinarji. Menda ne pretiravamo, če trdimo na podlagi gornjih izvajanj, da sc smatra carino za nekako .srbsko domeno, pri kateri imajo ukazovati, napredovati 5n zasidat* vsa važnejša in boljše dotirana mesta zgolj pripadniki enega plemena, drugi dve naj pa robujeta. Vsekakor se imamo la temu sistemu zahvaliti, da gre trgovina* industrija ter promet rakovo pot; če bo pa tako neumestno diletantstvo še naprej trajalo, če se v carinsko upravo ne uvede nepristranska pravica mesto samovolje in neumljivega protežiranja ter izkoriščanja’ enega plemena proti dragemu, se bodo navedene panoge popolnoma uničile. Napisali smo predstoiečo statistiko s stvarao kritiko v nadeji, da se ta našemu ujedinjenju ne v posebno čast služeča prar ksa popravi ter da se ustvari res realni podlaga tudi pri napredovanju in preme" stitvah uradnikov! Ce smo res ujedinjen* in ne podjarmljeni, potem za vse enake pravice in enake dolžnosti! Pozitivnega tlela je dovolj, ki čaka nujne rešitve; s tp' kimi dejanji se pa uprava mesto konsoli* dira le razkrajal Zato je res skrajni ča«; da v to poklicani faktorji narede sedanj1 dvojni meri konec in da se vse prizadete nepravice nemudoma popravijo, in tehjji malo! Pravičnost in enakopravnost boo* geslo svobodne Jugoslavije! In boe sifc00 vinces! Vprašamo le, Kdo je večji škodlji^ države m službe, ali tisti, ki nasilno?)* vrši in podpira, ali oni, ki jih pobija m ^ napoveduje najostrejši boj. Iz Saveza javnih namještenika Hrvatske i Slavonije. Činovnička zadruga za gradnju kača u Zagrebu Poticajera S. J. N. osnovana je u Zagrebu pod imenom „Đora“ prva jugoslavenska činovnička zadruga za gradnju i Štednju. Zadatak je zadruge, da kupuje zemljišta, građi, kupuje ili uzima u najam kuće, koje će u vlasnost prodavati ili iznajmljivati u prvom redu svojim članovima, a može to u izuzetnim slučajevima i nečlanovima. Osim toga može ova zadruga primati na kamate ustednje svojih članova, kao i podijeljivati zajmove svake vrsti, 5to će se po posebnom pravilniku urediti. Zadrugari mogu biti javni zvaničnici, činovnici i namještenici, kao i društva, zadruge, kooperacije, te ostale jurističke osobe, ako se pravno obvezati mogu i ako nijesn članovi slične koje zadruge, iznimno mogu do ukupnog broja čla- nova bijti. začlanfem i pripadnici ostalih slojeva društva. ' , • Udio svakog zadrugara ustanovljen je sa K 5000, a upisnina Unosi K 100. Do sada se upisalo preko 200 članova, a pokazuje se veliki interes međjn javnim namještenicima tr Zagrebu, a i u pokrajini. U ravnateljstvo su birana četiri člana: inžinir Milan Krekovlć. prof. arh. Josip Dryak, inž, arh. Marko Vidakovič i vladin perovodja dr. Vladislav Ja-kovac. Nadzorni odbor sastoji od 18 članova, te imade po pravilima suodlučivati kod svih važnijih pitanja. Poslovnica se nalazi za sada kod g. Milana Krekovića. Zagreb, Prerađovičeva ulica 28. 