ISSN 1318 - 7279 AVGUST 23 / 2017 / 4 Ve nt il / a vg us t / 2 3 / 2 01 7 / 4 Intervju Napredne 3D-merilne naprave v tehniki Varnost pri delu Informacijska arhitektura za proizvodno analitiko Letalstvo Podjetja predstavljajo Aktualno iz industrije        Festo, d.o.o. Ljubljana Blatnica 8 SI-1236 Trzin Telefon: 01/ 530-21-00 Telefax: 01/ 530-21-25 Hot line: 031/766947 sales_si@festo.com www.festo.si Vi potrebujete maksimalno fleksibilnost. Vi iščete inteligentne in intuitivne rešitve. Mi naredimo pnevmatiko digitalno. Prvi na svetu v digitalizirani pnevmatiki: Festo Motion Terminal VTEM Festo Motion Terminal VTEM odpira radikalno nove dimenzije v svetu avtomatizacije. Je prvi ventil na svetu, ki ga upravljamo z aplikacijami. Združuje prednosti električnih in pnevmatičnih tehnologij za številne funkcije, ki trenutno zahtevajo več kakor 50 pozicij. Digitalizirana pnevmatika OPL-oglas_55x255mm_s-paserji_press.pdf 1 24.2.2012 12:09:21 www.miel.si Ljubljana, Slovenija Gospodarsko razstavišče, www.icm.si 13.-15.02.2018 247Ventil 23 /2017/ 4 VSEBINA Impresum 247 Beseda uredništva 249 ■ DOGODKI – POROČILA – VESTI 254 ■ NOVICE – ZANIMIVOSTI 260 Znanstvene in strokovne prireditve 261 Seznam oglaševalcev 310 ISSN 1318 - 7279 AVGUST 23 / 2017 / 4 Ve nt il / a vg us t / 2 3 / 2 01 7 / 4 Intervju Napredne 3D-merilne naprave v tehniki Varnost pri delu Informacijska arhitektura za proizvodno analitiko Letalstvo Podjetja predstavljajo Aktualno iz industrije        Festo, d.o.o. Ljubljana Blatnica 8 SI-1236 Trzin Telefon: 01/ 530-21-00 Telefax: 01/ 530-21-25 Hot line: 031/766947 sales_si@festo.com www.festo.si Vi potrebujete maksimalno fleksibilnost. Vi iščete inteligentne in intuitivne rešitve. Mi naredimo pnevmatiko digitalno. Prvi na svetu v digitalizirani pnevmatiki: Festo Motion Terminal VTEM Festo Motion Terminal VTEM odpira radikalno nove dimenzije v svetu avtomatizacije. Je prvi ventil na svetu, ki ga upravljamo z aplikacijami. Združuje prednosti električnih in pnevmatičnih tehnologij za številne funkcije, ki trenutno zahtevajo več kakor 50 pozicij. Digitalizirana pnevmatika OPL-oglas_55x255mm_s-paserji_press.pdf 1 24.2.2012 12:09:21 www.miel.si Naslovna stran: FESTO, d. o. o. IOC Trzin, Blatnica 8 SI-1236 Trzin Tel.: + (0)1 530 21 10 Fax: + (0)1 530 21 25 OPL Avtomatizacija, d. o. o. BOSCH Automation Koncesionar za Slovenijo IOC Trzin, Dobrave 2 SI-1236 Trzin Tel.: + (0)1 560 22 40 Fax: + (0)1 562 12 50 Poclain Hydraulics, d.o.o. Industrijska ulica 2, 4226 Žiri Tel.: +386 (04) 51 59 100 Fax: +386 (04) 51 59 122 e-mail: info-slovenia@ poclain-hydraulics.com internet: www.poclain- -hydraulics.com OLMA, d. d., Ljubljana Poljska pot 2, 1000 Ljubljana Tel.: + (0)1 58 73 600 Fax: + (0)1 54 63 200 e-mail: komerciala@ olma.si Parker Hannifin Ges.m.b.H. Podružnica v Sloveniji Velika Bučna vas 7 8000 Novo mesto Tel.: + (0)7 337 66 50 Fax: + (0)7 337 66 51 IMI INTERNATIONAL, d.o.o. (P.E.) NORGREN HERION Alpska cesta 37B 4248 Lesce Tel.: + (0)4 531 75 50 Fax: + (0)4 531 75 55 S3C, d. o. o. Tržaška cesta 116 Tel.: +386 1 423 22 22 Faks: +386 1 423 22 00 www.landefeld.si MIEL Elektronika, d. o. o. Efenkova cesta 61, 3320 Velenje Tel: +386 3 898 57 50 Fax: +386 3 898 57 60 www.miel.si, www.omron- -automation.com VISTA Hidravlika, d. o. o. Kosovelova ulica 14, 4226 Žiri Tel.: 04 5050 600 Faks: 04 5191 900 www.vista-hidravlika.si OMEGA AIR, d. o. o., Ljubljana Cesta Dolomitskega odreda 10 1000 Ljubljana T + 386 (0)1 200 68 63 F + 386 (0)1 200 68 50 www.omega-air.si ■ INTERVJU Prof. dr. Željko Šitum – Fakulteta za strojništvo in ladjedelništvo v Zagrebu 250 ■ MERILNE NAPRAVE Damir GRUGRAŠ, Luka ČERČE, Davorin KRAMAR, Franci PUŠAVEC: Uporaba napredne 3D-merilne naprave v tehniki 268 ■ VARNOST PRI DELU Denis ŠTEMBERGER, Zvone BALANTIČ, Vilma FECE: Identifi kacija človekovih lastnosti v povezavi z nezgodami pri delu 274 ■ PROIZVODNA ANALITIKA Andrej DEBENJAK, Pavle BOŠKOSKI, Bojan MUSIZZA, Miha KERN, Andrej BIČEK: Informacijska arhitektura za proizvodno analitiko 284 ■ LETALSTVO Aleksander ČIČEROV: Stik zračnih prostorov. Svoboda komunikacij za letala vseh držav. O kakšnem stiku govorimo? 290 ■ INTERVJU Anton Laznik, direktor podjetja ICM, d. o. o. 294 ■ AKTUALNO IZ INDUSTRIJE Proporcionalni krmilnik toka VEMD (FESTO) 296 Sistemske rešitve ELS, TipUp in TMove (HENNLICH) 298 Krmilniki Allen-Bradley Compact GuardLogix 5370 (TEHNA) 300 ■ NOVOSTI NA TRGU Natančna, toga in izjemno nosilna profi lna tirnična vodila (HIWIN) 302 Blažilniki, nastavljivi v obeh smereh (INOTEH) 302 Prikazovalniki, krmilniki in pretvorniki signalov (PS) 303 Nadgradnja pnevmatične osnovne hitre spojke Parker Rectus serije 26 (PARKER HANNIFIN) 303 ■ PODJETJA PREDSTAVLJAJO Tihi brezoljni kompresorji – rešitev za številne uporabnike (OMEGA AIR) 304 ■ LITERATURA – STANDARDI – PRIPOROČILA Ergonomija v teoriji in praksi 306 Literatura - letalstvo 307 Nove knjige 307 Pomembne standardizacijske dejavnosti na podrocju fl uidne tehnike 308 Tesnejše sodelovanje NFPA z ISO 308 ■ PROGRAMSKA OPREMA – SPLETNE STRANI Zanimivosti na spletnih straneh 309 MOS - oprema in materiali za obrt in industrijo MOS - gradnja in obnova doma· · MOS - kamping in karavaning, turizem in prehrana · MOS - izdelki široke potrošnje· MOS - poslovne storitve in poslovne priložnosti v tujini www.ce-sejem.si Celjski sejem, 12.-17. september 2017 Strokovni medijski partner področja Priložnosti sodelovanja s Kitajsko NAJVEČJI IN NAJBOLJŠI 249Ventil 23 /2017/ 4 UVODNIK 173Ventil 18 /2012/ 3 UVODNIK © Ventil 18 (2012) 3. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. © Ventil 18 (2012) 3. Printed in Slovenia. All rights reserved. Impresum Internet: www.revija-ventil.si e-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL – revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko – Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik 18 Volume Letnica 2012 Year Številka 3 Number Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno teh- niko in Fluidne tehnike pri Združenju kovinske industrij e Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. Ustanovitelja: SDFT in GZS – ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez TUŠEK Pomočnik urednika: mag. Anton STUŠEK Tehnični urednik: Roman PUTRIH Znanstveno-strokovni svet: izr. prof. dr. Maja ATANASIJEVIČ-KUNC, FE Ljubljana izr. prof. dr. Ivan BAJSIĆ, FS Ljubljana doc. dr. Andrej BOMBAČ, FS Ljubljana izr. prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana prof. dr. Alexander CZINKI, Fachhochschule Aschaffenburg, ZR Nemčija doc. dr. Edvard DETIČEK, FS Maribor prof. dr. Janez DIACI, FS Ljubljana prof. dr. Jože DUHOVNIK, FS Ljubljana izr. prof. dr. Niko HERAKOVIČ, FS Ljubljana mag. Franc JEROMEN, GZS – ZKI-FT izr. prof. