SKUK® Izhaja 10., 20. in zadnjega dne vsakega meseca. Naročnina stane 1 gld. na leto. Posamne številke po 5 kr. Krščanski delavci, združite se! (sSUfcs) Naročnino in dopise pošiljajte uredništvu »Glasnik« Cesta v Mestni Log 4. —'£Xj>— Oglasila delavcev, ki nimajo dela, ali delodajavcev, ki iščejo delavcev, se vspre-jemajo zastonj! eans«) Štev. 27. V Ljubljani, 30. septembra 1898. Letnik IV. Mojim Narodom! Kruta, nemila skušnja zadela je Mene in Mojo hišo. Moje soproge, dike Moj ega'prestola, zveste družice, ki Mi je bila v tolažbo in oporo v najtežjih trenotkih Mojega življenja, s Katero sem zgubil več, nego zamorem izreči, ni več. Grozna usoda vzela jo je Meni in Mojim narodom. Morilčeva roka, orodje blaznega fanatizma, kateri meri na to, da uniči obstoječi družbeni red, vzdignila se je zoper najplemeni-tejšoj ženo zadevši v slepem, nezmiselnem sovraštvu srce, ki ni poznalo sovraštva, srce, ki je bilo le za dobro. Sredi bezmejne boli razjedajoče Mene in Mojo hišo, vpričo nečuvenega čina spreletu-jočega z grozo ves civilizovani svet, teši Moje srce v prvi vrsti glas Mojih ljubljenih narodov. Ponižno klanjaje se božji naredbi prizadevši Mi tolik in neumljiv udarec, bla* godarjam Previdnost za preveliki dar, ki mi ostaja: za ljubezen in zvestobo milijonov v trenotkih grenkega trpljenja Mojega in Mojih. V tisočerih znakih, bližnji in daljni svet, nizko in visoko javilo je bdi in žalost po blagopokojni cesarici in kraljici. V ganljivem soglasju toguje vse o neizmerni izgubi; pristen odmev čustev pretresujočih Moje srce. A kakor je Meni svet do zadnjega tre-notka spomin na Mojo preljubljeno soprogo, isto tako vzdiguje se ji za vse čase neminljiv spomenik v hvaležnosti in spoštovanju Mojih narodov. Iz globočine Svojega tožnega srca blago-darjam vse za novo jamstvo sočutja popolne udanosti. Ako tudi utihnejo veseli glasovi, ki bi morali spremljati to leto, ostaja Mi vendar spomin na neštevilne dokaze udanosti in toplega sočustvovanja: naj dražji dar, ki se Mi je mogel pokloniti. Skupna naša bol spleta novo, tesno vez okolo prestola in očetnjave. Iz nespremenljive ljubezni Svojih narodov zajemam ne le utrjeno čustvo dolžnosti, da vztrajam v naloženi Mi nalogi, nego tudi nado vspeha. Molim k Vsegamogočnemu, ki Mi je naklonil toliko britkosti, da mi daje moči izpolniti to, v kar sem poklican, prosim Ga, da blagoslovi in razsvetli Moje narode, da najdejo pot ljubezni in sloge, ki naj jih dovede do sreče in blagostanja. V Schonbrunnu, dnč 16. sept. 1898. _____________________FRAN JOSIP 1. r. Ali naj gremo v opozicijo? To vprašanje se zadnje dni obravnava po naših listih. Splošno so pristaši katoliško-na-rodne stranke za opozicijo, liberalci so pa vladni. Opozicija je namreč latinska beseda, ki pomeni: nasprotovanje. Mi, ki smo krščansko-socijalne delavske stranke, moramo vpričo teh le razmotrivanj izjaviti, da je za nas to vprašanje že davno rešeno : Mi smo bili v opoziciji proti vladi, odkar se je začela naša organizacija, in bomo v njej ostali, dokler se vlada temeljito ne poboljša, in nam se le to čudno zdi, da so sedaj šele, po tolikih udarcih, po tolikem preziranju, naši poslanci iztaknili misel, da se Slovenec morda vendar lahko brani drugače, nego s tem, da se za prejete udarce vladi najponiž-neje zahvaljuje. Drugo vprašanje je pa, ali v sedanjem političnem položaju kaže, da poslanci v državnem zboru izstopijo iz večine in s tem vladi prizadenejo občutljiv udarec. Mislimo, da tudi to kaže, in sicer iz fledečih razlogov. Kdor hoče biti v opoziciji, mora pomisliti: 1. Ali jo je nasprotnik zaslužil? 2. Ali smo sami dosti močni za opozicijo ? 3. Ali je pričakovati uspeha ? če je to troje res, potem le v opozicijo! 