50%-ini popust vožnje na željeznicama I parobrodima. Sporazumno sa Savezom državnih namještenika Merceg-Bosne upravio je pokrajinski Savez Hrvatske i Slavonije preko pokrajinske vlade ministarstvu saobraćaja u Beograd slijedeću predstavku: Već u više navrata obratio se ovaj Savez ministarskom savetu, a I izravno ministarstvu saobraćaja sa molbom, da se javnim namještenicima podijeli 50%-oui popust na vožnji željeznicama i parobrodima, ali do sada bez svakog uspjeha. Priključujnć se pretstavc? Saveza državnih namještenika Bosne i Hercegovine obraćamo se na Vas ponovnom molbom, da se svim javnim namješ. etnicima i njihovim porodicama podijeli 50%>-tna popust vožnje na željeznicama i parobrodima. Molimo tu pogodnost ponovno, jer nam je poznato, da je ministarstvo saobraćaja već takovu pogodnost podijelilo nekim korporacijama, kao n. pr. članovima društva ložama i arhitekata, medju kojima imade najveći dio takovih, koji ne stoje u državno! službi, pa je thn oprav-danije, da tu pogodnost dobe javni — državni činovnici i službenici, koji sav svoj rad pa i svoja putovanja većim diielom žrtvuju samo dižavi, a manje svojim privatnim poslovima. Država ćs od te pogodnosti imali ta-k’odjer koris'ci. Jer će kod službenih putovanja javnili namještenika, trebati isto da plati tek p t li »vicu vožnje. Čast nam je podsjetiti Vas i na to, da su javni namještenici Hrvatske i Slavonije, te svih ostalih novooslobođjenih pokrajina tu p.ig(,iinost uživali pod ttid.ln skom vladom, t»a im je ta pogodnost slu- žila kao jedai ciio uživanih beriva, bila j jedno pravo, stečeno nastupom u Javnu službu, pa Vas molimo, da nam to pravo povratite. U nadi, da ćete nam ovu predstavku što skorije i povoljno riješiti bilježimo za središnji odbo- SJN: Predsjednik: Dr. Benkovič, v. r. Tajnik: Mlinarič, v. r. Preporučili bi svim pokrajinskim savezima, da se pojedince obrate preho svojih vlada ministarstvu saobraćaja sličnim pretstavkama. To je potrebno još za sada dok se ponovno ne osnuje po banu Tomljeaoviću razvrgnuti centralni savez JN. Kad ovaj bude osnovan, činit će to u svom djelokrugu skupno za sve pokrajinske saveze. t Ivo Bogdanlć. U petak dne 9. aprila dopodae preminuo je u Zagrebu nakon kratice i teške bolesti vrli naš drug i odlični borac za stališka prava Ivo' Bogdanič, - perovodja zemaljske blagajne za siguranje radnika, član Središnjeg odbora SJN, u mlade načkoj dobi cd 25 godina. Sprovod pokojnika obavljen je u nedjelju dne 11. aprila n 4 sata poslije podne. Sprevodu je prisustvovalo predstavništvo SJN i mnoš’.vo drugova i drugarica jhvnih namještenika, u čijem je krugu bio pokojnik osobito štovan i ljubljen. Život i rad pokojnika i*a javnom polju opisat ćemo potanje u slijedećem broju. Riječ SHS u Zagrebu nadaljuje napade svojim poznatim metodama, služeći se izvraćanjem istine, insinuacijama i klevetama, akoprem su ove na javnim zborovima javnih namještenika nakon uspostave SJN stvarno nebrojnoputa već oborene. Mi razumijemo bijes člankopisca u „Riječi*1 ali ga u metodama njegove borbe nećemo slijediti, jer nam to ne dozvoljava naš odgoj i ukus, pa se na njegove izvode ne marimo osvrtati. Drugovima bi tek stavili na srce. da ne nasjedaju nikakovim vijestima o Kooperativa i SJN. koje se tendenciozno šire putem stupaca „Riječi**, već da o svemu potraže stvarne informacije ovih dviju institucija, bilo na javnim sastancima, bilo putem „Našega Q!asa“ ili posredstvom članova odbora. Dragom, u svim gostionama i kavanama zahtjevajte »Na§ CHas*. Poziv vsem tovarišem SHS. S 13. številko „N&Šega Glasa* smo poslati osem naročnikom o Sloveniji položnice o svrho obnovitve naročnine za IL četrtletje. Večina fe naročnino tudi takoj oposlala, vendar pa jih pogrešamo Še lepo število. Upamo, da neznatna, toda neizogibna