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana prof. dr. Peter KOPACEK, TU Dunaj, Avstrija mag. Milan KOPAČ, KLADIVAR Žiri doc. dr. Darko LOVREC, FS Maribor izr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MÉNDEZ, University of Alicante, Španija prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemčija prof. dr. Takayoshi MUTO, Gifu University, Japonska prof. dr. Gojko NIKOLIĆ, Univerza v Zagrebu, Hrvaška izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana doc. dr. Jože PEZDIRNIK, FS Ljubljana Martin PIVK, univ. dipl. inž., Šola za strojništvo, Škofja Loka prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljana Janez ŠKRLEC, inž., Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije prof. dr. Brane ŠIROK, FS Ljubljana prof. dr. Janez TUŠEK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Miloš NAROBÉ Oblikovanje oglasov: Narobe Studio Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof., Paul McGuiness Računalniška obdelava in grafična priprava za tisk: LITTERA PICTA, d.o.o., Ljubljana Tisk: LITTERA PICTA, d.o.o., Ljubljana Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredništva: UL, Fakulteta za strojništvo – Uredništvo revije VENTIL Aškerčeva 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-772 Naklada: 2 000 izvodov Cena: 4,00 EUR – letna naročnina 24,00 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (JAKRS). Revija Ventil je indeksirana v podatkovni bazi INSPEC. Na podlagi 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost spada revija med izdelke, za katere se plačuje 8,5-odstotni davek na dodano vrednost. Večje slovensko podjetje izdeluje električne ko- nektorje, ki so med seboj zvarjeni z ultrazvokom. Večino svojih produktov v zadnjem obdobju iz- vozi proizvajalcem avtomobilov različnih znamk in različnih cenovnih razredov. Pred nedavnim se je dogodilo, da se je nov avto, proizveden v tuji državi, že po nekaj sto kilometrih pokvaril. Pri analizi okvare so ugotovili, da je nastala poškod- ba na električnem konektorju, ki je bil zvarjen z ultrazvokom v našem podjetju. Podjetje je opravilo interno revizijo in ugotovilo, kdo je kriv za nastalo napako. Delavec, ki so mu dokazali napako, je poleg opomina nosil tudi materialno odgovornost, ki se bo kar nekaj časa poznala pri njegovem osebnem dohodku. Vsak bančni uslužbenec, ki dela za bančnim okencem in strankam izdaja gotovinski denar, se zaveda, da je v celoti odgovoren za denar, s katerim razpolaga v svoji interni blagajni. To pomeni, da mora v primeru preveč izdanega denarja določeni stranki razli- ko pokriti iz svojega žepa, s svojim denarjem. Podobno velja v gostinstvu. Če gostinski delavec ni pozoren in da stranki pri vračilu preveč denarja ali celo, da mu stranka pobegne brez plačila, bo moral celotni denarni primanjkljaj ob zaključku dneva plačati sam iz svojega dohodka. Trije konkretni primeri s konkretno odgovornostjo. Verjetno direktor podjetja, ki izdelu- je omenjene električne konektorje in v katerem se je zgodila napaka, ni nosil prav velike odgovornosti. Tudi pri osebnem dohodku se mu verjetno ni nič poznalo. Tud direktorji bank, ki odobrijo kredite, ki se ne vračajo so (vsaj pri nas je tako), so brez materialne odgovornosti. Tudi direktorji gostinskih lokalov se verjetno ne vznemirjajo zaradi na- pak svojih zaposlenih in posledično za slabo poslovanje podjetja. Iz zgornjega opisa lahko preprosto zaključimo, da zaposleni na visokih položajih, ki so običajno tudi bolj izobraženi, razgledani in sposobni, ne nosijo nobene odgovornosti! Zaposleni na manj zahtevnih delovnih mestih, praviloma z nižjo izobrazbo, z nižjim osebnim dohodkom in pogostokrat manj sposobni v inteligentnem smislu nosijo večjo odgovornost. To pomeni, na čim višjem položaju si, manjša je tvoja odgovornost. Pri tem pa nastopi vprašanje. Kaj pa odgovornost vseh tistih, pri katerih se kakovost dela zelo težko ali sploh ne more meriti. Kakšno odgovornost imajo politiki, javni usluž- benci, učitelji, sodniki in profesorji na univerzah? Pogosto se sliši, da učenci po zaključku osnovne šole ne znajo dosti na primer kemije, tehnike, tujega jezika ali kakšnega drugega predmeta. Kdo je v naši državi odgovoren za presojo kakovosti izvajanja pouka v osnovnih šolah? Ali se zaposleni v osnovni šoli zavedajo, da lahko učenca v osnovni šoli z neodgovornim delom »uničijo« za celo življenje? Takšno napako, ki je storjena mlademu učencu v osnovni šoli, je praktično nemogoče popraviti. Podobno velja za srednje šole in celo za univerzo. Ali se vsi, ki delamo na fakultetah, ki izobražujemo študente višjih in visokih šol, magi- strskih in drugih programov, zavedamo svoje odgovornosti? Če bi danes to vprašanje postavil vsem univerzitetnim profesorjem, ki izvajamo prej navedene programe, bi verjetno od vseh dobil pozitiven odgovor. Številni med nami znamo prejšnjo trditev podkrepiti s številnimi argumenti in dokazi. Najpogostejši odgovor pa je, da imamo s pedagoškim delom in z delom s študenti večdesetletne izkušnje in da smo preprosto dobri pedagogi. Kar pa vedno ne drži. Zelo redki pa so (smo), ki bi k argumentaciji kakovostnega predavateljskega dela postavili več argumentov. Osnovni argumenti za presojo kakovosti profesorja na univerzi bi morali biti vsaj trije: ocena neposrednega pedagoškega dela od popolnoma neodvisnega pedagoškega • strokovnjaka; ocena študentov, ki so predavanja profesorja poslušali pred leti in so študij že zaklju-• čili. To pomeni, da so od ustanove, kjer je zaposlen profesor, popolnoma neodvisni; izdan vsaj en recenziran učbenik, ki obsega celotno snov, ki jo profesor oziroma • pedagoški delavec predava. To so trije argumenti, ki lahko dajo zelo dobro oceno o pedagoškem delavcu ne glede na vrsto ali stopnjo pedagoške ustanove, v kateri opravlja pedagoško delo. Univerze, fakultete in druge pedagoške ustanove bi morale ob nastopu vsakega mla- dega pedagoga zelo jasno obrazložiti, kaj je pedagoško delo in tudi kako bo pri svojem delu nadzorovan in ocenjevan. Ocenjujem, da je pri nas ocenjevanja pedagoškega dela na vseh nivojih in na vseh usmeritvah odločno premalo. Janez Tušek Odgovornost?