1. Ali je v 1 a d a zaslužila opozicijo ? — V polni meri že davno. Nam delavcem je zavirala organizacijo pri vsaki priložnosti. Se za krščansko gibanje samo na sebi ni imela nobenega smisla. Med uradniki je mnogo liberalcev, ki nas le zato trpč, ker nas zatreti ne morejo. Kar je predložila v državnem zboru v korist delavcem, so ji morali delavski zastopniki izviti iz rok, in še ti predlogi so ostali na papirji, ker so jih predložili v taki obliki in v takem položaju, da se je že naprej vedelo, da ne bodo prodrli, ali vsaj temeljito ne koristili. Doživeli smo celo, da je c. kr. vlada rajši videla socijalne demokrate, nego nas. — S splošno narodno; gospodarskega stališča je zaslužila vlada opozicijo, ker je stala nezaupno, da celo sovražno nasproti naši gospodarski organizaciji. Na Primorskem skuša naše posojilnice protizakonito zatreti, našim zadrugam dela ovire, kjer more. Vemo, da je vladi ljubši ptuji kapitalist, nego domači kmet in delavec. — Z narodno-slovenskega stališča sodimo, da moramo tudi stopiti v opozicijo. Birokracija pri nas je popolnoma protinarodna. Vladni organi so večinoma ptuji plemenitaši, ljudje, ki za naš narod ne čutijo, ampak ga Kot Nemci sovražijo. Ura- LISTEK. Slepa sirota. (Po V. Kosmaku.) > Obesil sem torbo na ramo, vzel palico v roko in nekaj drobiža v žep in se podal med svet. Šel sem, ne da bi določil svoje poti. Hotel sem jedenkrat ustreči svojemu nestalnemu značaju. Krenil sem tje do vasi M. in šel dalje po strmih, z borovci obraščenih gorskih podnožjih, med katerimi šumi v globini Iglavka. Pri mlinu me je prepeljal bosi, zaprašeni Haron. (Haron je bil starim Grkom in Rimljanom prevoznik, ki je vozil umrle čez reko Lete v večnost, za kar mu je dal vsak oboi [vinar]). Oboli niso kot denar več v rabi, zato sem mu dal desetico in lezel sem na drugi strani po strmini navzgor. Solnce je silno pripekalo. Pot mi je silil iz vseh luknjic in mislil sem, da se mi mozeg raztopi. Dospevši do vrha, snel sem si torbo in se vlegel v senco mladega hrasta. Zgoraj je lahak veter igral z listi, kakor bi se mati igrala z mehkimi prsti v kodrih svojega deteta. V .daljavi je zapiskal drozeg, zakrulil divji golob ter lupila storže veverica. Ne daleč od mene je padel storž na zemljo, letela brenče čebela mimo in zašumelo listje in nekaj sladko zazvenelo, tako neizrečeno sladko, da je umirilo dušo. O ti krasni gozd! — Prša so se mi širila in s polnim duškom sem pil prirodni balzam. Oči so se mi zaprle, duh je bil omamljen . .. najedenkrat se zaslišijo po dračji previdni koraki. Skočil sem prestrašen po koncu. Solnce je stalo že visoko : v senci sem bil zaspal. Gledal sem, od kod prihajajo koraki in zapazil lovca, ki se je izgubil v gošči, kakor da bi bil podoba iz sanj. Telo mi je bilo zopet krepko in um čil. Sel sem dalje po cesti in gledal na pokrajino, kojo sem že prehodil. Ti gozdovi, te vasi, ta pogorja — vse mi je vzbujalo stare spomine. Pred menoj lepa sela in tam daleč na obzorji zeleni otoki, s katerih se bliščč bele hišice : to so samo znane vasi, mirno stoječe med rodovitnimi njivami, kakor gnjezda škrjančkova v zlati pšenici. Tam za tem temnim gozdom so ob potokih in brdih še druge vasice in tudi tam sem bil že jedenkrat. Ustavil sem se. Oko mi je zrlo lepo pokrajino in moj duh se je zamislil v preteklost, zatopil sem se v spomine. »Kaj neki dela slepa Frančiška?