GDK: 641 :644:674.2:683/684 :"1990" "1993" Rezultati poslovanja gozdarskih podjetij v letu 1993 Economic Operation Results of Forest Enterprises in 1993 Toni DUKic· Izvleček DukiC, T.: Rezultati poslovanja gozdarskih po~ djetij v letu 1993. Gozdarski vestnik, št. 1/1995. V slovenščini, cit. lit. 10. Prispevek navaja rezultate poslovanja gozdar- skih podjetij v letu 1993 in jih primerja z rezultati poslovanja v letu 1990, ko spremembe pogojev gospodarjenja z gozdovi in na trgu lesa v Sloveniji še niso bistveneje vplivale na poslovanje gozdar- skih podjetij. Ključne besede: gozdno gospodarstvo, rezul- tati poslovanja, trg lesa. 1 UVOD INTRODUCTION Tokratne poslovne rezultate gozdarstva - za leto 1993 - ne presojamo kot doslej - tako, da smo jih primerjali z doseženimi v prejšnjem letu. Kontinuitete v gospodarje- nju z gozdovi v nobenem smislu ni več. Tudi ali zlasti v poslovnem smislu ne. Sprejet je bil nov Zakon o gozdovih, ki je začel veljati 25. junija 1993 (Ur. list RS št. 30/93). Nekatera določila tega zakona so se uveljavila še pred njegovim formalnim sprejetjem (že leta 1991 ), druga, prav tako pomembna, pa se kljub zakonsko določe­ nim rokom doslej še niso uveljavila. V letih 1992 in 1993 so se iz GG najprej izločali taki, sredi leta 1993 so bili ukinjeni tozdi in GG so postala enovite organizacije. Iz teh naj bi se z razdelitvijo premoženja in delavcev razvilo prihodnje izvajalsko podje- tje, in šele to bi se lahko preoblikovala v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah v podjelje z znanim lastnikom. Hkrati s tem procesom, ki zelo počasi in mukoma napreduje, teče še drug, za goz- dnogospodarska podjetja prav tako po- memben proces: denacionalizacija gozdov. * T. D., dipl. oec., Splošno združenje gozdarM stva, Miklošičeva 38, 61 ODO Ljubljana, SLO 12 Gozd v 53, 1995 Synopsis ElukiC, T.: Economic Operation Results of FoM rest Enterprises in 1993. Gozdarski vestnik, št. 1/1995. ln Slovene, lit. quot. 10. The article gives the results of economic operaM tion of Slovenian forest enterprises in 1993 and a comparison thereof with those from 1990 when the changed conditions in forest managing and in dealing with timber in Slovenia stili did not have much influence on forest enterprise economic operations. Key words: forest enterprises, economic opeM ration results, timber market. Ta je (še bo) dodatno skrčil obseg dela in možnost pridobivanja prihodka zdajšnjih gozdarskih organizacij. Glede na to smo skušali poslovne rezul- tate v letu 1993 primerjati s poslovnimi rezultati, doseženimi v »normalnih<< pogojih poslovanja. ))Normalno(( v tem primeru po- meni samo to, da na poslovanje gozdarskih podjetij še ni ali je malo vplivala nova zakonodaja. Izbrali smo leto 1990. To je bilo leto, ko so tržne zakonitosti že vplivale na poslovanje GG: skrčil se jim je obseg blagovne proizvodnje za 26 %, število zapo- slenih za 4,5 %, cene gozdnih lesnih sorti- mentov so v rasti zaostajale za rastjo drob- noprodajnih cen, rast plač je zaostajala za splošno rastjo in izvoz lesa je bil še kontin- gentiran. To leto torej ni bilo špekulativne izbrano, saj bi bile primerjave s prejšnjimi leti za gozdarska podjetja in gozdarstvo še veliko bolj neugodne. Tudi nima primerjava namena vseh težav pripisati zgolj drugač­ nemu načinu urejanja gozdarstva po novem zakonu, pač pa ima namen pokazati, kaj se dogaja z gozdarskimi podjetji v času, ko se nov zakon šele uveljavlja, in to, da se bodo negativne posledice teh sprememb še dolgo poznale, četudi se bo zakon uve- ljavil na najboljši možni način oziroma če­ tudi bi manj ustrezne rešitve pozneje popra- vili. Rezultati poslovanja gozdarskih podjetij v letu 1993 2 GOSPODARJENJE Z GOZDOVI 2 FOREST MANAGING Do novega Zakona o gozdovih je bilo v gospodarjenju z gozdovi uveljavljeno na- čelo skupnega gospodarjenja, kar je zago- tavljalo uveljavljanje enakih, z zakonom določenih principov gospodarjenja ne glede na lastništvo gozdov. Temu je bil prilagojen sistem financiranja, ki je zagotavljal namen- ska sredstva za vlaganja v vse gozdove ne glede na lastništvo, zasebnim lastnikom pa minimalno rente od prodanega lesa iz njiho- vih gozdov. Gospodarjenje z gozdovi je bilo v celoti zaupano gozdnogospodarskim or- ganizacijam, ki so opravljale tako dejavnosti posebnega družbenega pomena kot vse druge dejavnosti vključno s prometom z lesom. Očitki temu sistemu gospodarjenja so se v glavnem nanašali na premajhne pravice lastnikov gozdov oziroma na dolo- čilo, da sme gozdne lesne sortimente dajati v promet le gozdnogospodarska organiza- cija, ter na dejstvo, da so vsi stroški gospo- darjenja in vlaganj v gozdove bremenili posekan in prodan les. Po novem zakonu z gozdovi gospodarijo njihqvi lastniki. Z državnimi gozdovi v imenu in za račun države gospodari Sklad kmetij- skih in gozdnih zemljišč, ki jih z zakupne pogodbo prenese v uporabo in upravljanje izvajalskim podjetjem. Do sklenitve takšne pogodbe so (v drugi polovici leta i 993) to delo opravljali zdajšnji GG. Namenskih sredstev za vlaganja v za- sebni sektor lastništva ni več; zbirajo se posredno prek davkov in prispevkov. Država zagotavlja sredstva za vlaganja iz proračuna; za nekatera dela jih zagotavlja v celoti, druga samo sofinancira. Dejavnosti javne gozdarske službe opravlja Zavod za gozdove. Trgovina z gozdnimi lesnimi sortimenti je sproščena. To je le skop povzetek zakonskih spre- memb, ki so bistveno vplivale na gospodar- jenje z gozdovi in na spremenjene pogoje poslovanja GG. Žal ugotavljamo, da za celovit prikaz sedanje situacije ni zadovoljivih podatkov, mnogo mnenj temelji zgolj na ocenah. ln to je že posledica sprememb. Upamo, da samo v prehodnem obdobju. Doslej so bile strokovne podlage za gospodarjenje, koli- činski in vrednostni podatki o gospodarjenju z vsemi gozdovi zbrani, vsak trenutek do- segljivi in preverljivi. Glede strokovnih pod- lag ni bojazni, da bi jih tudi v prihodnje ne bilo, manj verjetno pa je, da bodo dosegljivi tudi drugi podatki o gospodarjenju z gozdo- vi, zasebnimi in državnimi. 