© Ventil 23 (2017) 4. Tiskano v Sloveniji.Vse pravice pridržane. © Ventil 23 (2017) 4. Printed in Slovenia. All rights reserved. Impresum Internet: http://www.revija-ventil.si e-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL – revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko – Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik 23 Volume Letnica 2017 Year Številka 4 Number Revija je skupno glasilo Slovenskega društv za fluidno teh iko in Fluidne tehnike pri Združenju kovinske industri- je Gospodarske zbornice Slov nije. Izhaja šestkra letno. Ustanovitelja: SDFT in GZS – ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez TUŠEK Pomočnik urednika: mag. Anton STUŠEK Tehnični urednik: Roman PUTRIH Znanstven-strokovni svet: prof. dr. Maja ATANASIJEVIČ-KUNC, FE Ljubljana izr. prof. dr. Ivan BAJSIĆ, FS Ljubljana doc. dr. Andrej BOMBAČ, FS Ljubljana prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana prof. dr. Alexander CZINKI, Fachhochschule Aschaffen- burg, ZR Nemčija doc. dr. Edvard DETIČEK, FS Maribor prof. dr. J nez DIACI, FS Ljubljana prof. dr. Jože DUHOVNIK, FS Ljubljana prof. dr. Niko HERAKOVIČ, FS Ljublj na mag. Franc JEROMEN, GZS – ZKI-FT , je upokojen prof. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana prof. dr. Peter KOP CEK, TU Dunaj, Avstrija mag. Milan Č, POCLAIN HYDRAULICS, Žiri izr. prof. dr. Darko LOVREC, FS Maribor izr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MÉNDEZ, University of Alicante, Španija doc. dr. Franc MAJDIČ, FS Ljubljana prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemčija prof. dr. Gojko NIKOLIĆ, Univerza v Zagrebu, Hrvaška izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana dr. Jože PEZDIRNIK, FS Ljubljana Martin PIVK, univ. dipl. inž., Šola za strojništvo, Škofja Loka prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljana Janez ŠKRLEC, inž., Razvojno raziskovalna dejavnost, Zg. Polskava prof. dr. Brane ŠIROK, FS Ljubljana prof. dr. Željko ŠITUM, Fakultet strojarstva i brodogra- dnje Zagreb, Hrvaška prof. dr. Janez TUŠEK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Mil š NAROBÉ Oblikovanje oglasov: Narobe Studio, d.o.o., Ljubljana Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof., Andrea POTOČNIK Računalniška obdelava in grafična priprava za tisk: Birografika BORI, d. o. o., Ljubljana Tisk: PRESENT, d. o. o., Ljubljana Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredništva: UL, Fakulteta za strojništvo – Uredništvo revije VENTIL Aškerčeva 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-772 Naklada: 1500 izvodov Cena: 4,00 EUR – letna naročnina 24,00 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) Revija Ventil je indeksirana v podatkovni bazi INSPEC. Na podlagi 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost spada revija med izdelke, za katere se plačuje 9,5-odstotni davek na dodano vrednost. Novi rektor Univerze v Ljubljani Z novim študijskim letom dobimo na Univerzi v Ljubljani novega rektorja. Verjetno bo to prvi rektor v celotni zgodovini, vsaj po dostopnih podatkih, ki ne bo politično kontaminiran. Kljub temu pa lahko zapišemo, da so njegove izjave zelo previdne in jih lahko označimo kot politične. Kot dekan si je verje- tno nabral kar nekaj izkušenj, in ve, da ne sme priti v konfl ikt z nobenim deležnikom univerze. Kako naj si drugače razlagamo njegovo izjavo, da za študente ne bo n benih sp memb, da ne bo nobenih pla- čil za študij in da študij že sedaj ni brezpl čen, ker morajo študenti plačevati prehrano, st novanj in imajo še druge stroške, pos bno tisti, ki niso iz Ljubljane. To je tipična politična izjava, ki zagotavlja, da u bodo, po vsej ver- jetnosti, študenti stali ob strani. Podobna je izjava glede ločevanja zelo velike ljubljanske univerze na več univerz, ki bi smiselno sodile skupaj. S tem se je prikupil večini zaposle- nih na univerzi. Zanimivo, da smo v sredstvih obveščanja zasledili zelo malo njegovih izjav in napovedi o njegovem delovanju. Previdnost in pretehtanost novemu rektorju že sedaj zagotavljata drugi mandat. Vsi njegovi intervjuji so se tikali predvsem preteklosti. Večino novinarjev je zanimalo mnenje novega rektorja o izplačevanju honorarjev profesorjem za stalno pripravljenost in o drugih aferah, mnogo manj pa, kaj bo on storil v dobro univerze v bodoče. Kar se tiče njegovih planov, jih je zelo malo predstavil jav osti. Govoril je o reševanju prostorskih st sk akademij in nekaterih fakultet, o dvigu kakovosti študija in dvigu ugleda v svetovnem mer lu. Govor l je tudi, kar je n o, o spodbujanju podjetništv . To slednje je izjemno pohvalno. Prav glede ustanavljanja podjetij univerzitetnih učiteljev je bilo v preteklosti veliko na- pisanega, a nič narejenega. Glede tega ljubljanska univerza močno zaostaja za drugimi univerzami po svetu. Prepričan sem, da bi se z uveljavitvijo možnosti, da profesorji usta- navljajo podjetja, spremenilo raziskovalno delo, ki bi postalo bolj praktično usmerjeno in bi posredno izboljšalo pedagoško delo, ki bi bilo bolj usmerjeno, vsaj na tehničnih fa- kultetah, v realnost in v slovensko industrijo. Prav tako bi se močno zvečalo sodelovanje med industrijo in univerzo. Ko bo »podjetništvo« na univerzi tudi pravno urejeno, kot predlaga novi rektor, bomo šele spoznali realno željo in tudi sposobnost učiteljskega kadra naše univerze. Takrat se bosta pokazali realna slika in sposobn t Slovencev, predvsem pr fesorjev, v podjetniških vodah. Ocenjujem, da bom razočarani. Kako bo novi rektor dvignil ugled univerze v domovini in svetu, i podrobno pojasnil. Z izb ljšanjem mest na kateri koli ocenjevalni lestvici bo zelo težko. Merila ocenjevanja in rangiranja so univerzam s kratko zgodovino in univerzam v majhnih državah zelo nena- klonjena. Merila, kot so mobilnost študentov, vpis tujih dijakov in študentov, zaposljivost po zaključku študija, Nobelovi nagrajenci in druga, niso naklonjena naši univerzi. Ugled v Sloveniji pa rektor lahko dvigne z delovanjem vseh zaposlenih in študentov brez afer, z višjo kakovostjo znanja diplomantov in z obsežnejšim povezovanjem univerze z industrijo in drugim gospodarstvom. Univerza v Ljubljani bi se morala zgledovati predvsem po nemških univerzah. Te so med najbolj priznanimi v svetu, čeprav so njihova mesta v vseh lestvicah zelo nizka. Nemške univerze, predvsem tehnične fakultete, staln sodelujejo z nemško industrijo. Nemške univerze dobijo veliko pedagoškega kadra iz industrije in tudi od drugje, npr. številni profesorji na m icinskih fakultetah prih jajo iz b l ic, številni prof sorji na novinarskih fakultetah prihajajo iz časopisnih hiš, največji pa je prehod pedagoškega kadra iz indu- strije na fakultete na tehničnem področju. Pri nas je to nemogoče. Potrebni spremembi na naši univerzi bi bili predvsem kadrovska politika in sprememba meril za izvolitve v pedagoške nazive. Ta merila bi morala biti vsaj toliko prilagojena, da bi do pedagoških nazivov lahko prišli tudi raziskovalci, ki delajo v industriji, ki služijo kruh na trgu, in raziskovalci, ki delajo v javnih zavodih in raziskovalnih inštitutih. Danes pri nas v industriji in drugje deluje veliko število doktorjev znanosti, ki so odlični razisko- valci in tudi pedagogi. Res je, da so njihove reference aplikativno obarvane in mogoče premalo zabeležene v raznih bazah. Ti ljudje nikakor oziroma izjemno težko pridejo do pedagoških naziv v in izjemno težko vzdržujejo te nazive po preteku izvolitvenega ob- dobja. Tu bi moralo priti, vsaj na tehničnih fakultetah, do sprememb. šek MOS - oprema in materiali za obrt in industrijo MOS - gradnja in obnova doma· · MOS - kamping in karavaning, turizem in prehrana · MOS - izdelki široke potrošnje· MOS - poslovne storitve in poslovne priložnosti v tujini www.ce-sejem.si Celjski sejem, 12.