« mislil sem si. Vidite, tam za tem črnim gozdom leži ob derečem potoku vas. Na obeh straneh vasice proti severu in jugu se vlečejo jarki, po kojih teče iz potoka voda, da namaka rodovitne senčnate travnike. Ondi sem šel nekoč ob potoku. Bilo je ob košnji. Ljudje so obračali in spravljali lepo dišeče seno. Počasno sem korakal. Potok se je na jednem kraju zavil celo do gozda in stezica je peljala ob gozdu. Tu ob ovinku je sedela v senci mlada deklica. Bila je še mlada, bledega obličja in v priprosti, a rnažni obleki. Sedela je s povešeno glavo in posluškavala v ono stran, od koder sem prihajal. V roki je imeda kimaje odobravali njeno početje, če dosežemo to, je že nekaj. Naga opozicija bi pa tudi na večino dobro vplivala. Ta nestvor, ki se imenuje sedaj vladna večina, je nesposoben za vlado. Skrpan je iz elementov, ki v glavnih vprašanjih niso jedini, in ki so obstrukciji s svojo odnehljivostjo več koristili, nego škodovali. Cehi in Poljaki so nas zapustili, celo katoliški Nemci so že tako globoko prepričani o neomejeni ponižnosti Slovencev, da se čedalje manj opirajo na nas. Ali ni potrebno, da torej naši poslanci stopijo na noge? Sedaj je ministerski predsednik vsaj zvedel, kdo da je načelnik naše zveze; prej se še toliko ni zmenil za nas, da bi bil vprašal, kdo da je načelnik naših poslancev. Ta je pisal pisma, a oni jih še bral ni. Kaj pa, če se zaradi izstopa naših poslancev vladna večina razbije ? Mi le to rečemo: Škoda je ne bi bilo; in če se ves parlament razbije, sedaj tudi ne bi žalovali za njim. Torej: mi ostanemo pri tem, v čemer smo bili doslej: v opoziciji; poslanci pa naj poskusijo enkrat z opozicijo. Izgubiti ne morejo ničesar, ker ničesar nimamo; dosegli ne bi v vladni stranki gotovo ničesar, v opoziciji bodo pa vsaj nekaj dosegli. Država in njeni delavci. Dejstvo je, da so delavci v državni službi splošno v boljšem položaju nego delavci v zasebnih službah. Državo se namreč lahko pri tem nadzoruje in v državnem zboru se stori lahko marsikaj za delavce v državnih podjetjih. Ravno v najnovejšem času je zabiležiti nekaj ukrepov v finančnem ministerstvu, ki imajo namen, zboljšati delavcem v državnih podjetjih gmotno stanje in ki skušajo ob jednem malo zadostiti moderni socijalni politiki. V tem smislu je povdariti posebno: 1. Ozira se pri preskrbljenju oslabelih in dela nezmožnih delavcev tudi na širše kroge delavstva v tobačnih tovarnah. 2. Zboljšajo se plače takozvanih nižjih delaveev in služabnikov pri državnih sali-nah, in 3. Zboljša se plača začasnim delavcem v dvorni in državni tiskarni. Tu se hočemo ozreti samo na delavstvo v tobačni tovarni, ker salin in dvorne tiskarne ne obiskje slovensko delavstvo. Ze leta 1784 je bila navada, da se je dela nezmožnim delavcem dajala „miloščina" vsak dan nekaj krajcarjev na račun erarja. Z dvornim - komornim dekretom z dne 7. marca 1835. leta, torej v času, ko se ni nihče brigal za usodo oslabelih, dela nezmožnih delavcev, so dobili ukrepi, tičoči se starostnega preskrbljenja tobačnih delavcev, trdno podlago in »miloščine« so znašale odsihdob po času službovanja za možke od 6 do 8 kr. (101/* do 14 kr. a. v.), za ženske 5 do 6 kr. (88/4 do 101/» kr. a. v.) Te »miloščine« pa se niso dajale vsakemu delavcu, marveč le tistim, ki so dokazali svojo revščino. Vlada je mislila, da izkazuje s tem 8og vč kako milost ubogim delavcem, ki imajo pravico do preskrbljenja. Pozneje pa se je z Najvišjim odlokom z dnč 25. oktobra 1891 povišala miloščina, ki pa je zgubila s tem svoj značaj kot taka, tako da se je smatralo delavce upravičene do »plač invalidov«, kakor se je odslej »miloščina« nazivala in se je zato brez izjeme vsem delavcem dovolila. Te nagrade so znašale, kakor sledi: po dosluženih letih 15—20 20—30 30—40 čez 40 Nadzorniki: vsak dan kr. 18 21 25 30 na leto gld. 6570 76-65 91-25 109-50 Delavci: vsak dan kr. 16 18 21 24 na leto gld. 58-40 65-70 76-75 87 60 Delavke: vsak dan kr. 12 14 17 20 na leto gld. 43 80 51-10 62 05 73- Z Najvišjim odlokom z dne 16. aprila 1896 so se dovolile te nagrade tudi delavcem, ki so stopili pred letom 