3 KOLIČINSKI POKAZATELJI GOSPODARJENJA Z GOZDOVI 3 QUANTITY INDICES AS TO FOREST MANAGING Površina gozdov se kratkoročno ne spre- minja. V Sloveniji je bilo: leta i 980 i ,045.367 ha gozdov zi 93.957 tisoč m3 lesne zaloge leta i 990 i ,07i. i 5i ha gozdov z 207.252 tisoč m3 lesne zaloge. Tudi razmerje med družbenimi in zaseb- nimi gozdovi se v tem času ni spreminjalo: družbeni gozdovi 402.459 ha, zasebni gozdovi 668.692 ha. Le s približno 3,8% teh gozdov niso gospodarile gozdnogospodarske organiza- cije. Po novem zakonu so GG ostali za ))upo- rabo in upravljanje« le družbeni gozdovi oziroma 37% dotedanjih površin gozdov. Glede na to, da se je v procesu denaciona- lizacije površina teh gozdov po oceni zmanjšala še za okoli 60.000 ha, so GG v letu i 993 dejansko upravljali le z okoli 342.500 ha površin. Poleg teh je še okoli 90.000 ha površin gozdov v postopku vra- čanja, v katerih je gospodarjenje omejeno. To za gozdnogospodarska podjetja po- meni, da se je drastično zmanjšala mate- rialna osnova za pridobivanje izvirnega pri- hodka. Blagovna proizvodnja, kot smo običajno imenovali vse količine gozdnih lesnih sorti- mentov, ki jih je prodajal GG ne glede, na to v katerih gozdovih so bili pridobljeni, se je bistveno znižala. že leta i 990 je bila skupna blagovna proizvodnja nižja od dol- goletnega povprečja (okoli 2,400.000 m3 do 2,600.000 m3): Gozd V 53, 1995 13 Rezultati poslovanja gozdarskih podjetij v letu 1993 2,5 : 0,5 : o : 1980 1990 1993 ~~skupne ~-zasebne ~iif,državne +proizvodnja total private state production Grafikon 1: Gibanje blagovne proizvodnje v obdobju 1980--93 Graph 1: Good s Production Curve in the Period from 1980-93 (are as in ha, good s production in m3) Tabela 1: Skupna blagovna proizvodnja izva- jalskih podjetij v letu 1993 v primerjavi z blagovno proizvodnjo v letu 1990 Table 1: Total Goods Production of Companies Performing Forest Work in 1993 in Comparison with that in 1990 skupno/total v družbenih gozdovih in state forests v zasebnih gozdovih in pnVate forests leto 1990 year1990 m' leto 1993 year 1993 m' 1,877.700 1,065.065 1,178.100 872.735 690.500 192.330 Skupna blagovna proizvodnja izvajalskih podjetij je bila leta 1993 za okoli 40% nižja kot v preteklosti. V državnih gozdovih GG opravljajo gozd- nogojitvena in varstvena dela ter še neka- tera dela, s katerimi se vzdržujejo negospo- darske - varovalne in socialne funkcije gozdov, ki jih z eno besedo poimenujemo ))vlaganja v gozdove«. Opravljajo se skladno z letnimi načrti gospodarjenja. Po- seben režim velja za moratorijske gozdove, kjer se opravljajo samo nujna dela. Tudi na račun teh je zmanjšan obseg opravljenega dela. V zasebnem sektorju se ta dela financi- rajo direktno iz proračuna, in čeprav je 14 Gozd V 53, 1995 njihov obseg natančno določen z gozdno- gospodarskimi načrti, se trenutno izvajajo le v obsegu, ki ga omogočajo proračunska sredstva. Ker je v zakonu določilo, da država sofinancira gQjitvena in varstvena dela v zasebnih gozdovih, so GG opravili nekaj teh del tudi v zasebnih gozdovih (drugo naj bi opravili lastniki). Primerjava vrednosti opravljenih del med leti zaradi spremenjenega sistema ni možna, lahko pa si pomagamo s količinsko primerjavo opravljenih gozdnogojitvenih del v teh letih. Navedeni količinski podatki o gospodar- jenju z gozdovi so edini še dosegljivi podat- ki. Finančnih podatkov o gospodarjenju z gozdovi ni. O poslovnem uspehu gozdar- stva kot gospodarske panoge namreč ni možno več govoriti. Spremljati je možno le poslovanje gozdarskih podjetij. Zato se v nadaljevanju pri analizi poslovnega uspeha omejujemo zgolj na njihovo poslovanje. Ker formalno pravna delitev zdajšnjih GG v letu 1993 še ni bila izvedena, temveč so le-ta opravljala dela tako izvajalskega po- djetja kot dela Zavoda, je bilo v okviru obstoječe organizacijske strukture nemo- goče v poslovnem smislu ločiti obe dejav- nosti, ki na različne načine pridobivata pri- hodek. To se kaže tudi v poslovnih rezulta- tih. Rezultati poslovanja gozdarskih podjetij v !etu 1993 leto 1990/vear 1990 leto 1993/vear 1993 družbeni zasebni družbeni zasebni state forests private state private forests forests forests obnova gozdov 1912 1493 888 741 forest reconstitution nega gozdov 8992 6802 5740 2546 forest tendinq varstvo gozdov v mio din, v sit 12,4 4,1 forest protection in mil/ion din/SIT melioracije 324 734 144 16 amelioration direktna premena 104 244 69 8 direct conversion indirektna premena 220 490 75 8 indirect conversion plantažni nasadi 66 o o o plantations gradnja gozdnih cest v km 54,5 27,5 13 7 forest road construction in km gradnja gozdnih vlak v km 210 163 127 19 forest trail construction in km Tabela 2: Primerjava opravljenih gozdnogojitvenih del med letoma 1990 in 1993 (v ha) Table 2: A Comparison of Silvicultural Work Performed between 1990 and 1993 (in ha) Grafikon 2: Vlaganja v gozdove v letih 1981 - 1990, 1990 in 1993 Graph 2: lnvestments in Forests between 1981 - 90, in 1990 and 1993 vODO 25 20 15 10 :~--~--~~~~~~~~~ obnova nega melio ceste reconstructing tending ame/ioration roads v ha oziroma v O, 1 km in ha and ln km GozdV 53,1995 15 Rezultati poslovanja gozdarskih podjetij v letu 1993 Ti podatki povejo, da je vzrokov za po- slabšan poslovni uspeh GG v letu 1993 kar nekaj: 1. Zdajšnja GG v nobenem smislu niso primerljiva z GG iz leta 1990, ko se je začel uveljavljati novi Zakon o gozdovih; 2. Obseg gozdov, v katerih gospodarijo zdajšnja GG, se je zaradi vračanja denacio- naliziranih gozdov njihovim nekdanjim last- nikom bistveno zmanjšal in se bo še zmanj- ševal. Z zasebnimi gozdovi gospodarijo njihovi lastniki; 3. Blagovna proizvodnja iz državnih go- zdov se je ustrezno manjšim površinam teh gozdov znižala. Odkup gozdnih lesnih sor- timentov iz zasebnih gozdov se je znižal, saj se pri neposredni prodaji lastnik lahko izogne plačilu prometnega davka. 4. Zaradi spremenjenega še neuveljavlje- nega načina financiranja vlaganj v gozdove so se močno zmanjšale tudi dejavnosti GG, povezane z vlaganji in javno službo. 