podražitev Usta ne bo odvrnila niti enega naših tovarišev od naročbe. Nasprotno. prepričani smo, da bodo uvideli, da nam je v danih razmerah osem storiti vse, da svoje edino glasilo čimbolj razširimo in okrepimo. Par kronic mesečno ne sme igrati tu nobene vloge/ S temi vinarji posamezniku ni nič pomagano, če pa jih žrtvuje vsak tovariš za našo skupno stvar, znaša to lepo svoto, ker — iz malega raste veliko. Zato naj vsakdo, ki tega še ni storil, naročnino takoj obnovi. Kdor pa tega noče, naj nam vsaj vrne list z lastnoročno pripombo, da ga ne sprejme, več. S tem nam prihrani vsaj nepotrebno delo z mdaljnim pošiljanjem lista in nam ne dela škode. Mi potrebujemo vsak izvod, ker ga naročimo le toliko, kolikor ga je treba. Vrnjene številke porabimo za novo naročnike, ki se prigiašajo po dntiskanju lista. Torej kdor Usta ne misli dalje naročiti, naj ga,vrne! Clara pada, boni amici! Tudi nabiralnih pol še mnogo nismo dobUi nazaj. Vemo, da se ne da delati čudežev, prepričani pa smo, da bi sc lahko storilo več. Treba le čuta skupnosti, resne volje in malo dela, pa gre vse. Posamezniki so dosegli lepe uspehe in nam pridobili več novih naročnikov in tudi prispevkov za tiskovni sklad. Hvala vsem! Prosimo tovariše, da nam vsaj iz večjih krajev javijo zaupnike, ki bi hoteli posvetiti nekaj Časa za razšlrjevanje lista in nabiranje inse-ratov. Poudarjamo, da se ravno glede iuse-ratov da mnogo doseči, če. le vsak tovariš o krogu svojih prijateljev in znancev malo agitira. Vsa pojasnila in navodila pošljemo jim takoj, kakor jim tudi nidevolje poravnamo vse morebitne stroške. Zato vsi na delo! Živimo o težkih časih. To čuti vsak na sebi. Današnji položaj javnih nameščencev je neozdržljiv. Postaja pa od dne do dne težji, obupnejši. Ne vtikajmo glau v pesek, glejmo in (letajmo za časa, da ne bo prepozno! Bojimo se, da se z največjo naglico bliža čas, ko bomo ostali sami, goli in praznih rok brez prijateljev, in tedaj bo čas, ko bo edini mogel in morat govoriti za nas — »NAŠ GLAS~. Zato tedaj več požrtvovalnosti, več dela in vneme, da ga usposobimo za dosego namena, ki ga ima od svojega početka, koristiti vsem javnim nameščencem.. Uprava. Vestnik. Društvo drž. uslužbencev (osrednje društvo) je na svoji 30. odborov*, seji dnu 7. t. m. pretresavalo razna stanovska vprašanja, predvsem o že storjenih korakih za omiljenje našega gmotnega položaja. Za javni shod, ki se bo vršil 16. aprila t. 1. v „Unionu**, so se določili oficijelni govorniki. Tega shoda naj se udeleže vsi javni nameščenci. Želeti bi bilo, da enake shode prirede tudi tovariši in tovarišice v, vseh večjih krajih na deželi in po^ vseh drugih pokrajinah v najbližji bodočnosti. Beda jc dovolj velika! — Pozivalo se je na .obilno narocbo našega edinega strok, glasila „Naš Glas**, Obligatorična naročba bi bila idealna, a je za sedaj še skoro neizvedljiva. Sveta dolžnost vsakega javnega nameščenca je, da podpira strokovno glasilo in r.abiia zanj novih naročnikov! — Vsaka včlanjena strokovno! organizacija naj do prihodnje seje, ki se vrši 20. aprila t L, zavzrme svoje stališče k osnutku premenjenih pravil Pravila so se doposlala med tem organizacijam, da se o njih posvetujejo. Vsaka organizacija naj do občnega zbora, ki se vrši 22. t m. v Mestnem domu, določi po enega delegata in namestnika za širši