1892. v pokoj. To je že bilo nekaj za uboge delavce, ki so žrtvovali svoje moči državi, toda še vse premalo. Precej pa se je zboljšalo njihovo stanje koncem leta 1896. Z Najvišjim odlokom z dne 20. decembra 1896. so se uredile nagrade oslabelih delavcev, ki so stopili od 1. januarja 1897. leta v pokoj, sledeče: Po dosluženih letih 15—20 20—30 30-40 čez 40 I. kategorija (nadzorniki) vsak dan kr. na leto gld. II. kategorija (izučeni delavci, bolniški strežaji) vsak dan kr. na leto gld. 40 48 64 80 146 _ 175 20 233 60 292— 35 42 56 70 127 75 153-30 204-50 255-50 dovanje je nemško; le če kaka občina ali kak župnik najostreje zahteva, se mu morda postreže s kako slovensko vrstico. Pri vladi slovenski uradniki nimajo karijere. Kak nemški baronček, če tudi nima veliko soli v glavi, preskoči cele vrste domačih izbornih juristov. Posebno zadnji čas je vlada z nastavljanjem nemških uradnikov zopet zelo žalila pravice slovenskega naroda. Najbolj pa nas mora užaliti, če vidimo, da se z nami vlada predrzno igra. Obljubuje se vse, a izpolnjuje se nič. Kakor z neumnimi otroci so delali ministri z našimi poslanci. Obetali so jim razne eukerčke, ti so se s sladkim obrazom že za-naprej zahvaljevali zanje ; bili so presrečni, če jim je ekscelenca podala premilostno svojo roko — slovenski narod pa je od birokracije trpel vedno več. Torej vlada je zaslužila opozicijo. 2. Ali smo mi sposobni za opozicijo? — Kakor smo rekli: Mi krščanski socijalci smo že v opoziciji, in da smo sposobni zanjo, vidi bo na naših zborih in v naših ustanovah. A če bodo naši poslanci sposobni,tega ne vemo. Nekaj jih je pač neizprosnih jeklenih mož, a bo med njimi tudi možje iz »gu-milastike«, kateri so že tako vajeni vladne brzde, da brez nje skoro ne bi znali vleči političnega voza. A slovanska krščansko-na-rodna zveza se ne sme vdati duhu brezmiselne udanosti, ampak mora s krepkim dejanjem pokazati, da ne d& zatreti narodov, katere zastopa. Sedanji položaj desnice je tak, da je zguba naše zveze zanjo usodna, vlada more sedaj spoznati, da so Slovenci tudi političen faktor, s katerim se mora računati; naj zvedo na Dunaju, da mi še nismo izginili z zemeljskega površja, kakor morda mislijo nekatere ekscelence, ki prejemajo Bamo informacije od vladnih organov in iz nemških nam sovražnih listov. 3. Ali je torej pričakovati uspeha? — Uspeh, to je nam Slovencem in delavcem skoro neznana stvar. Kaj so dosegli poslanci naši doslej? Nič, da, še manj nego nič. Bolj ponižni so postali v svojih zahtevah, nego so bili naši predniki pred štiridesetimi leti. Naš narod je šel nazaj v vseh ozirih. Samo zatrli nas še niso popolnoma, to je vse, kar smo dosegli. Našemu jeziku se godč vedno hujše krivice, gospodarsko propadamo vedno bolj, in vendar so ministri obljubovali drobtinico za drobtinico. Teh »uspehov« smo sedaj siti do grla. Vlada naj ve, da slovenski poslanci niso zato na svetu, da bi ji stregli s svojimi glasovi in ponižno nogavico in pletla. Videl je še nisem nikdar poprej. Ustavil sem se ter jo pozdravil. Deklica je odzdravila, naglo vstala in stegala svoji roki po meni. Poznala me je na glasu, dasi je jaz še nikdar nisem videl ali kaj slišal o nji. Zapazil sem, da je slepa. Vsa postava je bila očividno majhna in krasno obličje brez življenja kakor kip. Brez solnčne svetlobe ostane vsaka rastlina majhna in izgubi mnogovrstnost in živost barv. Brez svetlobe očij ostane tudi človeško telo zamorjeno in obličje ne kaže življenja. »Ali ste od tukaj?« vprašal sem. »Da«, odgovori deklica. »A čegava ste?« »Moj oče so grobar. Tam-le spravljajo s sestro seno na travniku. Mene pa so pripeljali sem na zrak.« Deklica je govorila uljudno in je postala rudeča. »Ali ste bila v zavodu?