4 CENE GOZDNIH LESNIH SORTIMENTOV 4 PRICES OF FOREST TIMBER ASSORTMENTS Poslovni rezultat gozdarskih podjetij so, kot vedno, krojile tudi cene gozdnih lesnih sortimentov. V primerjavi s preteklostjo, so se v teh treh letih podjetja na trgu že srečevala s konkurenco. Na oblikovanje cen naj bi nova zakonodaja ne vplivala, vendar je bil njen indirektni vpliv zelo velik. Ukinitev enega sistema, ki ga ni nemudoma nadomestil nov sistem, je med drugim omo- gočila nelojalne konkurenco zasebnih pro- dajalcev in špekulantov. Nelojalne zato, ker ti niso plačevali nobenih obveznosti, ki so sicer bremenile cene istih sortimentov go- zdarskih podjetij. Zlasti v prvih dveh letih je število ponudnikov lesa izredno naraslo. To se je odrazilo v zaostajanju rasti cen goz- dnih lesnih sortimentov za splošno rastjo cen proizvajalcev. V gospodarstvu so cene proizvajalcev v teh treh letih rasle s pov- prečno letno stopnjo 111 %, cene lesnih gozdnih sortimentov pa so se povečevale na leto v povprečju za 96% • . Nižja rast cen bi bila popolnoma opravičljiva, če bi 16 Gozd V 53, 1995 bila dosežena v enakopravnih odnosih in če dobička ne bi pobrali špekulantje in tujci. Neobjek1ivno pa bi bilo relativno zaosta- janje cen teh proizvodov v celoti pripisati domači konkurenci. Cene so se namreč nižale tudi na zunanjih trgih zaradi hude konkurence ponudnikov iz vzhodnih dežel. Zato GG pri izvozu praviloma niso dosegali višjih cen. Motivacija izvoza ni bil iz1ržiti večji dobiček, pač pa doseči boljše plačilne pogoje in plasirati odvečne količine napad- lega lesa. Tako vsaj kažejo podatki in zatrjujejo GG. Delno to potrjuje tudi struktura prodanih sortimentov. Odnos med listavci in iglavci se je nekoliko spremenil: delež iglavcev se je povečal od 64,4 na 66,6 %, listavcev pa znižal od 35,6 na 33,4 %. Bolj kot ta, se je spremenila struk1ura po vrstah sortimentov. Precej se je povečal delež hlodovine in celuloznega lesa iglavcev, znižal pa delež listavcev za plošče ter iglavcev za drug tehnični les. Ali so te spremembe in v kolikšni meri so posledica (ne)ugodnega gibanja cen? Na te spremembe je cena imela relativno majhen vpliv. To kaže že odnos med dele- žem iglavcev in listavcev, ki je obraten rasti ·cen. Denimo pri hlodovini, kjer so doseg ale cene relativno visoko rast (čeprav so tudi te zaostajale za splošno rastjo), bi bil iztržek precej večji, če bi se bolj povečal delež hlodovine listavcev kot hlodovine iglavcev, pa se ni. še bolj zgovoren je primer celuloze iglavcev. Zaradi podlubnikov napadle pove- čane količine tega lesa so podjetja morala prodati, čeravno je bila celulozna industrija v veliki krizi. Posledično so morala gozdar- ska podjetja terjatve do celulozne industrije večidel odpisati. Ker sta količina in vrsta sortimentov, ki se posekajo oziroma napadejo, pretežno vnaprej določeni z naravnimi danostmi, je ponudbo lesa vsaj na kratek rok težko prilagajati povpraševanju. Zato je vpliv cene drugotnega pomena in gozdarska podjetja le izjemoma lahko izkoristijo tržno konjun- k1uro doma ali v tujini. * Odstotki rasti so v prvih dveh letih visoki, saj smo gospodarili še v pogojih visoke inflacije. V zadnjen letu je bila rast že precej nižja. Rezultati poslovanja gozdarskih podjetij v letu 1993 količine v oo m3, cene v SIT quantities in oo m3), i"""''ce"s"'in'LS'l!ICLT ______ -x----------, 8000 7000 6000 5000 4000 :::: lLJ!~tji~~~~;i:~~!:~~~J· 1000 o hlod. igl. celul. igl hlod. bukev drva ost. prost. les conifer logs ce/lu/ose timber beech logs fue/wood wood in pi/es of conifers -rene 90 ~ene 93 cko!ič. 90 količ. 93 Grafikon 3: Prodane količine gozdno lesnih sortimentov in dosežene cene Graph 3: Quantities of Forest Timber Assortments Sold and Prices Reached 5 POSLOVNI REZULTATI GOSPODARJENJA GOZDARSKIH PODJETIJ V LETU 1993 5 RESULTS OF ECONOMIC OPERATIONS OF FOREST ENTERPRISES IN 1993 5.1 Analiza prihodkov 5.1 lncome Break down Doslej je bil izvirni prihodek gozdarskih podjetij dohodek, ki so ga pridobivala s proizvodnjo gozdnih lesnih sortirnentov. Po- leg tega so pridobivala prihodek z opravlja- , njem gozdnogojitvenih del, ki so se financi- rala iz posebej za to oblikovanih sredstev, pridobljenih s prodajo gozdnih lesnih sorti- mentov, ter z opravljanjem drugih stranskih dejavnosti, povezanih z gozdno proizvodnjo ali predelavo lesa. Po novem naj bi prihodek pridobivala z gospodarjenjem v državnih gozdovih na osnovi zakupne pogodbe po priznanih stro- ških in na osnovi pogodbeno dogovorjenih storitev, ki jih bodo opravljali za lastnike gozdov. Med te spada tudi prodaja odkup- ljenih in v nadaljnjih fazah dodelanih goz- dnih lesnih sortimentov. Kot rečeno, so se te dejavnosti v letu i 993 med seboj še prepletale. Primerjava posameznih prvin gospodar- jenja v vrednostnem smislu je zaradi bistve- nih družbenih in gospodarskih sprememb, ki so se zgodile v teh letih, težavna. Edina primerjalna osnova je poslovanje gospodar- stva. Ta raven pa je zaradi izgube trgov, oblikovanje nove gospodarske, finančne, denarne, socialne in druge politike, kar vse je povzročilo stagnacije oziroma nazadova- nje gospodarstva, že sama nižja. Prihodek slovenskega gospodarstva se je v letu i 993 v primerjavi z letom i 990 povečal za 644%. Inflacija, če jo ocenju- jemo z rastjo drobno prodajnih cen, se je v tem času povečala za 753 %.To zelo poenostavljeno pomeni, daje gospodarstvo v tem času dejansko nazadovalo. Seveda z različno letno dinamiko. S približno enako dinamiko naj bi se povečeval tudi prihodek gozdarstva, kar bi pomenilo realno povprečno zaostajanje. če bi ne bilo sistemskih sprememb, torej v »normalnih« pogojih, bi moral biti prihodek približno dva in pol-krat večji, kot je bil dejansko ustvarjen. V gozdnogospodarskih podjetjih se je namreč prihodek v tem času povečal le za 227 %, oziroma delež gozdar- skih podjetij se je v skupaj ustvarjenem prihodku slovenskega gospodarstva znižal od 0.71% na 0,32 %. Prihodki od gospodar- jenja z gozdovi so sicer precej večji, vendar so doseženi zunaj gozdarskih podjetij in niso evidentirani. GozdV 53, 1995 17 Rezultati poslovanja gozdarskih podjetij v letu 1993 Tabela 3: Primerjava strukture prihodka med leti 1990 in 1993 Table 3: A Comparison of lncome Break dawn between 1990 and 1993 Poslovni prihodki operation income od pridobivanja lesa v OS from timber production in state forests od pridobivanja lesa v ZS from timber production in private forests od gozdnogojitvenih del v OS from silvicultural work in state forests od gozdnogojitvenih del v ZS from si/vicultura/ work in private forests drugi poslovni prihodki other operation income Ti odstotki nazorno kažejo na drastično poslabšanje poslovanja. O vzrokih se lahko prepričamo iz primerjave strukture prihodka v obeh letih. Še vedno so GG pretežni del (nad 52%) poslovnih