Italijansko bojišce. Na naši soški fronti so živahni boji in sicer smo sedaj mi napajdalci.. Dosegli smo, kakor poroča general Kadoraa sam, pra\i lepe ugpebe pri Oslavju, na Kalvariji m tudi italijanske postojanke na Malem javorčekn se zdijo celo Kadorni ogrožene. Vsled dogodkov na soški fronti se je italijanski kralj tako vznemiril, da je hitro zapustil Rim in prihitel na ironto med svoje vojake. Ni6 se napi tudi ftudno ne zdi, ako poročajo laški listi, 'da je vojaška uprava zopet odstavila ve$ poveljnikov. Stari poveljniki gredo, novi prihajajo, mi pa stojimo tr&no kakor skbla.. V Italiji narašča nevolja nad sedanjiin ministrstvom, Oni, ki niso bili za vojsko, kažejo na onemoglost italijanske armade, ki v teku osinib mescev m  mogla priboriti niti enega uspeha. Sedaj &e bode to težje, ker se odpira za Italijane novo bojišSe v Albaniji. Oni pa, ki go sicer za vojsko, pripisujejo vse ueuspehe tudi sedanjemu ministrstvu, ker baje postopa prepočasi in premalo odločno. Veliko se piše, da pride francoski ministrski predsednik Briand na obisk v Italijo. Spremljala ga bosta zunaivji minister Bourgeois in generalisimus Joffre. Toda obisk odlagajo od tedna do tedna, znamenje, da se ne morejo zediniti zaradi zadev, o katerih bi potem ob obisku razglasili celemu svetu, da so edini. Sedaj se pravi, da pride fra-ncoski obisk še le v sredi-ni mesca februarja. Pogajanja še bodo torej trafala vsaj 14 dni. Zakaj se gre, ali za Balka.n, ali za skup«n nastop v severni Afriki, ali pa sporazumno postopanje pri že tolikokraf naznanjeni spomladanski oienzivi, ne vemo. Naši uspehi na soski fronti. Avstrijske 6ete se na soški fronti zudnji 6as 21vab.no gibljejo, ZadnjiS smo med najnovejšinii porofeili poročali o lepem uspehu pri Oslavju (severozabodno od Gorice). Te dni so došla zopet porofiila o nadaljnjih uspehib. naših čett i Na Kalvariji. * | Gora Kalvarija na južnozahodni strani Gorico i je bila že od zafietka vojske tori.sče hudib. in krvavih bojev. Italijani so polagoma zavtzeli firto postojank na Kalvariji. A naši so dae 24. jan. te postojanke zopet sre5no iztrgali ItalUanom iz rok. Zvečer, duo 24 jan. so, kakor pravi italijansko uradno porocilo, na višinah. zahodno od Gorice (Kalvarija) močne avstrijske sile pod varstvom megle napadle itaiijanske postojanke. Vsled pjremoči avstrijskib čet so se Haiijanski oddelki umaknili s prve črte v strelske jarke dru.ge 5rte, da bi m tako izognili nevarnosti, da jih naši popolnoma pogazijo. Boi Za, kalvarijske postojauke je bil izredno srdit. Na Malem JavoKČeka. 1 V bovškem ozemlju se razvija zadnji čas prav  živahno gibanje 6et na obeh straneh. Italijaiii zaman  napadajo naSe postojaiiko na visoki gori RoruUon, ki prevladuje bovško okrož.e. Mi jim vračaino z napadi na Mali Javorček, južno od Roinbona, V četrtek, dne 27. jan., je, kakor-poroSa Kad0rnav naša artilerija silovito obstreljevala že itak ogrožene italijanske po- stojanke na tej gori, Po dobr.' arnlerijski pripravi pa so naši peSci trikrat naskočia g^ro. Kadorna pra- vi, da so bili .vsakokrat odbitL Pci Sv. Luciji. Dalje proti jugu je vas Sv. Lucija. Pri Sv. Luoiji se izliva Idrijca y So6o. Vaa in še veC ozemlja na zahodiii strani Sv. Lucije je y Jiaših rokah. General Kadorna pa v svojcm poročilu dne 25. jan. porofia, kakor