-17. september 2017 Strokovni medijski partner področja Priložnosti sodelovanja s Kitajsko NAJVEČJI IN NAJBOLJŠI 250 Ventil 23 /2017/ 4 INTERVJU Ventil: Spoštovani prof. Šitum, tako na kratko bi lahko rekli, da ste znanec iz soseščine, ki se ukvarja s hidravli- ko. Lahko, prosim, malo več poveste o sebi, svoji dosedanji strokovni, razi- skovalni poti in zaposlitvi ter o širšem strokovnem področju, ki ga pokrivate? Željko Šitum: Rojen sem leta 1968 v Derventi, Bosna in Hercegovina, kjer sem končal osnovno šolo in tudi sre- dnjo šolo tehnične stroke. Strojno fa- kulteto sem vpisal v Slavonskem Bro- du, a sem se kasneje prepisal na FSB (Fakultet strojarstva i brodogradnje) v Zagrebu, kjer sem leta 1993 tudi di- plomiral. Po diplomi sem se zaposlil na Katedri za avtomatiko v strojni- štvu (Katedra za strojarsku automa- tiku) kot mladi raziskovalec na pro- jektu prof. Tugomira Šurine, ki je bil tudi ustanovitelj in dolgoletni vodja omenjene katedre, ugleden profesor, široko znan v strokovnih krogih po svetu. V tem obdobju se zaradi določenih okoliščin vsebine vezane na hidravliko in pnevmatiko, niso podajale študen- tom, tako da je bilo to področje zame kot mladega asistenta že vnaprej določeno, da ga skladno z željo ostalih profesorjev katedre po- novno uvedem v peda- goški proces. Tako sem se v okviru svojega ma- gistrskega dela ukvarjal s področjem regulacije ser- vohidravličnih sistemov, v okviru doktorske naloge pa s problematiko regu- lacije pnevmatičnih siste- mov. Moja znanstvena in pedagoška pot je pote- kala »programirano«, od asistenta pa vse do se- danjega naslova rednega profesorja. Sedaj preda- vam vsebine predmetov Avtomatika, Pnevmatični in hidravlični servosiste- mi, Računalniško vodenje sistemov in druge. Nekaj let sem tudi vodil Labora- torij za avtomatiko in ro- botiko, trenutno pa sem predstojnik Katedre za avtomatiko v strojništvu. Ventil: Kaj je vaše ožje področje dela oz. strokovnosti? Čemu posvečate naj- več raziskav? Željko Šitum: Naša Katedra za avto- matiko deluje v sklopu Zavoda za ro- botiko in avtomatizacijo proizvodnih sistemov. V njegovem okviru katere- ga je sedaj po prehodu na bolonjski proces odprta smer Mehatronika in robotika. Če povežemo ključne be- sede iz navedenih naslovov, kot so: avtomatika, robotika, mehatronika, in se navežemo na hidravliko in pnev- matiko, nekako dobimo okvir mojega znanstvenoraziskovalnega področja. Čeprav navedena področja na veli- kih in priznanih univerzah pokrivajo v obliki posamičnih specializiranih inštitutov, se ta področja po svoji na- ravi med seboj močno prepletajo in šele s poznavanjem in razumevanjem tematike posamičnega področja do- bimo osnovo kvalitetno znanstveno- raziskovalno in pedagoško delo. Vsi strojniki, ki se ukvarjajo z enim od teh področij, vedo in razumejo, v kolikšni meri je za njihovo uspešno delo po- membno področje elektrotehnike in elektronike, digitalne tehnike, pro- gramiranja in podobno. Zato smo na naši katedri še posebej veseli, da je polovica učiteljskega kadra diplomi- rala na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo in pokriva te strokovne predmete, mi »strojniki« pa se lahko nanje obrnemo za pomoč pri »ne- strojniških« disciplinah tehnike. Da je Prof. dr. Željko Šitum – Fakulteta za strojništvo in ladjedelništvo v Zagrebu Darko LOVREC Pogovarjali smo se z red. prof. dr. Željkom Šitumom, zaposlenim na Fakulteti za strojništvo in ladjedelništvo v Zagrebu (FSB – Fakultet strojarstva i brodogradnje). Beseda je nanesla na njegovo strokovno pot, na njegov pogled na pomen in vlogo fakultete in univerze v družbi ter na problematiko, s katero se srečuje pri svojem delu s študenti in pri sodelovanju s partnerji iz industrije. Večina nas ga sicer pozna zgolj kot strokovnjaka s področja hidravlike, vendar je njegovo področje znanstvenoraziskovalnega in pedagoškega dela veliko širše. Prof. dr. Željko Šitum 251Ventil 23 /2017/ 4 INTERVJU ta sinergija strojniških, elektrotehnič- nih in programerskih znanj cenjena, zaželena in perspektivna za bodoče inženirje, potrjuje od naših vpisnih kvot veliko večje zanimanje študen- tov za smer Mehatronika in robotika. Za informacijo: vpisna kvota za smer Mehatronika je na FSB 30 študentov. Lani pa se je želelo vpisati 60 dijakov. Dejansko smo vpisali 40 študentov. Ventil: Veliko časa ste prebili tudi v tujini – na vodilnih inštitutih v Evropi. Kakšno je vaše mnenje glede razisko- valnega in pedagoškega dela na tem področju? Željko Šitum: Čeprav se nam na prvi pogled zdi, da smo primerljivi z naj- boljšimi, nekoliko podrobnejše raz- mišljanje pripelje do zaključka, da temu le ni tako. Jasno je, da se naši zavodi (katedre in inštituti) na fakul- tetah ne morejo primerjati z vodilni- mi inštituti v Evropi niti po velikosti niti po opremljenosti, organizaciji, da ne govorimo o finančnih možnostih. Med gostovanjem, npr. na IFAS-u (Institut für fluidtechnische Antriebe und Steuerungen) v Aachnu, Nemči- ja, takoj opazite njihovo kontinuiteto v razvoju določenega področja, teme, ki se obravnavajo v okviru doktorskih nalog, pa so izrazito aplikativne in jih podpirajo gospodarski subjekti. Patent je nekaj, kar je tam izrazito ce- njeno. Pri nas ni nobena redkost, da doktorand z »googlanjem« najde za- nimivo temo ali temo, ki mu je všeč, in na tej osnovi dela na svoji disertaciji, pa čeprav se z izbranim področjem na zavodu še nihče ni ukvarjal in se po končani disertaciji tudi ne bo. Go- spodarska podjetja bi morda bila za- interesirana za to problematiko, saj temo, ki si jo raziskoval v doktoratu, najbolje poznaš in jo lahko kasneje na različne načine vključiš v pedagoški proces. Tako se dogaja, da študenti pogosto preskočijo temeljne stvari, za katere ljudje iz gospodarstva predpo- stavljajo, da jih inženirji, ki prihajajo s fakultet razumejo, saj so se te vsebine »v njihovih časih« učile na fakultetah. Danes pa je v učnih načrtih veliko predmetov s pojmi, kot so umetno, virtualno, pametno, inteligentno in podobno, kar kaže na računalniške simulacije tehničnih sistemov. Mnogo naših znanstvenikov, ki so raziskovali na nekem uglednem