prihodkov ustvarila s pridobiva- njem lesa, čeprav se je skupna blagovna proizvodnja zmanjšala za več kot 43%. V. zasebnem sektorju je nižja za 72%, v družbenem za 26 %. Ocenjujemo, da ob nespremenjenih drugih pogojih (torej tudi ob nespremenjenih doseženih cenah), iz- vira nad 39% izpada poslovnih"'prihodkov iz zmanjšane količinske proizvodnje. Pre- težni del (nekaj manj kot dve tretjini) je k temu prispeval izpad zasebnega sektorja. Precej manj so k znižanju prihodka pri- spevala gozdnogojitvena dela, saj so že leta 1990 pomenila relativno majhen delež ustvarjenega prihodka. Glede na dosedanji način financiranja teh del, kjer je bil njihov obseg posredno odvisen od prihodkov, us- tvarjenih s prodajo lesa, bi bil ob nespreme- njenih prodanih količinah obseg teh del za okoli 60% večji, kot je bil dosežen; pred- vsem gre za izpad del v zasebnem sektorju. To bi teoretično pomenilo za okoli 8% večji poslovni prihodek GG. Res je, da izračun 18 Gozd V 53, 1995 1990 1993 100.00 100.00 29.97 45.57 22.74 6.71 4.28 4.95 3.79 0.22 39.54 42.55 zanemarja dejstvo, da GG v spremenjenih razmerah tega dela verjetno ne bi bila sposobna opraviti. V tem času so se na- mreč prilagajala spremenjenim razmeram z zmanjševanjem zaposlenih delavcev. Vendar so posledice izpada prihodka in zato zmanjšanih vlaganj za GG manj tragič­ ne, kot so za družbo. Dolgoročno, pod pred postavko, da so vlaganja prva in najpo- membnejša faza prihodnje proizvodnje, se bo zdajšnji izpad vlaganj poznal v zmanj- šani jutrišnji proizvodnji. Zlasti to velja za zasebne gozdove, kajti upravičeno dvomi- mo, da so bila opravljena vsa vlaganja, ki jih mora po novem zakonu opraviti lastnik. Delež drugih poslovnih prihodkov se je povečal od 40% na 42%. Glede na izjemno visok delež teh prihodkov dvomimo, da gre za prihodke, ki so jih ustvarila GG s stran- skimi dejavnostmi v nekdanjem pomenu besede. Takrat so podjetja imela gradbene enote, žage, peskokope, drevesnice ipd. Imela so tudi trgovine. Po vsej verjetnosti se zdaj pretežni del drugih poslovnih pri- hodkov ustvari s prometom z lesom, kajti večina drugih storitvenih dejavnosti, ki so jih nekdaj opravljali v GG, je zdaj, ob obilici zasebne ponudbe na trgu, nekonkurenčna. Rezultati poslovanja gozdarskih podjetij v letu 1993 Grafikon 4: Struktura vseh prihodkov GG Graph 4: A Break down of Totallncome of Forest Enterprises v letu 1990 from si/vicultura/ work in private forests ~ •ooiitev ZS 3,2% gojitev DS 4,1% from silvicultural work in state forests v letu 1993 pridob. zs 5,8%--..J from timber production in pn"vate forests Neposlovni prihodki so v gozdarskih po- djetjih nepomembni; sučejo se okoli 5% in njihov delež se ne spreminja. Ocenjeni prihodki ob zmanjšanih pridob- ljenih količinah gozdnih lesnih sortimentov in zmanjšanih vlaganjih v gozdove bi torej znašali, kot kaže tabela 4. Predvsem so podatki o poslovnem us- pehu zdajšnjih GG zelo poučni. Več kot očitno je, da izvajalska podjetja niti z mini- malnim številom delavcev ne bodo mogla preživeti le z gospodarjenjem v državnih ost. posl. prih 37,9% other operation income from silvicu/tural work in private forests gojitev ZS 0,2% gojitev DS 4,7% from silvicultural work in state forests gozdovih in nudenjem gozdarskih storitev lastnikom gozdov. To oboje je v lanskem letu ustvarilo le 60% prihodka gozdnogo- spodarskih podjetij, 40% prihodkov je izvi- ralo iz drugih, verjetno donosnejših dejav- nosti. ln kljub temu bi poslovanje v letu 1993 težko ocenili za uspešno. 5.2 Analiza odhodkov 5.2 Expenses Break down Tako kot na prihodkovni se spremembe odražajo tudi na odhodkovni strani. GozdV 53, 1995 19 Rezultati poslovanja gozdarskih podjetij v letu 1993 Tabela 4: Ocenjeni prihodki ob zmanjšanih pridobljenih količinah gozdnih lesnih sortimentov in zmanjšanih vlaganjih v gozdove Table 4: Estimated lncome Due to Reduced Quantities of Forest Timber Assortments and Smaller Jnvestments in Forests leto 1990 v 000 din od pridobivanja from timber oi-oduction 1,724.706 od gozdnogojitvenih del 248.116 from silvicultural work drugo 1,425.641 other skupaj 3,398.463 total Bistveno je, da so se v tem obdobju odhodki povečevali hitreje od prihodkov. Ekonomičnost poslovanja gozdarskih po- djetij se je postopno iz leta v leto zniževala in se leta 1993 spustila pod 1 ,OO. Gibanja odhodkov so zaradi sprememb v načinu poslovanja težko primerljiva z enakimi v preteklosti. Upoštevajoč le proi- zvodnjo gozdnih lesnih sortimentov ugotav- ljamo, da nekaterih stroškov, ki so jih done- davna imela GG, ni več (nadomestila za oddani les lastnikom gozdov), drugih naj bi po zakonu ne bilo, pa so še (oblikovanje sredstev za vlaganja v gozdove), tretji so se močno povečali (nematerialni stroški, plače ... ). V strukturi odhodkov so storjeni bistveni premiki, v katerih se kaže spreme- njen status podjetja pa tudi njihova po- slovna politika, ki je doslej praviloma ni bilo. Najopaznejši je zasuk med materialnimi stroški in plačami. Medtem ko so materialni stroški pred leli pomenili nekaj manj kot dve tretjini vseh poslovnih odhodkov (62,8 %), osebni dohodki pa nekaj nad četrtino (26,8%), so v letu 1993 znašali materialni stroški manj kot polovico poslovnih odhod- kov (47,8 %), plače pa 41,4 %. To je pred- vsem posledica nove sistemske ureditve in že omenjenih sprememb. Gre pa tudi za zmanjšan obseg prozvodnje in povečan obseg drugih (neproizvodnih) dejavnosti. Zlasti pa gre za povečanje stroškov za plače in druge osebne prejemke. Razlogi so bolj ali manj znani: število delavcev se 20 GozdV 53, 1995 leto 1993 dejanski/real potencialni!potential v 000 SIT v 000 SIT 5,065.987 8,888.002 500.696 1,279.872 5,394.331 5,394.331 11 '125.975 15,562.205 je sicer zmanjšalo, vendar ne proporcio- nalno znižani proizvodnji, povečalo se je število delavcev na čakanju, povečali so se stroški, povezani z odhodom delavcev v pokoj; z eno besedo: povečali so se stroški dela za neproduktivna delavce. Analiza odhodkov pokaže, da so se po- slovni, zlasti materialni stroški, povezani s proizvodnjo gozdnih lesnih sortimentov, v celoti povečali manj kot skupni odhodki podjetij. Na to je vplival izpad plačila nadomestila za oddani les lastnikom gozdov. Res je, da imajo zdajšnja podjetja stroške pri odkupu lesa, vendar ti ne bremenijo