da bi bila Sv. Lucija last Italijanov. Iz avstrijskjega Sasnikarskega etana, torej iz popolnoma zanesljivega vira, se poroča, da je italijansko poroČilo glede Sv. Lucije popolnoma neresnično in da je Sv. Luctja naša. Bojl za Dobe^dob. Od dne 24. jan. naprej Italijani zopet z vso sir lo obstreljujejo naše postojanke na Doberdobu. Posebno hud artilerijski ogenj je pii Sv. Mihaelu in Sv. Martinu. VoiaSka oneinoglost ItaJje. Ob pofietku vojne se je prfesojalo itali,i)aji&ko vojno silo na okiroglo 1.2 milijona prvovrstne armade, Viso izvežbano silo pa na 1.6 milijona največ. — Takrat se je tudi yidelo, iia bo6e Italija porabiti svoje voj'ake samo ob svisji meji z namonom, da se raztegne na ozemlje, katero hofie zavojevati. Ko je 8etverozveza silila Italijo na Balkan, se je sodilo, da Italija na izhodnji obali Aflrije more adposlafi k ye6jemu 50.000 mož, in sicer po vefiini čmovojnike. DogodJd so pokazali, da jo bilo presojanjo pravo. Italija ni pomagala nič na Balkanu, njena balkanska politilca je zlomljena, Italija povdarja dan na dan, da potrebuje ob svoji Ironti proti AvstJriji ^voje voiaštvo, vse to pač jasno spričuje onemoglosf Italije Italija sama s tem priznava svojp vojido onemoglost. Italija pa je tudi izgu-bila že 600.000 mož svoje prvovri5tne armade, to je polovico svojib. najboljših 6et, dočim so bi^anitelji ostali Svrsti in krepki v svojih postojankab. in se je niiho\t) razpolo5ienje visoko dvignilo. Kar smo odbili v četrti sošM bitki, to so bile že deloma površno izvežbane čete, Ako zadenejo Italijane zopet take izgube, potem bodo rnorali zamašiti ž6 svoje vrzeli s črnovoj«niki, kolikor jih še ostape. Stevilo napadaloa v primerju z braniieljem je še vedno večje, ali v tem pogledu se pri povem italijainskem ponesreCenem napadu in aiko bodo proste avstrijske 6ete nai kakem drugem bojiSču,. laJiko hitro marsikaj izpremeni. Kako je v Gorici. Cmovojnik Martin T r ž a a iz Širja aam piše dne 21. januarja iz Gorice: Kje je živahnost Gonce? Tako ae nehote vprašam in premišljujem, kadar grem slučajno zveCer po ulici, čeravno se mi to malokedaj zijubi. Kje je tisto veselo gibanje, tista čarjbaa električna razsvetljava, katera je še pred enim letora tako lepo razsvelljevala celo mesto? Kje je cestna železnica, katera je s tako hitro;tj :¦ vo/.iia noč in dan z južnega kolodvora na državai kolodvor in nazajPKje so one lepe hiše, katere so krasile mesto? Mno,'o jih je porušila in požgala lzdajalska granata; med njimi je tudi škofova palaCa io »Gregorčičev Dom«, kateri je tudi precej poškodovaa. Ako si prišel poprej v katerokoli cerkev, kako so bile Iepe in okinčane, a tudi to je izginilo vsled strahu pred grdim izdajalskitn početjem, kajti ostudni in hinavski Judež ne prizanaša niti cerkvam. Posebno težko in občutno je prizadeta cerkev čč. oo. kapucinov, katera je bila šele leta 1911. dovršena ia po- sveče^a, a sedaj je zelo obCutno poškodovana. Kje je Ijudstvo, katero se je tako živahuo sprehajalo po ulicah, naj si bo v toplih letnih, kakor v mrzlih z»mskih večerih? Vse je izginlo, deloma so ljudje pobegnili, ostali pa se skrivajo v podzemskih kleleh, posebno iadar talijo ia divjajo sovražne granate in šrapneli nad mestom, da si tako rešijo življenje, kajii mnogi izmed njib so našli tudi vsled