zvezin odbor. Določijo naj se pa pravočasno delegati k občnemu zboru. Z intenzivnim delom in izvedbo organizacije v vseh podrobnostih' bomo dosegli izboljšanje našega bednega stanja. Udeležite se vsi Javnega shoda, ki se vrši 16. aprila t. I ob s- zvečer, v „ Unionu'‘. Splošne krajevne organizacije. Opustila se je misel, da bi se v spremenjenem1 pravilniku „Osrednje zveze javnih name-Ščencev'* v Sloveniji vstavila posebna točka o snovanju krajevnih organizacij. - -nrr- ^ - ^ Vsi Javni nameščenci naj bodo kolikor možno in enotno po strokah organizirani. Cim manj kosanja v poedinih strokah, tembolj enotno more nastopiti stroka za svoje zahteve. Priporočati je, da gredo vse zadeve potom osrednje zveze, ker le na ta način je doseči potrebni poudarek, zveza je pa obenem o vsem podrobno ra-formirana. Ustanavljanje splošnih krajevnih organizacij, ki naj tvorijo vez med posamnimi strokovnimi organizacijami in osrednjo zvezo, Je le pozdravljati; več’na strokovnih organizacij ima svoj sedež v Ljubljani. Obveščanje posameznih članov je radi velikih stroškov skoro nemočno; v tem oziru bi naj posredovale krajevne organizacije. Stanovske zadeve naj bodo-pa vedno prepuščene pbsamnim strok, organizacijam in osrednji zvezi. Vse važne stanovske zadeve, sklepe m ukrepe tet navodila bo prinašalo strokovno glasilo ...Maš Glas“! Na vas, tovariši in tovarišice je, da ga moremo čimbolj izpopolniti, da se vsakdo nanj naroči, da agitira zanj; zajedno pa dobi v njem vse potrebne informacije. Na delo tedaj za izpopolnjevanje naših organizacij! Zavedajmo se vedno, da le dobra organizacija nudi moč in oporo; posameznik se bojuje zaman. Solidarnost je naše edino orožje in to je doseči le potom organizacij. Iz krogov sodnih slug. Pišejo nam: Kakor so poročali naši dnevniki, je bil v eni izmed zadnjih sej deželne vlade imenovan tovariš, uradni sluga pri poverjeništvu za notranje zadeve poduradnikom ad personam. Morda se sedaj gospodom tudi drugih resor tov srce omehča, da se še drugim enako kvalificiranim in enako dolgo služečim slugam prizna čin pod-uradnika. Sodni sluge upamo, da sedaj pod novim gospodom poverjenikom ne bodemo doživeli tako britkih razočaranj, kakor smo jih pod prvim. Kaj ne, g. dr. Ravnihar, ko ste bili še v pokojni Avstriji državni poslanec, ste v državnem zboru predlagali, da se sodni sluge imenujejo za poduradnike. Sedaj, ko ste imeli našo usodo sami v rokah in bi bili to lahko izvršili, kar ste poprej od Avstrije zahtevali, ste na to pozabili Da ste imeli resen namen, pomagati tudi nam, bi bili to izvršili. Pravega vzroka, tej naši majhni želji ne ustreči, ni bilo. Služba s tem le pridobi, ker vsak bi potem z večjo natančnostjo in večjim veseljem vršil službo, ko bi vedel, da ga po gotovih letih Čaka četudi majhno napredovanje, ako bo priden in vesten. Ker le taki naj bi se imenovali za poduradnike. nezmožnim in nevestnim bi se seveda to napredovanje moralo zapreti. Sedaj pa, najsibo eden zmožen, vesten iu naj ima še tako dobre lastnosti, ostane vedno isto kar njegov tovariš, če je še tako nezanesljiv i. t. d. Lar se tiče večjega izdatka, je tako malenkosten razloček, tla pri tako visokih svotah ne pride niti v poštev. Razlika v plači med slugo in poduradnikom je v najvišji stoonii 200 K letno. V najvišjo stopnjo pa i ide sluga ali