inšti- tutu v svetu, je lahko ob svojem po- vratku od tam prineslo s seboj, kar je bilo edino možno, programsko opre- mo, ki so jo uporabljali zaposleni na tistem inštitutu. In sedaj pravijo, »da se ukvarjajo z isto problematiko kot oni zunaj«. Hkrati pa zamolčijo, da so na tem inštitutu skupine, ki se ukvar- jajo s projektiranjem in konstrukcijo proizvodov, z razvojem novih kom- ponent, novih materialov, s koncepti vodenj sistemov in drugim, in je ek- sperimentalno delo temelj celovitih raziskav. Tako pridemo do spoznanja o pomenu laboratorija na tehničnih fakultetah in da je edino s pomočjo laboratorija možno dvigniti nivo kva- litete podajanja znanj študentom, zavodi pa postanejo zanimiv partner gospodarstvu. No, danes se pri nas bolj spodbuja razvoj »e-predmetov« kot pa laboratorijev. Ventil: Večina profesorjev danes upo- rablja pri svojih predavanjih zgolj e- -prosojnice. Vi pa ste še eden od tistih profesorjev, ki pri predavanjih poleg sodobnih pristopov uporablja tudi kla- sičen način – tablo in pisalo. Kakšno je vaše mnenje glede tega? Kje vi vidite prednosti in pomen takšnega, za ne- katere »staromodnega« načina preda- vanj? Željko Šitum: Zdi se mi, da tudi pri številnih drugih stvareh prihajamo do spoznanja, da tisto, kar je »staro«, ni nujno, da je tudi »zaostalo« in slabo. Velikokrat je ravno nasprotno. Na področju vodenja tehničnih sis- temov, s čimer se pravzaprav ukvar- jam, šolski način učenja izhaja iz za- pisa dinamičnega modela (po pravilu Prof. Šitum pri delu v svojem laboratoriju 252 Ventil 23 /2017/ 4 nelinearnega), linearizacije sistema, projektiranja regulatorja, simulacije delovanja sklopa in na koncu še ek- sperimentalnega preverjanja. V tem postopku je običajno kritičen korak izpeljava modela sklopa, ker pred- postavlja dobro poznavanje procesa, poznavanje posebnosti, ki se dogajajo v sistemu, katere pojave je moč zane- mariti, ker ne vplivajo pomembno na obnašanje simulacijskega modela itd. Za ta korak redno uporabljam tablo in pisalo. Na ta način študent z lahkoto sledi tempu predavanja in tematiki, ob zapisovanju v svojo beležko »tudi malo razmišlja«, pri čemer lahko tudi drug drugemu postavljamo vprašanja in določene stvari uspešno takoj po- jasnimo. Pogosto se študentom šele takrat »odpro oči«, ker vidijo, kako so se npr. koeficienti v diferencialnih enačbah, s katerimi smo opisali di- namiko sistema, pojavili v izrazu za lastno frekvenco sistema, za katero je študent sicer že slišal, a mu je še vedno nejasen pojem. Tako jo lahko najprej izračunajo in nato v laborato- riju eksperimentalno določijo. Ali pa npr. drug primer: izračunamo parametre regulatorja, ki nam omo- gočajo želeni odziv sistema, kar je možno potrditi na računalniku s si- mulacijo in kasneje z eksperimentom. Problem predavanja s pomočjo table in krede (danes table in flomastra) pa je ta, da zahteva večjo pripravo uči- telja na predavanje (scenarij izvedbe predavanja, razporeditev prostora za kasnejše dopolnitve, usklajevanje z razpoložljivim časom …), zato velika večina učiteljev zaradi »udobnosti« ne dela tako. Priprave za izvedbo preda- vanja s pomočjo e-prosojnic skorajda ni, saj pogosto vse poteka v smislu: »pa saj znaš brati s platna«. Takrat se študentom velikokrat spi. Res pa je, študenti zelo hitro prepoznajo in tudi zanjo ceniti trud učitelja, kar pa naše- mu poklicu daje svoj smisel. Ventil: Znano je, da pri svojem peda- goškem delu namenjate veliko pozor- nosti praktičnemu, projektnemu delu študentov. Kakšno je vaše stališče do praktičnega dela? Željko Šitum: Moj pristop k preda- vanjem, ki jih izvajam, je, da redno pripeljem študente v laboratorij in jim demonstriram nekaj, kar so spoznali v okviru tekočega predavanja, in jih s tem nenehno spodbujam k praktič- nemu delu. Očitno je študentom tak pristop všeč, pa me izberejo za men- torja pri svojih zaključnih delih. Tako imam sedaj preko sto diplomantov. V okviru teh del smo izdelovali različne mehatronske sklope, robotske ma- nipulatorje, hodeče robote in druge naprave, kjer smo uporabljali različ- ne vrste hidravličnih in pnevmatičnih ali električnih pogonov. S temi lastno izdelanimi sklopi smo nastopali na prireditvi Dnevi Fakultete in Univer- ze, v televizijskih oddajah in časopi- snih prilogah, natečajih za rektorjevo nagrado, popularizaciji t. i. področja STEM (Science-Technology-Enginee- ring-Mathematics), na festivalu ino- vacij ipd., kjer so naši študentje osva- jali pomembne nagrade. Zelo sem vesel teh študentskih na- grad, čeprav še niti sam ne znam po- jasniti, kako smo te naprave in siste- me izdelali v danih pogojih, saj na Fa- kulteti nimamo opremljene delavnice za izvajanje praktičnih vaj, neredko sem tudi brez finančnih sredstev. Pri tem so mi pogosto pomagala razna podjetja z donacijami komponent, potrebnih za izdelavo naših sestavov, v določenih primerih pa smo kon- strukcijo izdelali tudi iz lesa, ker je bilo tako najcenejše. Vse naprave in učila v laboratoriju smo zasnovali in izdelali sami s po- močjo podjetij, v katerih delajo naši bivši študentje. Te naprave so dejan- sko unikati s posebnimi tehničnimi rešitvami kot v dobi mojstrov iz rene- sanse. Študentje radi delajo praktične INTERVJU Prof. Šitum na gostovanju v predavalnici med študenti Predstavitev študentskih projektov širši javnosti 253Ventil 23 /2017/ 4 INTERVJU stvari, saj so se prav zaradi tega vpisali na tehnično fakulteto. Današnja smer razvoja fakultet pa je zasnovana tako, da se vse bolj oddaljujemo od tega. Tudi učitelji se posledično prilagajajo danim pogojem, objavljajo članke in zbirajo točke iz znanstvene dejavno- sti, kar pri nas edino nekaj šteje. Ventil: Kako se tega lotevate oz. kako vam to uspeva v časih, ko za pedago- ški proces država ne namenja skoraj nobenih sredstev? Željko Šitum: Ko se ozrem nazaj, ugotavljam, da nekih večjih finančnih sredstev nikoli niti nisem imel, tako sem se že navadil na kronično po- manjkanje denarja, pomanjkanje pro- stora, neorganiziranost itd. V smislu znanega pregovora, »Kar te ne ubije, te ojača«, smo postali pravi mojstri improvizacije. Kot primer naj omenim izdelavo elektrohidravličnega robot- skega manipulatorja s tremi stopnja- mi svobode gibanja. Za izdelavo tega manipulatorja sem preko Univerze kupil zgolj senzorje za merjenje fizi- kalnih veličin gibanja manipulatorja in ventilski blok s proporcionalnimi ventili. Vse ostalo, številne potrebne komponente in izdelava celotne kon- strukcije manipulatorja in krmiljenja, je bilo realizirano s pomočjo donacij številnih podjetij, v katerih so zapo- sleni moji diplomanti. S takim načinom dela je izdelava robotskega manipulatorja sicer tra- jala sorazmerno dolgo, vendar smo jo uspeli dokončati. Tisto, kar šteje pri takšnih projektih, je to, da imate povsem odprte vse možnosti glede uporabe različnih krmilnih sistemov, uporabite in testirate lahko različne algoritme vodenja, študentje aktivno sodelujejo pri projektiranju napra- ve in tudi pri določenih fazah izde- lave naprave, naslednje generacije študentov pa imajo možnost sistem nadgraditi in realizirati svoje ideje, kar je pravzaprav tudi cilj izobraževanja. Pri nakupu že končanih robotov, kot so to npr. industrijski roboti, se na fa- kultetah vedno pojavlja problem, kaj delati s takšnim zaprtim sistemom. Za šalo, v kateri pa je nekaj resnice, pravim: »Na ta način se siromaki tola- žimo, da so tudi bogati nesrečni.