« »Da, tri leta.« »S čim se sedaj pečate?« »Pletem nogovice, čepice in jopice in nekatere druge malenkosti. Znam tudi šivati. 8 tem pomagam očetu, da me lažje preživć.« »Godbe ne znate? Slepci umejo skoro vsi godbo.« »Znam igrati na harpo in to je tudi moje naj večje veselje.« »Ali bi s tem ne mogla živeti?« Deklica je zarudela, zmajala z glavo in rekla: »Ne. Zdaj to ne gre. Nekoč so me oče pregovorili, da sem šla igrat v gostilno. Toda ne pojdem več tje. V zavodu nas je že tako svaril gospod ravnatelj pred tem.« Razumel sem jo in ji rekel: »Prav storite, da ne greste tje.« Deklica se je zadovoljno nasmehnila. »Ali od nikoder ne dobivate podpore?« »Dobivam. Iz zavoda mi pošiljajo nekoliko denarja. Dobro je, vsaj za drva!« Hotel sem že seči v žep in ji dati kak dar. Vendar sem se spametoval in pomislil, da bi jo mogel s tem hudo razžaliti. Vedel sem, da je čiste duše in plemenitega srca zapustila zavod, a s takimi ljudmi je treba prav previdno ravnati, zlasti ako jih hočemo podpirati. Rekel sem ji, da naj pride k meni, da ji hočem, kolikor mogoče, pomagati z denarjem ustanov, ki so namenjene za podporo ubogih. Prijazno se je zahvalila ubožica in jaz sem šel svojo pot dalje. Srečal seiu ženo, ki sem jo že poznal in začel ž njo govoriti. — Spraševal sem jo o položaju slepe ubožice in zvedel, da so ji mati že davno umrli, da je bila v zavodu in da živi sedaj v revščini. »Zato bi jo morali vi podpirati s kako malenkostjo.« »Ah, mi bi jo že podpirali, ko bi bila ona drugačna. A v Brnu so naredili iž nje »frajlo«. Da bi šla po hišah si kaj izprosit — Bog obvaruj! A vendar ji sam ne prinese noben človek v hišo. Neumen bi bil vsaki Naj bi sla včasih po gostilnah igrat na harpo — zna dobro! Dobila bi marsikak krajcar : to ji nikakor ne diši. Ker hočeš torej ul »frajla«, bodil« Po đosluženih letih 15-20 20-30 30-40 čez 40 III. kategorija (profesijonisti, požarni čuvaji) vsak dan kr. 30 36 48 60 na leto gld. 109 50 13140 175-20 219-— IV. kategorija (drugi delavci in kvalifikovane de- lavke) vsak dan kr. 25 30 40 50 na leto gld. 9125 109-50 146'— 182 50 V. kategorija (druge delavke) vsak dan kr. 20 24 32 40 na leto gld. 73 — 87 60 116 80 146 — Po tem redu se odslej plačuje pokojnina, torej se je uredilo po pokojninskem redu uradnikov in služabnikov, ki ima za podlago, da dobi vsak delavec po 40 letnem službovanju 70 odstotkov povprečne plače. Ta uredba pokojnin je jako potrebna in od delavstva zaželjena. Seveda tudi ta uredba ni kakor bi morala biti, ker delavec bi moral uživati pokojnino tako veliko, kakor znaša njegova plača. To bi bilo pravično, ker delavec se žrtvuje najbolj za državo, bolj nego pa uradniki po pisarnah, ker on žrtvuje tudi svoje zdravje. Vseh delavcev ima tobačna režija 32.000 in v 17 letih bo povišanje teh pokojnin stalo državo 612 000 gld. Koliko je s temi tisočaki revežem pomagano in vendar so samo tisočaki, dočim gredo milijoni za nepotrebne kanone in puSke! Politika po svetu. Naša notranja politika se suče sedaj tudi deloma okrog slovanske krščansko - narodne zveze. Katoliška narodna stranka v Ljubljani je sklenila, da naj pokažejo slovenski katoliški poslanci svojo eneržijo v zastopanju ljudskih koristij s tem, da delajo na to, da izstopi zveza iz večine in dobi tako prosto roko nasproti vladi. Vlada se ne ozira prav nič na Slovence, ona deluje povsodi proti pravici Slovencev, dočim se nahajajo poslanci slovenski v njeni večini. Poleg tega pa se gre tu za nagodbo z Ogersko. Poslanci bi storili velik greh napram ljudstvu, ako bi glasovali za nagodbo v tej krivični obliki. Zato moramo z veseljem pozdraviti ta sklep katoliške narodne stranke. Naši poslanci morajo v opozicijo, ako jim je pri srcu res blagor ljudstva. Za