pridobivanja lesa. Poleg tega je odkupna cena nekaj povsem drugega, kot je bilo nadomestilo za oddani les. Slednje je poleg skupaj ustvarjenega dobička vsebovalo tudi rento. Nižji so bili tudi stroški vlaganj, ne samo zaradi manjšega obsega opravljenega dela, temveč tudi zaradi nižjih priznanih stroškov. Po drugi strani pa so se taisti odhodki, izračunani na prodani m3, bistveno bolj povečali. Medtem ko je indeks poslovnih odhodkov pri proizvodnji gozdnih lesnih sortimentov v primerjavi z letom 1990 zna- šal okoli 300, je izračunan na prodani m3 iz lastne proizvodnje (družbenih gozdov) v enaki primerjavi znašal okoli 500. Vse raz- like ni možno pripisati zmanjšanemu ob- segu proizvodnje, čeprav je res, da večidel · izvira prav odtod. Precej o tem pove gibanje posameznih Rezultati poslovanja gozdarskih podjetij v letu 1993 Tabela 5: Primerjava odhodkov m~d leti 1990 in 1993 Table 5: Expenses Break down between 1990 and 1993 leto 1990 leto 1993 v 000 din dejanski v 000 SIT potencialni v 000 SIT vsi odhodki 3,276.152 11,491.839 13,617.375 total exoenses poslovni odhodki 3,067.829 10,489.654 12,514.972 operation expenses materialni stroški z 1,926.582 5,010.498 5,666.027 AM material expenses Višino pokritja sicer ni možno izračunati, ker stroškov nimamo razčlenjenih. po vrstah dejavnosti podjetja (proizvodnja, vlaganja, trgovina, ..... ), z gotovostjo pa lahko zatrdimo, da bi namesto sedanje izgube gozdarska podjetja ustvarila precej večji 146.337 skupin stroškov. Denimo zaloge. Medtem ko so se leta 1990 praviloma zaloge pove- čevale (dve tretjini podjetij je bilo takšnih), so se v enakem razmerju leta 1993 zniža- vale. Deloma je to povezano s količinskim zmanjševanjem zalog, torej z dejanskim zniževanjem stroškov, deloma pa tudi z njihovim vrednotenjem oziroma s politiko podjetij. čeravno pri amortizaciji ni opaznih nobe- nih zaznavnih sprememb - povečala se je malenkostno več kot prihodek- je prav, da ugotovimo, da so stopnje nizke in ne zago- tavljajo obnove dotrajanih sredstev. Zato so do pred nekaj leti, ko so še ustvarjala dovolj akumulacije, podjetja za obnovo na- menjala del akumulacije. Močno so se povečali nematerialni stro- ški. Ker so to po vsebini zelo različni stroški, bi njihovo gibanje težko utemeljevali s spre- menjenim načinom poslovanja. Gre za na- domestila delavcem (prevoz, dnevnice, pre- hrana), neproizvodne storitve, reprezentan- co, bančne storitve, zavarovalne premije, vkalkulirane davke in prispevke ... , gre torej za odhodke, na katere podjetja nimajo po- sebnega vpliva oziroma se jim ne morejo izogniti. V to skupino stroškov spadajo tudi odpravnine presežnim delavcem. Čeprav 63.953 1,944.830 je bilo v zadnjem letu teh delavcev manj in tudi odpravnine niso več izplačevali kot v preteklih dveh letih, je verjetno, da tudi ti stroški vplivajo na tolikšno povečanje. Jasno je, da vseh stroškov, povezanih s proizvodnjo, cena m3 v letu 1993 ni prene- sla. Povprečna prodajna cena je namreč znašala 4.756 SIT, medtem, ko so grobo ocenjeni stroški znašali 5.400 SIT za m3• če bi obseg proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov ostal na ravni leta 1990, bi bili stroški na m3 za 33% nižji: Višino pokritja sicer ni možno izračunati, ker stroškov nimamo razčlenjenih· po vrstah dejavnosti podjetja (proizvodnja, vlaganja, trgovina, ... ), z gotovostjo pa lahko zatrdi- mo, da bi namesto sedanje izgube gozdar- ska podjetja ustvarila dobiček. Dejanski bruto dobiček podjetij je bil leta 1993 za 56% nižji (v absolutnem znesku), kot je bil leta 1990, ali relativno: leta 1990 je znašal bruto dobiček 4,3% ustvarjenih prihodkov, leta 1993 pa le 0,6%. Nasprotno pa je izguba, ustvarjena v poslovnem letu, enajstkrat večja in pomeni 4,0% ustvarjenega prihodka. ln še ta je prenizka, zaradi prenizke revalorizacije.* Podjetja (nekatera) so ustvarila nekaj akumulacije skupaj 61,5 mio SIT. Ugotav- GozdV 53, 1995 21 Rezultati poslovanja gozdarskih podjetij v letu 1993 ljamo, da so več akumulacije ustvarila tista podjetja, ki imajo poleg gozdne proizvodnje še stranske dejavnosti. Zato domnevamo, da so zadržali samo akumulativne dejavno- sti in da pretežni del akumulacije ustvarjajo te, ne pa gozdna proizvodnja. Namenili so jo predvsem rezervam in nerazporejenemu delu dobička. že nekaj let približno enak minimalni delež ustvarjenega prihodka, na- menjen akumulaciji (0,5 %), ustvarja vtis, da ga ni možno več zniževati. Nekoč so si gozdnogospodarske organizacije v svojih pianih zapisale minimalno stopnjo akumula- cije, ki naj bi zagotavljala nujne rekonstruk- cije. V kazalnikih učinkovitosti in uspešnosti poslovanja, ki jih za leto i gg3 objavlja SDK, razmerje med neto akumulacije in trajnim kapitalom za gozdarstvo ni izračunane. Stopnja je namreč negativna in znaša - 4,23. Pač pa je izračunane razmerje med neto izgubo in trajnim kapitalom, ki znaša 0,02. Objektivno takšnih gibanj ni mogče pripi- sati zgolj spremembam, ki jih je povzročila nova zakonodaja; nazadovanje gozdarstva in upadanje akumulacijske in reprodukcij- ske sposobnosti je že dalj časa prisotno in spremembe so jih le pospešile. Za primerjavo: v istem letu je znašala izguba v gospodarstvu 3,4% ustvarjenega prihodka, akumulacija i ,3 %, akumulacijska stopnja je bila prav tako negativna, raz- merje med neto izgubo in trajnim kapitalom pa je znašalo 0,03. 5.3 Analiza faktorjev proizvodnje 5.3 Production Factor Analysis Za podrobnejšo razčlembo tega zelo po- membnega dejavnika poslovnega uspeha bi potrebovali precej več podatkov, kot jih imamo na voljo, kar bi terjalo preveč stro- škov in časa. Zato se zadovoljujemo s podatki, ki jih nudijo računovodski izkazi. * Po zaključnem računu, ki je izdelan po raču­ novodskih standardih, se je pri večini podjetij izguba še povečala oziroma se je pojavila, če je v prvi varianti ni bilo. 22 GozdV 53, 1995 5.3.1 Delo 5.3.1 Work Suhoparni podatki povejo,da se je število zaposlenih v gozdarskih podjetjih v obdobju ; ggo-i gg3 znižalo od 6QQg na 3786, za 37%, ali za i 4,3% na leto, kar je daleč nad slovenskim povprečjem (24,5% oziroma g,; 5% na leto). Največ delavcev je zapu- stilo gozdarstvo v letih i gg; in i gg2, ko se· je šele sprejemala gozdarska zakonodaja. čeprav je znižanje števila zaposlenih še vedno nad povprečjem gospodarstva, so