« Za državo in ministrstva pa je problem rešen v smislu: »Mi denarja nimamo, obrnite se na EU-sklade.« Ventil: Kakšne so nasploh povezave vaše univerze oz. fakultete z industri- jo? Ima industrija posluh za sodelo- vanje z univerzo in obratno? V mislih imamo predvsem projektno delo. Željko Šitum: Pojem »the gap betwe- en theory and practice« verjetno ob- staja že od samega začetka ustana- vljanja univerze. Zdi se mi, da se stalni pritisk na zmanjševanje stroškov na fakultetah in valorizacija samo znan- stvene dejavnosti vse bolj stopnjuje- ta. Fakultete bi bilo potrebno razume- ti kot mesto razvoja in ne kot mesto stroškov. Razen tega pa fakultete niso edino mesto, kjer bo nekdo v knjižnici našel odgovore na vprašanja iz pra- kse. Dostopnost informacij je pripe- ljala do stanja, v katerem so se znanja s fakultet preselila v podjetja, ki delajo na nekem področju. Da pa industrija vendarle želi sodelovati s fakulteto, dokazuje npr. naš strokovni seminar z nazivom Servohidravlika, ki ga vsako leto organiziram za inženirje in tehni- ke iz hrvaških podjetij, ki se ukvarjajo s področjem hidravlike. Na ta seminar kot vabljeni predavatelji prihajajo tudi kolegi iz Ljubljane, Maribora, Žirov in drugi. V teh primerih pa se morajo teme usmeriti na stroko, na primere iz prakse. Kontakti s podjetji, ki jih vzposta- vljam na podlagi teh seminarjev, nam omogočajo, da se lahko kasneje na njih obrnemo za pomoč ali uslugo pri realizaciji naših študentskih pro- jektov. Razen tega pa so podjetjem pri prijavi na razne razpise potrebne znanstvene institucije kot partnerske ustanove in tudi obratno. Takrat pa iščemo inovativne rešitve, ekonom- sko trajnost, ekološko in energetsko učinkovitost itd. Sam se pa vprašam, kje ta kontinuiteta pri financiranju in raziskovanju, iz katere bi pa naj izšle rešitve omenjenih zahtev. Ventil: Bi mogoče še sami izpostavili kakšno misel? Željko Šitum: Na številnih simpozi- jih s področja hidravlike in pnevma- tike po svetu sem bil pogosto edini udeleženec iz Hrvaške, tako da sem se vedno družil s kolegi s Fakultete za strojništvo iz Ljubljane in Maribo- ra. Tako sem vedno imel občutek, da sem »eden od njih«. Na konferencah Fluidna tehnika sem spoznal tudi številne ljudi iz slovenskih podjetij. Redno pripeljem študente na sejem IFAM v Celje, kjer je veliko razstavljav- cev iz moje branže. Kolegi iz Sloveni- je se udeležujejo mojega seminarja, sam pa sem bil v preteklem semestru tudi gostujoči profesor na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru, član njihovih komisij pri zagovorih doktor- skih nalog in podobno. Sem pa tudi član znanstveno-strokovnega sveta te revije, ki ji želim nadaljevanje uspe- šnega dela. Povedano z eno besedo: ne glede na vrsto sodelovanja sem se v Sloveniji vedno dobro počutil. Vese- lim se nadaljnjega sodelovanja. Ventil: Spoštovani profesor Šitum, najlepše se Vam zahvaljujemo za pri- stanek na ta intervju in za zaupana razmišljanja o Vašem delu, načrtih in za Vaš pogled na problematiko pre- nosa znanja na naslednje rodove – se nam zdi nekam znano. Izr. prof. dr. Darko Lovrec, UM, Fakulteta za strojništvo Že najmlajše je potrebno navdušiti za tehniko – med njim so zagotovo inženirji bodočnosti 254 Ventil 23 /2017/ 4 DOGODKI - POROČILA - VESTI Konferenca Ecotrib se ukvarja s pro- blemi trenja, obrabe in mazanja ter poteka izmenično vsaki dve leti v eni od držav soorganizatoric. Prva kon- ferenca Ecotrib (Ecotrib 2007) je bila organizirana leta 2007 v Ljubljani. Letošnja konferenca, ki se je po dese- tletju ponovno vrnila v Slovenijo, je že 6. zapovrstjo in je tako postala dobro uveljavljena evropska konferenca. Konference se je udeležilo preko 180 udeležencev iz 31 držav po vsem svetu in iz 77 raziskovalnih in- štitucij ter 18 podjetij. Konferenco Ecotrib 2017 je z uvo- dnim nagovorom odprl predsednik konference in Slovenskega društva za tribologijo prof. dr. Mitjan Kalin. Temu sta sledila bogat znanstveni in Med 7. 6. in 9. 6. je v Cankarje- vem domu v Ljubljani potekala Evropska konferenca o tribo- logiji Ecotrib 2017, ki jo je or- ganiziralo Slovensko društvo za tribologijo v sodelovanju s tribološkimi društvi iz Avstrije, Italije in Švice Konferenca ECOTRIB 2017 Slika 1. Zbrani udeleženci konference Ecotrib 2017. Utrinek je bil posnet v Narodni galeriji Slovenije. Slika 2. Čas za kosilo in diskusijo po predavanjih 255Ventil 23 /2017/ 4 DOGODKI - POROČILA - VESTI tudi družabni program. Znanstveni program se je vsak dan pričel s ple- narnimi predavanji, v nadaljevanju pa je potekal v 5 vzporednih sekci- jah, ki so pokrivale ključna področja tribologije, in sicer obrabo, mazanje in maziva, prevleke in površine, po- vršinske pojave na nanonivoju, mo- deliranje in simulacije v tribologiji, biotribologijo ter strojne elemente. V sklopu konference je bila organizi- rana tudi panelna razprava na temo strojne obdelave na mikronivoju. Na konferenci je bilo predstavljenih kar 153 prispevkov, od tega 8 ple- narnih predavanj, 16 vabljenih pre- davanj, 104 tehnične prezentacije ter 31 posterjev. Med predavatelji so bili ugledni znanstveniki z vsega sveta, med njimi naj izpostavimo tri prejemnike priznanja Tribology Gold Medal, ki ga podeljuje angle- ški princ Filip. Kot prvi plenarni predavatelj je na- stopil Kenneth Holmberg z VTT Technical Research Centre of Finland (slika 3, v sredini), ki je razpravljal o integriranem računalniškem mate- rialnem inženiringu ter pristopu in tehnikah, ki se uporabljajo za mo- deliranje in simulacijo računalniških materialov. Konferenco Ecotrib 2017 so finanč- no podprla številna znana podje- tja, kot so Rtec Instruments, Bruker, Ducom, Anton Paar, Nanovea in Scan. Medijska podpora s strani slovenskih revij Ventil in IRT3000 ter mednarodne revije Lubricants, pa je prav tako pripomogla k večji razpoznavnosti konference. V sklopu konference Ecotrib 2017 je potekal izbor treh najboljših doktorskih prispevkov. Avtorji so prejeli plaketo in simbolične fi- nančne nagrade, ki jih je sponzo- rirala tribološka