nagodbo naj bi ne glasoval noben slovenski poslanec! Katoliški poslanci zastopajo v zvezi energično svoje sta- »Draga žena«, rekel sem, »v Brnu niso naredili iz nje »frajle«, marveč so jo samo kolikor je bilo mogoče, priučili čistosti srca in ji oblažili dušo. Da nosi Se danes isto obleko, katero ji je podarila v Brnu neka dobra gospa, zato še ni »frajla«. Nosi to, kar ima. Da ne hodi beračit po hiSah, to ji ni zameriti. — Ona je mlada in more vsaj Se nekaj delati. Misli si: za beračenje je Se časa dovolj, ko bode sila. Dokler imam še očeta, rajši trpim revščino. A kdor ji hoče pomagati, naj ji dš. kake nogavice plesti in jih dvojno plača.« Žene je bilo nekoliko sram in je rekla: •Toda, če ji človek kaj d&, vzamejo ji oče in sestre.« »Ali je to tako hudo«, zavrnil sem jo, »ko bi tudi — ker živč skupaj: oni jo podpirajo in živč — ona prispevala s svojim vinarjem za skupne potrebe? A to, draga žena, da ne gre igrat v gostilne, morate vi kot mati le odobravati, ker dobro veste, da se tam tako nedolžna deklica, kot je ona, lišče, zlasti dr. Krek in dr. Žitnik. Da bi ne popustili, dokler ne postane vlada pravična Slovencem 1 Nemški cesar Viljem II. imel je pri nekem obedu v Oeynhausenu govor jako zanimive vsebine. — Povedal je namreč, da misli v bližnji bodočnosti predložiti nemškemu državnemu zboru predlog, po katerem se bodo tisti, ki skuSajo delavce pri delu ovirati, ali jih celo k S t r a j k u zapeljati, kaznovani z ječo. Ce bi bo to uresničilo, kar je nemSki cesar povedal, bila bi prostost združenja nasproti delodajalcem popolnoma uničena. Država, katera za delavce jako malo ali celo nič ne stori, hoče jim vzeti Se prostost združevanja. Če država nič zanje ne stori, morajo sami potom strajkov priboriti si boljših pogojev za obstanek. To je pač jasno. — Ni čuda, da vse nemško časopisje jako dvomi, če bode ta zakon vsprejet. Katoliški centrum, ki je na shodu nemških katolikov tako jasno zagovarjal] pravice delavcev, gotovo ne glasuje zanj. Vsaj katoliško časopisje se odločno izraža proti tem predlogom. Socijalni demokrati tudi ne bodo zanj glasovali. NemSki delavci napravljajo sedaj na več krajih shode, kjer obsojajo te cesarjeve besede. Seveda kapitalisti bi radi videli, da bi ta zakon zagledal beli dan, ker potem imajo oni delavce popolnoma v svojih pesteh. Proti socijalnim demokratom v armadi je izdalo nemško državno vojno mini-sterstvo sledeči ukaz: Podčastnikom in moštvu se službeno prepoveduje : 1. Vsako vdeleže-vanje pri zvezah, shodih, svečanostih in denarnih zbirkah, ako nimajo k temu posebnega službenega dovoljenja; 2. kazanje revolucionarnega ali socialnodemokratskega mišljenja, zlasti z vzkliki, popevanjem ali podobnimi izjavami; 3. naročevanje in razSirjevanje revolucionarnih in socijalno - demokratskih spisov, kakor tudi donaSanje takih spisov v vojašnice in sploh službene prostore. Dalje se vsem, kateri so v aktivni vojski, zapoveduje službeno, da takoj službeno naznanijo, ako zvedo, da so revolucijonarni ali socialnodemokratski spisi v vojašnici ali drugih službenih prostorih. Te prepovedi in zapovedi veljajo tudi za tiste, ki pridejo k vojaškim vajam ali k nadzorovalnim vajam po prestani službi, v kolikor velja zanje vojaški kazenski zakon. NemSka vlada se jako moti, ako meni, da se d& socijalna demokracija zatreti z nekaterimi ukazi. To bode pomagalo ravno toliko, kakor Bismarckov zakon nasproti socijalni demokraciji. Le pomnožil jo bo. lahko pokvari, — in če se pokvari slepec, je to hujše zlo, kakor bi zdravi padel.« Žena je pritrdila: »Res je tako, resi Na to Se niti mislila nisem!« »Vidite, proti takim revežem, kot je ona, moramo biti prav previdni. Zato pa imamo pri Bogu dvojno zaslugo.