sovražnih granat prezgodnji grob. Res obCudovanja vredno ljudstvo, katero tako vneto Ijubi rodno grudo, da ga ne premakne niti btrah pred smrtjo. Ono hoče ostati na svoji zemlji in v svojih hišah. Cudil bi se dragi bralec, ako bi z lastnimi očmi videl to, kar se tukaj godi. Tukaj je porušeua iu požgaoa lepa visoka hiša, a tik nje pa je še odprta trgovina, katera ima le bolj majhne poškodbe. Ko tako stojim zamišljeao v neki ulici, pa se mi v resnici milo stori, ko gledani te podrtije, groblji podobne. Bleda luna ražsvetljuje poprej tako lepo razsvitljeno, a sedaj tako zapuščeno mesto. Poprej živahno gibanje Ijudstva in drvenje vozov, samodrčev in tramvaja, sedaj pa pogosto in divje tuljenje izdajalskih granat in šrapnelov nad mestom. Poprej tolika živahaost, sedaj tolika otožoosL Zdi se ti, da luna in zvezde žalujejo ia se zgražajo nad to poleotarsko predrznostjo in grozcto. A!i upati je, da bo Ijubi Bog tudi laški predrznosti storil enkrat konec. Zaupajmo! Mogoče nam zasije Ieto3 lepše pomladno sclnce, katero prinese nam vsem skupaj lepšo bodocinost, po kateri bo pa ludi Gorica dobila počasi iepše lice in se bodo vrnile pobegie družine nazaj in mi vojaki pa tudi k našim družinam domov. Ti pa laški izdajalec, boš se še gotovo kesal, ker boš imel tudi težke vojne občutke, za svojo trdo in pa hinavsko butico, kar ti bomo pač vsi skupaj prav iz srca privoščili. Kapelica na bojišču. Cetovodja Josip Z b 1 e n k o, doma od Sv, Andraža v Slov. gor., piše svojemu prijatelju S. Stfilcarju v Mariboru: Na kamenitem Kra.su, kjer prej ni bilo vidett nobenega stanovanja, stoji danes na stotine barakj v katerih j)reMva našo vrlo vojaštvo, katero stoji na straži piroti izdia.jalcu-Lahu. Večfcrat ine dovede v moji službi pot tudi k taboriščlein naših doina&ib sloven-' skih vojatiov. Prav živabno življenje je v teh taborih. Slišl se prepevanje1 milih mi slovenskih pesmio, tu mi zopet udarja na uto glas lepo ubrane hkrmonike: ždi se mi, kakor bi prišel naenkrat v hrupno mesto. Tam na višini zapazim nekaj posebnega: ma|hno stavbo, narojeno prav priprosto iz desk, in okoli te stavbe, ožiroma pred vhodom, se zbira vrlo naše vojaštvo, eni odhajajo, drugi prihajajo. Tudi m&ne vleče srce tje, da vidim, kaJcžen pomen ima li ta priprosta staVba. Začudim se, ko zagjledam pred s©boj prav mično kapelico, v ka.teri se daruje naš Izvelifiar Jezug Kristus pod podobo kruha in vina, ter deli dnševne in telesne milostr našim hrabrim yojakom. V to kapelico se zateka torej naše vojaštvo, proseč pred podobo Križanega in Marije Pomočnice za svojo in za sre&o naše domovine. Tu se torej morejo vojaki večkrat udeleževati daritve sv. maše ter prejemati sv. zakramente ter se z^aiivaljevati Vsegamo^ gofinemu in Mariji Prefiisti Devici za vse prejete dobrote in milosti. Kapelioa je okrašena s sv. podobami in zelenim bršljanom. Tako torej se zabavajo naši vojaki dandanes na bojnem polju. Torej ne branijo samo g puško domovino in presviitlega eessrja, ampak tudi z rožnina vencem v roki. Tudi sv. rožni veneo je orožje, kate* ro nas brani pred sovi^ažnikom, Pozdrave! Boji na koroško-italijanski meji. Franz Ttirkl doma \z Orehovec pri Radgoia nam piše s koroško italijanske meje. Lah nas je neki večer pred kratk m močno z naskokom napadel. S!al ssem na straži. Mesec je svetil na nas vojake. Naenkrat se zasvetijo bajo neti ter zagrmijo strojne puške in težki topovi, kakor da bi se približal sodnji dan. Zbudil sem hitro svoje prijatelje in sem jim rekel: »VTstat:ite! Vstanite! Sovražnik se nam bliža!