revija Lubricants. Naj omenimo, da so konferen- co Ecotrib 2017 podprle tudi tri ugledne tribološke revije s fak- torjem vpliva, in sicer Tribology International, Wear in Lubrication Science. V teh revijah bodo izšle posebne številke, v katerih bodo objavljeni izbrani prispevki s kon- ference. Tako številčna udeležba ugle- dnih znanstvenikov z vsega sve- ta kaže na to, da je konferenca Ecotrib že dobro uveljavljena in je poleg konferenc Leeds-Lyon ter Nordtrib ena od pomembnih mednarodnih triboloških konfe- renc v Evropi. Dr. Lucija Čoga, prof. dr. Mitjan Kalin UL, Fakulteta za strojništvo Slika 3. Uvodni nagovor predsednika konference prof. Mitjana Kalina (levo), plenarni predavatelj Kenneth Holmberg (v sredini) ter udeleženci konference v Kosovelovi dvorani (desno) Slika 4. Pogovori med udeleženci konference o aktualnih problematikah v tribologiji (levo, v sredini), dobitnik prve nagrade za najboljši doktorski prispevek (desno) 256 Ventil 23 /2017/ 4 DOGODKI - POROČILA - VESTI NANOAPP 2017 Konferenca, ki je privabila več kot 140 udeležencev iz 26 držav iz znanstvene in gospodarske sfere, je potekala v hotelu Golf na Bledu med 14. in 18. junijem. Znanstveni- kom in industriji je bil tako ponujen forum za predstavitev najnovejših raziskav in naprednih odkritij na področju nanomaterialov in nji- hovih aplikacij. Na srečanju so se predstavili svetovno priznani znan- stveniki s področja sinteze novih nanomaterialov in njihove uporabe v medicini, biotehnologiji, energe- tiki, okolju, senzoriki in tekstilstvu. Velik poudarek je bil tudi na poda- janju informacij o vplivu nanomate- rialov in nanotehnologij na okolje in zdravje ljudi. Naj omenimo samo tri plenarne predavatelje, in sicer prof. dr. Clementa Sancheza iz Francije in prof. dr. Kuroda iz Japonske, pionirja na področju mezoporoznih in hi- bridnih nanomaterialov in njihovih aplikacij, ter prof. dr. Jeffreyja Zinka iz ZDA (UCLA), ki je eden pomemb- nih znanstvenikov s področja tarč- nega prenosa zdravil. Ob tem naj poudarimo, da so svoje prispevke predstavili tudi številni slovenski eminentni znanstveniki s področja nanomaterialov in njihovih aplika- cij, kot so prof. dr. Spomenka Kobe, prof. dr. Barbara Malič z Instituta Jožef Stefan, prof. dr. Miran Gaber- šček s Kemijskega inštituta, prof. dr. Damjana Drobne z Univerze v Lju- bljani. V okviru konference NANOAPP 2017 je tudi SATENA organizira- lo okroglo mizo na temo Ženske v znanosti: interdisciplinarni premi- slek o neenakosti spolov, ki je od- prla vprašanje zastopanosti žensk v akademskih poklicih. Interdisci- plinarni premislek o strukturnih neenakostih so s kratkimi uvodnimi prispevki prispevale gostje okrogle mize: dr. Spomenka Kobe, vodja raziskovalnega odseka na Institu- tu Jožef Stefan ter ena redkih žen- sk v Inženirski akademiji Slovenije, dr. Renata Šribar, soustanoviteljica in vodja Centra FemA Zavoda za transformativne študije in delova- nje ter nekdanja članica komisije Ženske v znanosti, dr. Urša Opara Krašovec, višja znanstvena sodelav- ka na Fakulteti za elektrotehniko in članica komisije Ženske v znanosti, ter Nina Pergar, mlada raziskovalka na Fakulteti za družbene vede, ki je v svoji magistrski nalogi obravnava- la percepcijo seksizma zaposlenih v visokem šolstvu. Naslednja konferenca NANOAPP bo v Ljubljani med 5. in 9. junijem 2019. Na njej kot uvodnega predavatelja pričakujemo tudi Nobelovega na- grajenca s področja grafena. Prof. dr. Aleksandra Lobnik, predsedujoča NANOAPP 2017 Konferenca NANOAPP (nanoa- pp.ios.si) je znanstveno srečanje priznanih in uglednih razisko- valcev, znanstvenikov in stro- kovnjakov na področju nano- materialov in njihovih aplikacij. Nanomateriali in aplikacije je bila že tretja mednarodna kon- ferenca, ki je potekala pod okri- ljem Inštituta za okoljevarstvo in senzorje (IOS) Univerze v Mari- boru in Slovenskega akadem- skega tehniško-naravoslovnega združenja (SATENA). Utrinek iz konferenčnega dogajanja 2 8 Ventil 18 /2012/ 3 I U ND DI I O O I ov n g [1] Anonim: Komponenten für die Automatisierungstechnik – ef- fiziente und nachhaltige Tech- nologien – Strokovni združenji za pogonsko (Antriebstechnik) in fluidno tehniko (Fluidtechnik) v okviru VDMA sta ob letošnjem sejmu v Hannovru skupaj izdali brošuro Komponente za avtoma- tizacijo – učinkovite in trajnostne tehnologije. Težiščne vsebine so predstavitve učinkovitosti čla - stva. Prispevke iz znanosti in o smereh razvoja zaokroža izčrpni seznam izdelovalcev in dobavite- ljev tovrstne opreme. [2] Bock, W.: Hydrau ik-Fluide als Konstruktionselement – Hi- dravlični fluid je kot pomemben konstrukcijski element nujno treba upoštevati že pri načrtova- nju, projektiranju in zagonu hi- dravličnih naprav. Sposob osti hidravličnih tekočin nesporno odločujoče vplivajo na trajnost in zanesljivost delovanja hidrav- ličnih naprav in njihovih sestavin. Žal to mnogi uporabniki pre- večkrat pozabijo. Priročnik na ta vprašanja zanesljivo odgo v rja! Sedaj je na voljo tudi v angleš- kem jeziku. – Zal.: Vereinigte Fach verlage GmbH, Vertrieb, Post fach 10 04 65, 55135 Mainz, BRD; tel.: +06131/992-0, e-po- šta: vertrieb@vfmz.de; ISBN: 978- 3-7830-03628; obseg: 144 strani; cena: 15,00 EUR. BASCOM AVR VISUAL BASIC www.svet-el.si // 01 549 14 00 stik@svet-el.si tecaji za zacetnike programiranja vec znanja vec moznosti... Og v ABB, d. o. o., Ljubljana 198 AX Elektronika, d. o. o., Ljubljana 258 CELJSKI SEJEM, d. d., Celje 189 DAX, d. o. o., Trbovlje 259 DOMEL, d. d., Železniki 244 DVS, Ljubljana 215 ENERGETIKA PEČNIK, Velenje 169 FESTO, d. o. o., Trzin 169, 260 HAWE HIDRAVLIKA, d. o. o., Petrovče 227 HYDAC, d. o. o., Maribor 169 ICM, d. o. o., Celje 231, 247, 251 INEA, d. o. o., Ljubljana 235 IMI INTERNATIONAL, d. o. o., (P.E.) NORGREN, Lesce 169 JAKŠA, d. o. o., Ljubljana 181 KLADIVAR, d. d., Žiri 169, 170 KTS, Ljubljana 197 LOTRIČ, d. o. o., Selca 169, 238 MIEL Elektronika, d. o. o., Velenje 169 MAPRO, d. o. o., Žiri 169 MOTOMAN ROBOTEC, d. o. o., Ribnica 172 OLMA, d. d., Ljubljana 169, 196 OPL AVTOMATIZACIJA, d. o. o, Trzin 169, 239 PARKER HANNIFIN (podružnica v N. M.), Novo mesto 169 PH Industrie-Hydraulik, Germany 185 PPT COMMERCE, d. o. o., Ljubljana 194 PROFIDTP, d. o. o., Škofljica 187, 191, SICK, d. o. o., Ljubljana 169 STROJNISTVO.COM, Ljubljana 238 TEHNOLOŠKI PARK Ljubljana 186, TRC Ljudmila Ličen s. p., Kranj 169, 199 UL, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana 209, 221 2 7Ventil 18 /2012/ 3 I U ND DI I O O I Avtor knjige, ki je ustrezno doku- mentirana, je opravil temeljito pre- iskavo nesreče. Najprej je analiziral potnike in se vprašal, kako lahko tako veliko letalo izgine brez sle- du štiri ure in 14 minut po vzletu z mednarodnega