« Val pride in zopet izgine in tako tudi človek. Že davno nisem bil v onej vasici. Kaj neki dela slepa Frančiška? mislil sem si tedaj. Na polju so želi zrelo žito, a drugo je zorelo. Ta, ki živi toliko ljudij, skrbi tudi za slepo Frančiško, skrbi za njo, kakor tičar za slepega slavčka. Toda, ker Bog živi vse, zato pričakuje in zahteva od nas, da pomagamo ubogemu bližnjemu. A slepci so veliki reveži. Pomagajte jim, kolikor morete; podpirajte zavode za take sirote, ker nihče ne ve, ne pride li njegovo dete slepo na svet, ki bo moralo iskati pomoči v takih zavodih 1 L T. Na Španskem je madridska komora sprejela s 151 proti 48 glasovom zapisnik o miru. V kratkem se bodo sešli zastopniki španske in amerikanske vlade na francoskih tleh in sicer v Parizu, da določijo konečne pogoje miru med obema državama. Pet ameri-kanskih zastopnikov za sklepanje miru se je že podalo na pot v Evropo, od katerih so Štirje republikanske, jeden pa demokratične stranke. Naša organizacija. Krščansko-socijalno gibanje. Vsled smrti cesarice Elizabete ;e izostaio mnogo nameravanih veselic, pred vsem velika delavska slavnost. Gotovo se ne spodobi, da bi še sedaj prirejali Sumne veselice, pač pa ni treba, da bi zato spala naSa krSčansko-soci-jalna druStva. Pozivljemo vsa društva, da pričnč na z mo, ki je zlasti za to primeren čas, pridno delati v ožjem krogu doma. Po leti so se prirejali izleti in shodi pod milim nebom, po zimi se preseli vse življenje v domače prostore. Prosimo vsa druStva, da nam pridno poročajo o svojem delovanju, o vspehih in domačem položaju. Treba je, da nas veže jedna vez in da se zavedamo tega tudi v listu, ki nam je kranjskim in štajerskim društvom skupen. Na tak način se tudi vspod-bujamo medsebojno k delu, ki je življenjske važnosti za naSo organizacijo. S tem se vtr-juje tudi solidarnost med krščanskimi soci-jalci in poleg tega zanima krščanskega soci-jalca, kako se godi njegovim sobratom. Torej poročajte nam pridno o svojem delu in gibanju! Socijalne zadeve. Povišanje uradniških plač je dalo nemškima listoma »Fremdenblatt« in »Reicha-wehr« predmet za razmišljevanje o plačah naSih častnikov. V dolgem, bridko pisanem članku milo toži »Reichswehr« (v vojaški prilogi »Vedette«), da pri nas v Avstriji vojaštvo Se vedno ne zavzema tistega častnega mesta v državi, katero mu gre. Po njenem mnenju bi morali vojaške častnike vse bolj častiti in spoštovati. Dočim se je uradnikom plača povišala, se nihče ne zmeni za vojaške častnike, ki tudi potrebujejo povišanja plač. Za vse stanove se potegujejo razne stranke v parlamentu, le za uboge častnike ni nikogar, ki bi se zanje potegnil. Seveda članek se konča z ostro zahtevo, da se tudi častnikom povišajo plače. — Kakor se nam ta zahteva zdi čudna, vendar je res, da se v vladnih krogih že govori o povišanju častniških plač, da, v Budimpešti so v viSjih častniških krogih v tem že skoraj gotovi. Načrt imajo baje že izdelan. — Torej delavec, pripravi se na nove davke in žrtve, kajti kdo drugi bo utrpel tisočake, ki bodo Se za jedno stopinjo bolj pomehkužili življenje naSih častnikov. Žalostno je, da se piSe v sedanjem času, v dobi stradanja in bede delavcev, da nima častniStvo nobene stranke za seboj, dočim ima vojaštvo najmočnejšo stranko za zagovornico, namreč vlado. Le naprej z obtoževanjem delavskih stanov, ako hočete čim preje katastrofo! Na Češkem se nahajajo že celo »husitske« učiteljice. V »Narodnih Listih« je nekaj takih učiteljic objavilo list, v katerem se »bojujejo« zoper nazore, katere je razložil slavni češki krSčanski socialist dr. Neuschl na katoliškem shodu v Pragi v govoru »o ženskem vprašanju«. Svoje dokaze ali bolje lastne protidokaze pobirajo te deklice iz socialistične nenravne knjige