« Že smo videli od daleč polentarja, ki so se mu svetili bajoneti. Že so žvižgale krogle mimo naših glav in Lahi so zavpili: »Avaate! Avante!« To je trajalo dve uri in polentar se je moral umakniti. Okoli 9. ure po noči je začela naša artilerija močno obstreljevati polentarja in kraalu jih je ležalo vse polno na zeraIji. Lah je raoral zopet pobrati svojo ropotijo in se umaknit'. In tako včasih gre dan za dnevom. Iskreno pozdravljamo vse bralce >Slov. Gospodarja« in vse štajerske Slovenke! Franc Tiirk!, Vinko Druškovič oi Sv. Pavla pri Celju; Franc Koražija iz Slatine pri Rogatcii in Franc Lipovec iz Kamenščaka pri Ljutomeru. PolentajrjU se bojijo avstrljsklh alpincev. Naš zvest prijatelj Jakob Felicijan nam piSe z koroško-italijanske meje: Za nuesca oktobra lansUega leta smo bili presiavljeni z visokih planin v prav prijazno dolino. Išaža bojna črfa je razvita po lepera B....polju in po neIrem griču navzgor. Pred nami leži lepo slovensko mesteoe B., katero še pa ima sedaj sovfrnžnik v vol:ah in je po ve&iui razrušeno. NaSi nasprotmki so najboJjši italijanski vojaki ,,bersaljeri", kateri so iuis uekaj 6asa silno ino&no obstreljevali Sn napu'i ii. A itosebno veselje je pa imelai do nas artilerija: .atera nas je vefiktat obsipala z granatamr, kakor z orehi. Zadnji čas pa so polentarji že postali utrujeni 111 kakor se nam dozdeva, jim ni ve6 dosti mar za povelja njihovegai Kadprna. Pa saj ni čudno, feer jib dobiio povsod po buči. Kako polcntarji zvesto stražijo-tu svojc postojanke, priča sledeči slueaj: 400 korakov pred nažo bojno črto je mal grlr. na kalerem ,so imeli Italijani svojo poljsko stražo in sir-er prav raočno. Mesca deeembra 1915 je dobila naša siotnija povelje; poizvedeti za moe sovražnika in f'G mojroče, grič zasesti. V temni in megleni no^ smo se priplazili na tri korake pred itaHjansko str,, -.o, na kar šele nas je ta zapazila, toda bilo je že pn ] ¦ no, ka.iti takrat so bili naši že v njihovih strelskili \--.\rkih in kar jih ni zbežalo ali ise takoj udalo, so inii žrtev ne.ših pušk in bajonefov. Mi smo se seveda i«orali zopct umakniti, ker so prišle močne italijanskc rezerve. Dne 18. jan. smo dobili zopet povelje, zavzoli ta grič. Zjutraj po zaliodu lune smo se zopet pripli/jli do ljjibove postojanke. Tokra,t pa, ko so nas opazili, so jo na hitrem pobrisali, ne da bi od nas padel en strel. ge v.a svoje velike klobuke so pozabili. Posebni strah imajo pa tudi pred našo izvrstno artilenio, katera jih večkrat naredi neumne, da kar,tekajo sem in tje. Takšni so verolomnega kralja vojaki, s katerimi seveda ne bo Emanuel nikoli na Pnnaj priromal, za io bomo že tuidi skrbeli slovenslci alpinci. Pae pa mislimo mi enkrat malo v Italijo pogledat, potem pa, ako nafn Bog obrani življenje, se povrnemo naza.i rui svojfi rhmove kot zmagovalci. Pošiljiimo bratske pozdrave ;vsem cenj. bralcem ,,S]ovenskega Gospodarja": Slovenski alpinci na tukajšnji poljski straži. Jakob FelicSjan, poddesetnik, rionia iz Vurberga pri Ptuju; Frane Raunik, Jakob Cerar in 'J. Smidlmajer.