poduradmic šele po zadnjili istih službe, torej tik pred umirovljeni, m. — Ako se ustanovi več mest poduradnrkov, bi se za mesta sod-nih slug potegovali potem tudi inteligentnejši prosilci, ker bi vedeli, da jim je odprto mesto poduradnika. Kako se lahko kaj stori, ako se ima resno voljo, kaže tudi slučaj, kako so se oficijanti hitro imenovali za uradnike, s čimer se jim je seveda vsa] deloma popravila krivica, ki se jim je godila toliko let. Ravno tako je s, pristojbinami sodnih slug kakor izvr- šilnih organov. Ali ni v nebo kričeče in sramotno da n. pr. sodni sluga za opravo rubežni. ki znaša 50 K, in je zavezanec oddaljen 3.5 km od sodišča, dobi za to uradno postopanje 50 v, beri in piši petdeset vinarjev? Kaj naj danes napravi o 50 v? Niti cigarete si ne more kupiti več. Zakaj so se uradniku, ako se pelje z avtomobilom, podvojile kilometrine? Menda zato, ker več čevljev raztrga, kakor sluga, ki mora peš hoditi: Ali ni sramotno, da so se naše pristojbine od začetka vojne do danes samo za 100% povišale, medtem ko se je vse za več 1000% podražilo? Ali te ni sram ti, devica justica, da svoje nastavUence tako prostituiraš, medtem ko bi morala iti drugim resortom z dobrim izgledom naprej? Gospod novi poverjenik, ki ste kot sodnik strokovnjak in poznate naše težnje tudi iz svoje službe, ne samo kot politik, pokažite, da imate srce na mestu! Izpolnite nam te želje ter imenujte starejše sodne sluge z izpiti ah brez izpitov za poduradnike ter zvišajte času in draginji primerno tudi naše pristojbine za vnanjo službo t. j. hranarino, hodarino in prenočnino. Hvaležni Vam bomo ne samo mi, nego tudi naše žene in otroci, ker s tem nas boste podprli materijalno In moralno! Pr! društvu orožniških vookofencev SHS za slovensko ozemlje v Ljubljani so sledeči člani in članice plačali članarino za leto 1920 štev.; 1. 2. 3. 5, 6, 7. 8, 9. 11, 12. 13. 18, 19, 22, 23. 24. 26. 27, 28, 30, 32, 33. 34, 35, 37, 39, 40, 42, 43, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 54, 56, 57, 58, 69, 73, 78, 79, 81, 82, 85, 86, 88, 92, 93. 94, 95. 96. 97, 98, 99, 100. 101, 102, 103, 104, 105, 106, 107. 108, 109, 110, Til, 112, 113, 114, 115, 116, 117, 118. Članarine za leto 1920 še sledeči člani niso plačali in se vabijo, da to v najkrajšem času store, sicer se jih bo kot take iz seznama izbrisalo štev.: 4, 10, 14. 16, 17, 20, 21, 25, 29, 31, 36, 38, 53, 55, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 67, 68, 70, 71, 72, 74, 75. 76, 77, 80, 83, 84, 87, 89 in 90. H društvu orožniških vpokojencev SHS za slovensko ozemlje v Ljubljani so od 1. januarja 1920 do 31. marca 1920 sledeči Člani na novo pristopili štev. 94 Smo-linski Franc, stražmojster v p. Delnice, 13, 95 Kmet Franc, stražmojster v p. Ljubljana, Hilšerjeva ulica 7., 96 Zemič Alojzij, stražmojster v p. Zamaški 12, pošta Raka, 97 Jordan Franc, stražmojster v p. Grosuplje 15, 98 Jerele Josip, postajevodja v p. Mojstrana, pošta Dovje, 99 Šajna Ivan, nadstražmojster v p. Stranišče pri Ptuju, 100 Kočevar Ivan, postajevodja v p, Vinkovce, Slavonija, 101 Koprivec Valentin, stražmojster v p. Moste 16 pri Ljubljani, 102 Ročnik Franc, orožnik v p. Zavodnja, pošta Šoštanj, 103, Stejan Florjan, stražmojster v p. Oplotnica, okraj Konjice, 104 Dolar Ivan. orožniški poročnik v p. Ljubljana, Bleiweisova c. 1, 105 Rogar Ivan, orožniški poročnik v p. Ljubljana, Kongresni trg 16, 106 Brodnik Franc, stražmojster v p. Rožna dolina 158, pošta Vič. 107 Gerlovič Josip, okr. stražmojster v p. Kamnik grad Zaprice, 108 Filipič Matija, okr. stražmojster v p. Brežice, 109 Šeliga Franc, stražmojster I. raz. v p. Brežice. 