stroški dela na ,>enoto proizvoda(( abso- lutno previsoki. Pred letom 1 ggo je znašala blagovna proizvodnja nad 370 prodanih m3 lesa na zaposlenega. Leta i ggo je prodaja na zaposlenega padla na 312m3, leta ;gg3 pa že na 281 m3. Res je, da prodani m3 ni več edini vir financiranja; javno službo, ki so jo opravljala GG, je financiral proračun. Vendar so jim za leto i gg3 poravnali le dve tretjini priznanih stroškov. Zdajšnjih gozdarskih podjetij pa ne bre- meni le ekstenzivna zaposlenost. Velik so- cialni problem so delovni invalidi, ki jih ni mogoče zaposliti na drugih delovnih mestih, ker teh preprosto ni. Podatkov o njihovem številu v preteklosti ni, vendar se v tem času njihovo število ni zniževala, saj jih pred odpuščanjem ščiti zakon. Po oceni je bilo leta i gg3 od vseh zaposlenih okoli 7% invalidov. Ta odstotek se bo po razdružiti bistveno povečal (do iO %). V letu 1 gg3 so podjetja še vedno oprav- ljala t.i. javno službo in zaposlovala delav- ce, ki jih bo po novem zakonu prevzel Zavod za gozdove. Ker so to pretežno gozdarski strokovnjaki z visoko izobrazbo, se je izobrazbena struktura zaposlenih v tem času bistveno izboljšala. Tudi sicer je pri presoji presežnih delavcev pomembno vlogo imela izobrazba, zato so odhajali predvsem delavci v neposredni proizvodnji z nižjo kvalifikacijo in delavci v administraciji z nižjo izobrazbo. Leta i ggo je od skupnega števila zaposlenih v gozdarskih podjetjih imelo visoko in višješolsko izobrazbo 5,8% delavcev, tehnikov je bilo i 2,2 %, admini- strativnih delavcev pa je bilo 17,4%. Leta ;gg3 so ista podjetja zaposlovala g,7% delavcev z visoko in višjo izobrazbo, 15,3% 7000 6000 5000 4000 3000 2000 1000 Rezultati poslovanja gozdarskih podjetij v letu 1993 ZAPOSLENOST v letih 1990-1993 0~--J_ ________ L_ ______ ~~----~J_ __ _J 1992 1993 1990 število zaposlenih! number of the employed o gospodarstvo OO ~gozdarstvo economy in OO forestry Grafikon 5: Primerjava števila zaposlenih v Gozdnih gospodarstvih med leti 1990-1993 ter razmerje the sprememb v odnosu do vsega gospodarstva Graph 5: A Comparison of the Number of the Employed in Forest Enterprises between 1990 and 1993 and its Ratio in Relatlon to Entire Economy 90000 80000 70000 60000 50000 40000 30000 20000 10000 o IL'===± PLAČE v letih 1990-1993 bruto plače v SIT Dgospodarstvo ~gozdarstvo economy forestry Grafikon 6: Primerjava povprečne bruto plače med gospodarstvom in vsem gospodarstvom v obdobju 1990-1993 (v ooo s1n Graph 6: A Comparison of the Average Gross /ncome between Forestry and the Entire Economy from 1990 - 1993 (in 000 SIT) GozdV 53, 1995 23 Rezultati poslovanja gozdarskih podjetij v letu 1993 tehnikov in 17,2% administrativnih delav- cev. Z uveljavitvijo novega zakona, z loči­ tvijo javne službe in izvajalskih podjetij, se bo v teh izobrazbena struktura močno zni- žala. Nekaj o stroških dela je že bilo povedano. Poleg plač z dajatvami za socialno in pokoj- ninsko zavarovanje spadajo med te še nadomestila plač, nadomestila nekaterih stroškov delavcev ipd. Ker pa so plače najpomembnejše in ker so podatki o njih znani, se omejujemo na te. Na kratko: močno so se povečale plače zaposlenih. Po obsegu sicer ne, če primer- jamo rast sredstev za plače (indeks 1993/ 1990 v gospodarstvu je 545, v gozdarstvu 527). Vendar je primerjava rasti povprečnih plač na zaposlenega drugačna. Indeksi gi- banja bruto plač zaposlenih pokažejo hi- trejšo rast v gozdarstvu: indeks plač 19931 1990 gospodarstvo 813, gozdarstvo 915. S postopnim izboljševanjem kadrovske strukture je sicer deloma možno utemelje- vati nadpovprečno rast plač v prvih dveh letih obravnavanega obdobja, vendar je precej večja verjetnost, da se v višjih plačah skrivajo izplačila, povezana z odpuščanjem delavcev in upokojitvami. Da je temu tako, potrjujejo podatki za zadnje leto, ko je gozdarstvo zapustilo manj kot 9% delav- cev, zato so se relativno znižali tudi ti stroški. Povprečne plače v gozdarstvu so že zaostajale v rasti za gospodarstvom in niso bila redka podjetja, ki so bila med letom prisiljena zniževati plače. To ni posle- dica omejevalnega učinkovanja tovrstne zakonodaje. Preprosto: v zadnjem letu po- slovni rezultati niso omogočali izplačevanje · relativno visokih plač iz preteklosti. Med gozdarskimi podjetji so bila ne- dvomno tudi takšna, ki so kršila sprejeto zakonodajo, saj niso izplačevala plač po kolektivni pogodbi. V letu 1993 je namreč v gozdarstvu veljala gozdarska kolektivna pogodba, ka- tere tarifni del pomeni izvajalskim podjetjem v tem trenutku veliko breme. Realno vred- notenje gozdarskega dela, zlasti težavnih pogojev dela je v praksi odpovedalo. V pogojih zmanjšanega obsega proizvodnje in posledično prevelikega števila zaposle- 24 GozdV 53, 1995 nih, plačevanja javne službe iz proračuna, konkurence cenenega nestrokovnega dela in stalne bojazni pred odpustom, je kolek- tivna pogodba bolj navidez kot v resnici ščitila delavce. Ne glede na trenutna gibanja in na pred- videne spremembe kolektivne pogodbe, pa bo v tej dejavnosti vselej treba računati z nadpovprečnimi stroški zaradi nevarnega in težavnega dela. To na eni strani pomeni nadpovprečne plače delavcev, na drugi pa nadpovprečno število delovnih invalidov. S tem mora računati tudi država kot lastnik gozdov. 5.3.2 Premoženje in njegovi viri 5.3.2 Assets and its Sources 5.3.2.1 Premoženje 5.3.2.1 Assets Podatki, uporabljeni v tem delu analize, niso podatki gozdarskih podjetij, ker nam za leto 1990 niso dosegljivi. Zato uporab- ljamo podatke SDK, in sicer dejavnost 030003 - izkoriščanje gozdov. Za primer- javo med leti so ti podatki zadovoljivi. Pre- moženje je bilo leta 1993 še nerazdeljeno in podjetja so še razpolagala s tako imeno- vanim družbenim premoženjem, ki bo šele razdeljeno med zadruge, Zavod in izvajal- sko podjetje. Tako kot se omejena količinska proizvod- nja in spremenjeni odnosi kažejo posle- dično v poslovnem uspehu - v bilančnih podatkih, tako se isti odnosi celo bolj izra- zito pokažejo v premoženjsko finančnem položaju zdajšnjih gozdarskih podjetij. Ker ni boljše primerjave, se opiramo na dosežke gospodarstva, upoštevajoč, da so ti podpovprečni, doseženi v času nekoliko manjše, vendar še vedno trajajoče recesije. Prav primerjava z gibanji v gospodarstvu kaže, da se v gozdarskih podjetjih