Bebela : »Die Frau« — Res značilno Je to za barvo in nravni nivO čeških »narodnih« socijalcev, saj hočejo menda te učiteljice biti husitsko-socijalne. Žalostno je to za češki narod in zahvaliti moramo Boga, da pri nas Se niso naSe učiteljice tako daleč. Seveda se dela s katoliške strani z vsemi močmi za katoliško organizacijo žensk, ki je že dobro razvita pri čebih. Čevljarska in krojaška zadruga. V soboto zvečer vrSil so je osnovalni shod čevljarske in krojaške zadruge. Vdeležilo se ga je več obrtnikov obeh vrst, odobril seje načrt pravil, ki se predlože v vregistrovanje, in izvolil naslednji začasni odbor: gg Fr. Jeločnik, Fr. PavSner, Andrej Savli, Val. Jerina, Fran Medic, Fr. Kovačič. Velik štrajk. V Parizu Strajka 7000 delavcev, ki so gradili državno železnico in kanale za razstavo. Strajk je nastal v sled tega, ker jim nečejo plače povišati. Delavski svet v trgovinskem ministerstvu. V podporo in v zastopanje interesov delavstva osnoval se je delavski statistični urad v trgovinskem ministerstvu. V podporo tega urada, ki ima nalogo, skrbeti za natančne podatke o delavskem položaju, se je osnoval dne 25. t. m. delavski svčt (Arbeiterrath) in se izvolil na poziv trgovinskega ministra dr. Biirnreitherja odbor, da se posvetuje in odobri provizoričen opravilnik, katerega je sestavil minister. Občinski delavci v Švici. Občinski zastop glavnega Švicarskega mesta Bern je sklenil delavcem, ki so v mestni službi, plačo regulirati. Vsak izučen poklicni delavec bo imel po novem letu za deseturno dnevno delo najmanj 5 frankov, ali po naSe 2 gld. na dan, navadni neizučeni delavci pa najmanj Štiri franke, to je 1 gld. 60 kr. dnevne plače. Ako občina odda gradbo kakega mestnega poslopja tuji tvrdki, pa je ta dolžna ozirati se pri plačevanju svojih delavcev na občinski minimalni tarif. Približno take so plače občinskih delavcev urejene že po drugih Švicarskih mestih, kakor v Zurichu, Winter-thurnu in Lausanne. Tako se za delavce skrbi v napredni Švici. NaS občinski zastop v Ljubljani pa, ki hoče biti tudi »napreden«, a je v resnici le liberalen, pa ne stori ničesar za svoje delavce, ki so uprav Škandalozno plačani. Delavci nimajo povoda, da bi Vam bili hvaležni, gospod Hribar! Drobtine. »Slovenski narod« in opozicija. Mi se kaj neradi in zato maio pečamo s tem buržo-azijsko-liberalnim listom, vendar od časa do časa se nam zdi potrebno, da ga privlečemo na dan, zlasti kadar se zadira v naSe interese. Vsak Slovenec bi moral z veseljem sliSati junaški sklep katol. narodne stranke, da naj slov. poslanci pustijo vlado na cedilu in začnč jedenkrat resno in samostojno delati za naSe koristi. Vsi slovenski listi so z veseljem pozdravili to misel, seveda »Slov. Naroda« ne smemo iskati med njimi. On je povsodi ondi, kjer se gre za ljudske interese zadnji ali pa je Se nasproti. Tudi takrat je »Narod« nasproti. V dolgem članku govoriči na vse strani in dokazuje, da »ni še čas, izstopiti iz desnice in iti v opozicijo, kajti prav sedaj po-t r e b u j e v 1 a d a d esn ic o bol j kakor kedaj p o p r e j.« Torej naSi slov. poslanci, zastopniki ljudstva, so zato, da se postavijo v službo vladi, ki naj dela ž njimi, kar hoče in jih tudi izkorišča proti Ijadskim interesom?! Lepo je to od naSega »Naroda«, ki se ne more več zvati slovenski, da nam tako krasno razvija svoje liberalno načelo, ki je, kakor je obrneš, vedno proti ljudstvu naperjeno. Poleg tega imajo pa Se slov. poslanci vrlo slavno nalogo Cehe podpirati v njih težnjah, tako nas poučuje nadalje »Narod«. Gotovo smo tudi mi zato, da se Slovani vzajemno podpiramo v svojih težnjah, vendar mi smo sebi najbližji. Mar naj poginemo v slavni vlogi podpiralcev Čeških ? Mi moramo CBa ovoju 2ft (M) vsebina 5