110 Grsal Vinko, stražmojster v p. Brežice, 111 Fras Jurij, stražmojster v P. Zakot, pošta Brežice, 11? Kamberger Matija, postajevodja v p. Zakot, pošta Brežice, 113 Simon Matija, postajevodja v p. Trnje, pošta Brežice, 114 Butkovič Ivan, postajevodja v p. Grosuplje, 115 Sotlar Alojzij, stražmojster v p. Vevče 58. pošta D. M. v Polju, 116 Habit Bogomir, stražmojster v p. Oplotnica, okraj Kor njice, 117 Elmier Ignacij, orožnik v p, Popovci, pošta Sela pri Ptuju, 118 Meden Jakob, orožnik v p. Cerknica 7. Člana; Simeršek Ignac štev. 15 in Grilc Franc štev. 44 sta v letu 1919 in sicer prvi dno 18. 6. in slednji dne 14. 7. umrla. Orožniški upokojenci ▼ Celju in okolici smo imeli 14. marca t. 1. zaradi dra-ginjskih doklad posvetovanje. Prišli smoi do zaključka, da bi v tem času in pri teh razmerah orožniških vpokojencev sami ne mogli ničesar doseči, in smo ustanovitev Krajevnega skupinskega odbora zai Celje za enkrat opustili. Dalje se je razpravljalo o brzi in uspešni odpomoči državnim vpokojencem, njih vdovam in sirotam. Da moremo državni vpokojenci v; svojo korist kaj izposlovati, je treba, da se vsi slovenski državni vpokojenci brez razlike na kategorijo In svoječasno službo zedinimo In z vso doslednostjo delujemo v prid naših interesov. Zato Jo troha, da se osnuje „Društvo državnih vpokojencev SHS za Slovenijo** v Ljubljani, Mesta, ki bi za Krajevne skupinske odbore na Slov. Štajerju prišla v poštev, bi bila Celje, Maribor in Ptuj. To idejo bi vsi vpokojencic brezdvomno v vsakem oziru rade volje »odpirali, posebno, ako! bi predsedstva z Vvdbori požrtvovalno delovala, ker sl bodo svesti, da Jim trud v doglednem času prinese uspeh in zajamči nepobitno pripadajoče pravice, ki se jim1 sedaj kratijo. Da bi bil uspeh tem sigur-. nejši, bi bilo umestno tudi upokojence Iz Hrvatske in Srbije animirati za to misel in jih pridobiti za združitev in skupno delovanje naših interesov. Le tem potom, ako bi vsi vpokojenci države brez razlike svoje interese skupno zastopali, bf prišli kmalu do cilja, ker edinole v slogi je moč in ne v strankarstvu. Oni carinski uradniki oziroma poverjeniki, ki so pred enim mesecem prejeli pole v svrho vpisa osebnih podatkov teti jih še niso odposlali, se naprošajo, da jih izpolnjene čimpreje pošljejo društvu car* uradnikov v Ljubljani. Isto velja glede članarine. V vseh stanovskih zadevah ati obračajte na društvo. ■ Neposredno pri osrednjem društvu organizirani člani se opozarjajo, da glasom premenjenega pravilnika posamezniki ne bodo mogli biti direktno včlanjeni pri „Osrednji zvezi** — tako se bo imenovala naša skupna organizacija. Zato naj si nemudoma ustanove lastno organizacijo ali pa se včlanijo pri onih strokah, iz katere so izšli. To velja tudi zsi naše upokojence. Z ozirom na dejstvo, da morejo ^ ugodnosti naših gospodar, ustanov uživati le člani včlanjenih organizacij, se na to okolnost še posebej in pravočasno opozarjajo, da ne bo kasneje za<-mere in razburjanja. K uredjenju dncvničnrskog stališ« ul Hrvatskoj