dogajajo radikalne spremembe, ki jih ta hip še ne znamo ovrednotiti. Gre za dejstvo, da smo doslej obravnavali gospodarsko dejavnost, zdaj pa je gozdarstvo samo skupek nekaj podjetij, ki se jim je z zmanjšan im obsegom poslovanja in s prenosom družbenih go- zdov v last države bistveno poslabšal finan- čni položaj in kapital. Rezultati poslovanja gozdarskih podjetij v letu 1993 v letu 1990 stal. sredstva 84,6% pennanent assets obrat. sredstva 14,7% working funds izguba 0,7% /oss v letu 1993 obrat. sredstva 51, working funds Grafikon 7: Poslovna aktiva gozdarskih podjetij Graph 7: Operation Assets of Forest Enterprises Ko je govor o premoženju, je potrebno najprej opozoriti, da je v premoženju zajeta tudi ustvarjena nepokrita izguba. Izguba gospodarstva je v teh letih povečala svoj delež v premoženju od 3,2% na 5,6 %, delež izgube gozdarskih podjetjih pa se je povečal od O, 7% na 6,2% njihovega pre- moženja. Ne samo dejansko zmanjšanje premoženja gozdarskih podjetij, tudi pove- čevanje izgube je torej vplivalo na realno močno zmanjšano premoženje. Izguba je ena redkih postavk premoženjske bilance, kjer je gozdarstvo beležilo večje povečanje kot gospodarstvo. Premoženje (zmanjšano za izgubo) se je v gospodarstvu realno znižalo: indeks po- večanja premoženja 749, indeks inflacije 853. V enaki primerjavi se je premoženje v gozdarstvu povečalo le z indeksom t 44. . :iif.wfrl:it~..ii 35,2% pennanent assets Kaj v tej primerjavi pomeni vrednost go- zdov kot del premoženja gozdarskih podje- tij? Pomenila je od 68% (leta 1990) do 73% (leta 1992) celotnega premoženja po- djetij, ki so se ukvarjala z izkoriščanjem gozdov. Ker so gozdarska podjetja (razen dveh) leta 1993 iz svojega premoženja izločila vrednost gozdov, se je ta delež znižal na t 5% celotnega premoženja•. Zmanjšanje premoženja izvajalskih podjetij ni izključno posledica prenosa družbenih gozdov v Sklad kot tudi ne denacionaliza- cije zasebnih gozdov. Ocenjujemo, da gre " Ker med podjetja, ki so bila registrirana za izkoriščanje gozdov poleg GG spadajo še nekate- ra, je bržkone tolikšna vrednost gozdov pretežno pri teh podjetjih (zadruge, posestva ipd). Zato je v gozdarstvu registrirana še relativno visoka vred- nost gozdov, ki pa ne pripada gozdarskim podje- tjem. GozdV 53, 1995 25 Rezultati poslovanja gozdarskih podjetij v letu 1993 okoli tri četrtine zmanjšanega premoženja na račun gozdov, za tretjino pa so vzroki drugje. Na realno znižanje vrednosti premoženja v gospodarstvu je kljub njegovemu maj- hnemu deležu vplivalo gibanje neposlov- nega premoženja (stanovanja, počitniški objekti ipd), ki so ga v tem obdobju pospe- šeno odprodajali. Delež tega premoženja se je v skupnem premoženju bistveno zni- žal. Enako se je dogajalo tudi v gozdarskih podjetjih, torej tudi pri njih lahko enak vpliv na znižanje vrednosti premoženja pripi- šemo delni odtujitvi. Žal se je delež zunaj- poslovnega premoženja v gozdarstvu poča­ sneje zmanjševal, saj je bil leta 1993 bi- stveno večji kot v gospodarstvu in je znašal več kot 1 o% celotnega premoženja (v go- spodarstvu le 3 %). To je breme, ki se mu podjetja niso mogla izogniti, saj je bila odprodaja prej kot drugim, z nastajajočim Zakonom o gozdovih, onemogočena. Po- sledica je bila, da se je v gospodarstvu razmerje med poslovnim in neposlovnim premoženjem izboljšalo, v gozdarstvu pa poslabšalo: delež poslovnega premoženja se je znižal od 95% na 89%. Poslovna sredstva gozdarskih podjetij so se v teh letih, pretežno zaradi vpliva go- zdov, povečala le za 44%- v gospodarstvu za 675%. Vpliv nezadostne revalorizacije sredstev v gozdarstvu ni možno oceniti, nedvomno pa je prisoten. Ta primerjava kaže na ogromno znižanje materialne osnove poslovanja izvajalskih podjetij. Delež stalnih sredstev se je v gozdarstvu od 85% znižal na 70%, delež obratnih sredstev pa povečal od 15% na 30 %, ter se na ta način približal razmerju, ki velja v gospodarstvu. Materialne naložbe (zemljišča, gradbeni objekti, gozdovi, oprema, druga delovna sredstva ... ), ki mimogrede pomenijo nad 50% celotnega premoženja, so se pove- čale le za 15 %. O nematerialnih naložbah (ustanovna vlaganja, patenti, licence, vla- ganja v raziskave ... ) se v gozdarstvu ne splača govoriti, saj je njihova vrednost leta 1993 znašala borih 757.000 SIT. Tudi dol- goročne finančne naložbe ne pomenijo mnogo. Vsa gibanja pa kažejo, da v gozdar- 26 GozdV 53, 1995 skih podjetjih v teh letih praktično ni bilo vlaganj. razen vlaganj v gozdove, ki pa so izločeni. · Obratna sredstva so se povečala pred- vsem na račun povečanih terjatev do kup- cev. Dobro tretjino (35 %) vseh obratnih sredstev imajo gozdarska podjetja vezanih v terjatvah do kupcev (v gospodarstvu 31 %). Pri tem so leta 1993 odpisali nad 40% dvomljivih terjatev (v gospodarstvu 25 %). Razmerje leta 1990: GG so imela 33% obratnih sredstev vezanih v terjatvah do kupcev in istega leta so odpisali le 18% terjatev. Res je, da je splošen likvidnostni položaj v gospodarstvu slab, toda položaj gozdarstva je bil zaradi zloma celulozno papirne industrije, životarjenja številnih le- sarskih podjetij in omejenega oziroma pre- dragega izvoza še bistveno slabši. Močno se je povečala tudi vrednost zalog, medtem ko se je vrednost najbolj likvidnih sredstev - denar in vrednostni papirji - povečala le za 37%. Na slednje je vplival bistveno zmanjšan obseg poslovanja teh podjetij. 