i Slavoniji. Mojoj obavijesti « zadnjem broju ovog cijenjenog lista glede izdania naredaba o u- 'irovljenju te uredjenju službe manipuh.nata i nestalnih dnevničara imam nadodati, da sam nakon odaslanja iste doznao, da su se gg. Franjo Horvat, knjigovodja i Marko Jelič, blagajnik mirovinske zaklade te Anton Kolačke, podpredsjednik društva đnevničar* dne 13. ožujka najavili kod gospodina bana, da n istom predmetu Interveniraju* Bana nije bilo u Zagrebu, i pošlo gospodin' podban nije taj dan primao, predstali su Ste?'. 15. »>■ .......r:.-.! ^ -.v.- a, - kod gg. banskih savjetn;!;a, kojima je rije-Scnje Uh predmeta povjereno. Od ovih s« 'dobili mm tu, da su odiume naredbe bile posve gotove, nn su se njeke preinake pokazale nužnim, ali da će u najkraće vreme biti izdane. Ista gg. kane naskoro pred-stati kod gospodina bana i zamoliti g* da se te naredbe već jedi.om objelodane. U mojoj zadnjoj neposredno poštom odaslanoj obavjesti gg. drugovom obećao sam, da će uprava saveza javnih namještenika •takodjer posredovati glede izdanja ^ore spomenutih naredaba, u pošto je savez bio nato razpušten, nije mogao ništa učiniti. što će ali sada moguće biti pošto je opet uzpostavljen. Nel..d:t Ii odnosne naredbe ni do 15. aprila izašle, priopćiti će se putem „Našeg Glasa" razlog. Anketa glede prebrane in draginje se i Je vršila v zborovalnici v dežel, dvorcu dne 8. in 9. t m. Ljubljansko „Samo-pomoč“ sta zastopala Fr. Govekar kot predsednik načelstva in Maks Lil-leg kot predsednik nadzorstva. Zveza poštnih organizacij naznanja na mnoga vprašanja o decemberskih 't20 % draginjskib dokladah poštnim odpravnikom in vsem enakim uslužbencem, ki jih še niso prejeli, da je „£veza“ storila i povsem svojo dolžnost m da ne odneha i prej, da se ta krivica poravna. Predsednik „Zveze" bo osebno posredoval pri ministrstvu v Beogradu, O uspehu bomo takoj poročali. Vseslovenski trgovski shod v Ljubljani dne 11. t m. je sklenil tudi sledečo resolucijo: Naša država, ki se stoprav ureja in preureja, se nahaja v težavnih razmerah. Zato potrebujemo dobro, materialno zadovoljno in svoji nalogi doraslo uradništvo, ki mora ostati neodvisno od vsakokratnih političnih izprememb. Raje manj, a tisto dobro uradništvo. V državni upravi treba miru, stalnosti, politični vplivi je ne smejo motiti. Za nameščanje javnih uslužbencev mora biti odločilna stvarna in strokovna kvalifikacija vsepovsod, tudi v centralnih uradih, nikdar pa stran-j karska pripadnost. —- Z resolucijo ;e po-; polnoma strinjamo. „Samopomoč" ▼ Ljubljani oddaja svojim članom v prosti prodaji sledeča živila in gospodarske potrebščine: slanino (kg 40 K, največ 8 kg za obitelj), ječmen, ješprenj, kašo, češplje, orehe, rozine, civebe. cikorijo, rožiče, jajca, čebulo, suho meso, rum, kis, olje, sol, smokve. kavo, milo. pralni prašek, sidolin, i črnet in rujavo pasto, sveče, vžigalice, i metle, čevlje, mak, sardine. Zaradi hitre odprave se članom priporoča, da svoja naročila doma napišejo na listek in ga z naročilno knjižico vred izroče nakazoval-nici. Cene živil so razvidne z lepaka ob blagajnici. Uradne ure so od S.—V2I2. ter pop. od 14.—16%. Člani naj ne prihajajo prepozno in izrecno prosimo, kolikor mogoče dopoldne. ( „Samopomoč" v Ljubljani knpnje vsakovrstna živila !n druge potrebščine v vsaki množini. Tovariš! se prosilo, da poizvedujejo po takem blagu In posred«-jejo v prilog zavoda, H deluje v korist vsem javnim nameščencem. O zalogah, oziroma ponudbah naj se poroča naravnost „Samopomoči" v Ljubljani, Vodnikov trg štev. 5. M poravna radevolje vse stroške. Dmgoui, pohajajte samo one kavane i gostione, koje drže „Naš Glas*. Proti: F š E*, 1 fe: * i sladkorni bolezni, bolezni jeter in ledic, oteklini želodca in čreves. kroničnemu katarju želodca in čreves, želodčnemu kamenu, hemeroidom in bolezni mehurja, putiki in debelosti, je najboljše sredstvo naravna zdravilna mineralna voda „rogaika slatina”. Rogaška slatina najveće in najmodernpjse zdravilišče v Jugoslaviji, hidroterapija, elektroterapija, inhaiatorij, gimnastika za zdravljenje, kopeli z ogljikovo kislino, solne, smrečne, parne, zračne, aolnene kopeli in kopeli z vročim zrakom. Vojaška godba (42 mož, med njimi absolvirani koneervatoristi). Za vsakovrstne zabave je» preskrbljeno kakor v največjih svetovnih zdraviliščih. Umetniški koncerti, tombole, plesni venčki, gledališke predstave, Irmo, izleti itd. — Sezija od 1, maja do 15. oktobra 1920- RAVHJkmJSTVO. 81811 " KEMlilO « CISTI vsakovrstno blago, oblako 18-3 Tovarna JOS. REICH Miaulu Msip i.LJUBLJAHA, Podražita Setaiinrgo« ulica i „ PedrnžSnk«: HAR330R — 9fOVO MESTO. Vse domače tvrdke se naprosijo, da takoi inserlrajo v „Našem Glasu"! Važno m uradnike I! Rij« MMO Mftlll VIMMIII I. Z. 18. J. —Kongresni trg št. 19. dovoljuje ranžijska posojila: na te opozarjamo zlasti one uradnike, ki imajo dolgove v Nemški-Avstriji. Ti si s takojšnjo poravnavo dolgov lahko veliko pridobe na valuti. Vso tozadevno transakcijo izvedo zadruga sama in sicer brezplačno in le proti povrnitvi naraslih stroškov. — Prospekti na razpolago! Najjstaroiia spedlcijska tvrdka v R. RANZINGER Ljubljana Mila ilsansa Ljubljana Slov©.T»iji S iER I ifoijana m lice. Brzo- g Podjetje za prevažanje blaga juž. železnice. Brzo-vozni in tovorni nabiralni promet iz in v Avstrijo. Zacarinjenje. Podjetje za prevažanje pohištva. Skladišče s poseb. zaprtimi kabinami za pohištvo. S Brzojavi: Ranzinger. 24-2 Interurban telefosi 80 HHHI 1 «©i»s- i»© v y»logi- ^T—nrr Trr.rz^: ziS-Z- Marila Tiiar ■P£agiuaiSBnB8Baeai>«Mia ! iBsra9aao9seS3aaaa(Siio%aSa9eK«WI | VFMKA Na debelo! 18 ;; j Solidne cene! fa J m m BOGATA S i a 1 3 ■ m ZALOGA IZBIRA nssK -8SBI 8'EI-!I-- s modnega blaga Srajce, saouveinicgOiraiati).leniics i.ti. novejšem kroja. psiiKimmuim $CHWAB& BIZJAK LJlISLIlIViA, dvorni trg, pod Narodno kavarno, i eaa»aeeneeaeenevoeeMiodaed»WBi g g gg eoeeneeenenneamaoonoaap^M«—g|| t! Uubliana ~zxz Velika xaXoga uradnih In šolskih potrebščin. Nafvočja izbira raz« gSecžnic S n pisemskega papirja. Na drobno in debelo. ^ spedicUska in koraisiislia d. d. TraaCCT' T »r . ^po-mrmmri"i a sest« it.Si. Mednarodni prevozi. Špedicije vseh vrst. Zacarmjeuje. Selitve. Nabiralni vozi na vse stranL Javno skladišče z lastnim železniškim tirom. Reekspedicije itd. itd. Brzojavi: „13ALKANSPED*. Intcrurban Iclefoo 366. ___________________ 10 4 ttiopolMivonieiiiji i-agistrovaaa sadrug« a omejenim ::: jamstvom. Posojila na osebni bredi!: R'/0. — Posojila na hlpotefeoc 5*/3%. — Mesečna odplačila. Banžilsba postila na več let; mali vračevatni obrobi, s Pisarna: Kongresni trg 10. -..t L radno ure aiiS. dstS. m*. — Pwiapo