5.3.2.2 Viri premoženja 5.3.2.2 Assets sources Tako kot se je povečevalo premoženje, so se povečevali tudi viri tega premoženja: v gospodarstvu je znašal indeks 1993/1990 768, v gozdarstvu le 163. Najzanesljivejši vir premoženja je trajni kapital. Izločitev gozdov iz premoženja GG se kaže v zmanjšanem trajnem kapitalu oziroma v njegovem minimalnem poveča­ nju- za 43% (v gospodarstvu za 682%). Povečanje trajnega kapitala v gozdarstvu od 7.512 mio (1990) na 10.718 mio SIT (1993) je izključno posledica revalorizacije, saj v preteklih treh letih akumulacija ni dosegla niti pol odstotka povečanja traj- nega kapitala. V letu 1993 je k povečanju trajnega kapitala celotna akumulacija pri- spevala 4%, vendar ne zato, ker bi se akumulacija povečala, temveč zato, ker se je zmanjšal trajni kapital. Ker je kontrolna revalorizacija v gospo- darstvu pokazala, da je bila ta, izpeljana z koeficientom drobnoprodajnih cen, preniz- ka, ni razloga, da bi verjeli, da se je v gozdarstvu z revalorizacijo ohranila realna 1 kt 1' ' 1 l. ! ' Rezultati poslovanja gozdarskih podjetij v letu 1993 trajni kapital 85,7% - perrnanent capital trajni kapital 82,0% permanent capital v letu 1990 v letu 1993 Grafikon 8: Poslovna pasiva gozdarskih podjetiJ Graph 8: Operation Liabilities of Forest Enterprises nerazD. dobiček O, 7% non a/Ocated profit kratkoroč.obv. 14,8% short-term /iabilities Preglednica 6: Primerjava strukture virov med gospodarstvom in gozdarstvom med leti 1990 in 1993 Table 6: A Comparison of Source Break dawn between Economy and Forestry and between the year 1990 and 1993 leto 1990 leto 1993 gospd. gozd. gospd. gozd. Poslovna pasiva 100.0 100.0 100.0 100.0 - trajni kapital 57.8 85.0 54.5 74.8 permanent capital - dolgoročna rezervacije 1.3 0.4 0.8 0.4 long-term reservations - dolgoročne obveznosti 8.0 1.3 10.1 1.0 long-term liabilities - kratkoročne obveznost 27.0 12.1 26.9 14.8 short-term liabilities - pasivne čas. omejitve 1.3 0.4 1.1 1.5 passive temp. limitations - nerazporejeni dobiček 0.2 0.1 0.8 0.4 non allocated profit GozdV 53, 1995 27 Rezultati poslovanja gozdarskih podjetij v letu 1993 vrednost premoženja, temveč je vrednost tega padla najmanj za 6% tudi na račun prenizke revalorizacije. Trdimo lahko, da se je zaradi tega zmanjšala tudi izguba, ki bi bila v gozdarstvu bistveno večja. Spremembe družbeno ekonomskih od- nosov odseva struktura trajnega kapitala. Kaže, da so se premiki v gospodarstvu že začeli, četudi obotavljivo. V gozdarstvu jih še ni. Da je to posledica nove gozdarske zakonodaje, se leta 1993 še ni pokazalo, v pravi luči se bo pokazalo šele leta 1995: Namen je bil prikazati poslovanje nekdanjih GG v prehodnem obdobju do njihove kon- solidacije. Pri tem pa se ni mogoče izogniti ugotovitvi, da je svoj vpliv na tak razvoj imela tudi zakonodaja. Dejstvo je, da je od nekdanje gospodarske panoge trenutno ostala le strokovno usposobljena dejavnost, ki niha med storitvena in proizvodno dejav- nostjo. S pospešenim uveljavljanjem nove zakonodaje in takojšnjim preoblikovanjem teh podjetij, bi bila vsaj podjetjem storjena manjša škoda. leto 1990 leto 1993 aosod. Nominirani kapital 100.0 - družbeni kapital 92.7 w delniški 2.4 -trajne vloge 4.5 - kapital individualneaa lastnika 0.5 pri čemer ponovno velja opozoriti, da po- datki o gozdarstvu ne zajemajo samo izva- jalskih podjetij, temveč tudi nekatera druga v tej dejavnosti registrirana podjetja; ver- jetno so spremembe nastale v teh podjetjih oziroma v prej izločenih stranskih dejavno- stih izvajalskih podjetij. Poleg trajnega kapitala so kot vir premo- ženja v gozdarstvu pomembna zlasti krat- koročne obveznosti. Njihov delež se je povečal predvsem zaradi povečanih obve- znosti do dobaviteljev. Razmerje med terja- tvami do kupcev in obveznostmi do dobavi- telji se je v gozdarstvu še poslabšalo. Med tem, ko so v gospodarstvu obveznosti do dobaviteljev večje od terjatev do kupcev, je bilo v gozdarstvu zaradi narave dela vselej obratno. Toda razmerje se je v zadnjih letih še močno poslabšalo: terjatve do kupcev so bile leta 1990 za 1 ,03 krat večje od obveznosti, leta 1993 pa so bile terjatve do kupcev 1, 75 krat večje od obveznosti do dobaviteljev. 6 ZAKLJUČKI Namen tega prikaza ni bil ocenjevati (ne)učinkovitost novega Zakona o gozdo- vih, zlasti ne na gospodarjenje z gozdovi. 28 Gozd V 53, 1995 aozd. oosod. oozd. 100.0 100.0 100.0 99.9 73.1 97.8 0.1 6.7 - - 17.9 1.8 - 2.3 0.4 1. Poslovanje nekdanjih GG in zdajšnjih gozdarskih podjetij je v zadnjih treh letih zaznamovalo več dejavnikov, ki pa so vsi primerjalno z letom 1990 učinkovali nega- tivno: zaradi spremenjenega sistema obve- zne oddaje lesa GG se je znižala blagovna proizvodnja teh podjetij za 43 %, cene goz- dnih lesnih sortimentov so zaostajale za rastjo inflacije in za rastjo cen drugih pro- izvajalcev ... Stroški so se povečevali hi- treje od prihodka, tako da je povprečna cena m3 lesa presegla doseženo pov- prečno prodajno ceno. To vse je vplivalo na izrazito poslabšanje položaja podjetij, na naraščanje izgube in odpuščanje delav- cev. 2. Kolikšen vpliv je na takšne rezultate imela nova gozdarska zakonodaja v celoti, ni možno oceniti. Dejstvo je, da bi ob nespremenjenih drugih pogojih samo pri enaki blagovni proizvodnji (in vlaganjih) kot leta 1990, izvajalska podjetja s povečano ekonomičnostjo poslovanja ustvarila za- dostni dobiček, da bi pokrila vso izgubo. 3. Izhod iz nezavidljivega položaja so podjetja iskala·predvsem v odpuščanju de- lavcev, vendar je njihovo število kljub naj- večjem znižanju v slovenskem gospodar- stvu (razen gradbeništva) še vedno previ- soko. Rešitev so iskala podjetja tudi v Rezultati poslovanja gozdarskih podjetij v letu 1993 stranskih dejavnostih, ki so edine bile aku- mulativne. 4. Ne samo po številu delavcev tudi po premoženju so še pred njegovo razdelitvijo to osiromašena podjetja. S prodajo premo- ženja si sicer niso izboljševala svojega položaja, verjetno pa bi tudi to storila, če ne bi prodaje preprečeval zakon. Primernejši in bolj zaželen bi bil namesto tega prikaz učinkovitosti nove gozdarske zakonodaje v širšem smislu: koliko so te spremembe prinesle koristi gozdovom, dru- žbi, lastnikom ... V primeru boljših učinkov za druge, bi bili celo sedanje stanje podjetij in odpuščanja delavcev opravičljivi. Ker pa tega brez podatkov in argumentov ni možno dokazati, se take analize nismo lotili. Foto: Edo Kozorog VIRI 1. Računovodski izkazi GG za leti 1990 in 1993. 2. Podatki in kazalniki SDK za leti 1990 in 1993. 3. Mesečni statistični pregled marec 1994, Za~ vod Republike Slovenije za statistiko. 4. Statistični letopis 1993, Zavod Republike Slovenije za statistiko. 5. Zasebni gozdovi v Sloveniji - stanje in novejša gibanja /1987, Winkler- Gašperšič. 6. Dosežene prodajne cene gozdnih sortimen~ tev ... za leti 1990 in 1993, SZ gozdarstva Slove~ nije. 7. Realizacija blagovne proizvodnje, mesečna poročila, IGL. 8. Zaposleni po izobrazbi, mesečna poročila, IG L. 9. Poročilo o uresničevanju srednjeročnega plana 1986-1990, september 1991, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 1 O. Problematika vlaganj v gozdove Slovenije, Zveza gozdarskih društev Slovenije. GozdV 53, 1995 29