letališča Galeao Ant nio Carl s Jobin pri Riu de Ja- neiru. Izginulo letalo je bilo oprem- ljeno z najsodobnejšo avioniko. To pomeni, da je letalo upravljal raču- nalnik, z drugimi besedami pove- dano, da je letalo narejeno tako, da vsako napako v pilotiranju prepre- či. Avtor nadaljuje z razmišljanjem o črni skrinjici, o napakah pilotov in Pitotovi cevi, ki je morda vzrok tragičnemu poletu AF 44 . V vsa- kem primeru je v središču pozor- nosti pri takih nesrečah odnos med človekom in strojem. Zato je simu- og r ort o r s s s r ts d n n êt d t ons nov r str n Založba ALTIPRESSE že nekaj časa izdaja temeljna dela s pod- ročja letalstva. V zbirki je mogo- če najti številne dokumentirane izdaje, ki se nanašajo na različne dogodke v letalstvu (nesreče, srečni pristanki, napake pilotov, črna skrinjica, neobvladljivi pot- niki, letalske karte in podobno). Ena takih izdaj je posvečena tudi nesreči letala AIR FRANCE 447 (Airbus330, registriran F-GZCP), ki je 31. maja 2009 strmoglavilo v Atlantski ocean. Avtor je Ame- ričan, raziskovalni novinar, ki je opravil vzporedno preiskavo te tragične nesreče, v kateri je iz- gubilo življenje 216 potnikov in 12 članov posadke. lacija nesrečnega poleta potreb- na, čeprav piloti simulacij nimajo preveč radi (cit. str. 67: »Les pilotes détestent les simulateurs.«). Simu- laciji sledi proučevanje pilotov. Če- prav je po mnenju predstavnikov Evropske agencije za letalsko var- nost (EASA) težko sklepati o tem, kaj se je dejansko dogajalo v kabini letala (kot je znano, so obe skrinjici že našli, vendar po izidu knjige), če ni podatkov iz snemalnika zvoka, t. i. »voice recorderja«, je vse bližje sklep, da je bila v tem primeru od- ločilna človeška napaka. Seveda se človek lahko vpraša, čemu tako velik interes ameriške javnosti. Med ponesrečenimi potniki sta bila tudi Američana. Po mednarodnem letalskem pravu je mogoče, da v preiskovalni komisiji sodelujejo tudi predstavniki držav, iz katerih so po- nesrečenci. Ali so piloti res samo šo- ferji taksijev in nič več, se sprašuje avtor? In dodaja: ali morda tehno- logija presega človeško znanje/spo- sobnost? Kaj pa glavni računalnik na letalu? Zakaj ta ni preprečil napake in opo- zoril pilota, kako naj pravilno vodi letalo? Nadaljuje z vprašanjem, po kakšnih pravilih se ravnamo pri pre- iskovanju letalske nesreče v morju? Gre morda za kaznivo dejanje – kdo je kriv? In spet se postavlja vpraša- nje: kaj se zgodi, ko se srečata civilna in kazenska preiskava letalske nesre- če? Kdo ima prednost, kar z drugimi besedami pomeni iskati vzroke za nesrečo ali iskati krivce za nesrečo? Zdi se, da se v primeru letal četrte generacije postavlja vprašane, kdaj popolnoma odklopiti računalnik in kdaj mu popolnoma zaupati? Avtor se dotakne tudi poročanja medijev in se vpraša, ali je letalo narejeno tako, da ga je mogoče odkriti v vodi? Avtor zaključi knjigo s trditvijo, da je 228 razlogov, da se spomnimo poleta letala Air France 44 . »Mais n'était-ce qu'une erreur de pilotage.« Ali mor- da res ni šlo za napako v pilotiranju? Knjiga, ki te drži v napetosti vse do konca, odličen študijski pripomoček, in knjiga, ki je ne bo mogoče prezre- ti francoskim preiskovalcem nesreče letala Air France 447. Mag. Aleksander Čičerov, univ. dipl. prav., UL, Fakulteta za strojništvo EL MaticTM PPT commerce d.o.o., Celovška 334, 1210 Ljubljana-Šentvid, Slovenija tel.: +386 1 514 23 54, faks: +386 1 514 23 55, e-pošta: info@ppt_commerce.si, www.ppt-commerce.si PPTcommerce d.o.o. HIDRAVLIKA IN PROCESNA TEHNIKA PRODAJA • PROJEKTIRANJE • SERVIS www.ppt-commerce.si 257Ventil 23 /2017/ 4 EL MaticTM PPT commerce d.o.o., Celovška 334, 1210 Ljubljana-Šentvid, Slovenija tel.: +386 1 514 23 54, faks: +386 1 514 23 55, e-pošta: info@ppt_commerce.si, www.ppt-commerce.si PPTcommerce d.o.o. HIDRAVLIKA IN PROCESNA TEHNIKA PRODAJA • PROJEKTIRANJE • SERVIS www.ppt-commerce.si 258 Ventil 23 /2017/ 4 DOGODKI - POROČILA - VESTI AGRA bo predstavila poljedelsko, živinorejsko, vinogradniško, sad- jarsko in gozdarsko mehanizacijo najvidnejših svetovnih in domačih blagovnih znamk, orodja in opre- mo, živila in vina, ekoživila, seme- na in sadike, sredstva za prehrano in varstvo rastlin ter živali, opremo za živilskopredelovalno industrijo, vinarstvo in vinogradništvo, izdel- ke za trajnostno gradnjo ter upo- rabo obnovljivih virov energije. Prikazana bodo tudi transportna sredstva, izdelki umetne in doma- če obrti ter rešitve za računalniško vodenje kmetij. Pomembno vsebino predstavlja slo- venska živilska industrija, ki bo neka- tere branže prikazala s skupinskimi nastopi (žitarji, vinarji, sadjarji, …). Novosti na področju kmetijske tehnike Sejem AGRA bo predstavil nove serije traktorjev vseh blagovnih znamk, razstavljavci pa najavljajo tudi številne druge novosti. Wolf Sistem, d. o. o., bo tako predstavil nove jeklene in lesene konstruk- cije ter jame za gnojevko. Euroi- noks, d. o. o., najavlja predstavitev inovativnih stiskalnic za sadje in grozdje, mlinov za sadje, strojev za rezanje zelja ter sistemov za trač- ne obračalnike. Darko Opara, s. p., bo nastopil s parkovno komunalno kosilnico Stiga FM21 ter s parkov- no komunalno Zero Turn kosilnico Stiga ZTR 52, ki bosta tu premier- no predstavljeni. Prikazal bo tudi novo generacijo motornih verižnih žag Stiga SP. Podjetje Bauer GmbH, Röhren- und Pumpenwerk bo po- nudilo nove tehnologije namaka- nja, mešanja, črpanja in ločevanja. Tajfun Planina, d. o. o., bo razstavil viseče dvigalo za seno in elektron- sko premerko, INO Brežice, d. o. o., inovativni senzor za aktivni nadzor vibracij na profesionalnih kmetij- sko-komunalnih strojih – mulčerjih – Elite open, Boxer in Triplex 800, ITRO, d. o. o., pa nove serije T4F, T5 in CR. Sejem AGRA bo kakovost ne le predstavljal, temveč tudi nagrajeval! K pomembnemu poslovnemu in kakovostnemu poslanstvu Pomur- skega sejma sodi tudi organizaci- ja strokovnih ocenjevanj kakovo- sti izdelkov. Kot zadnje v vrsti bo ravno mednarodno ocenjevanje kmetijske mehanizacije in opre- me, ki bo na sejmu AGRA potekalo dan pred odprtjem, 24. avgusta, in na otvoritveni dan, 25. avgu- sta. Strokovna komisija bo nagra- dila najboljše izdelke in podelila tudi šampionska naslova za nov proizvod domače in tuje proizvo- Jubilejni 55. sejem AGRA, največji in najpomembnejši kmetijsko-živilski sejem v Srednji Evropi, bo postregel s številnimi novostmi razstavljavcev na področju kmetijstva, gozdarstva in živilstva. Od sobote, 26., do četrtka, 31. avgusta, jih bo v Gornji Radgoni pod geslom »Tradicionalno svež!« predstavilo preko 1800 razstavljavcev iz 36 držav. Ključni dogodek, ki bo obeležil letošnji sejem, bo srečanje skupine držav srednje in vzhodne Evrope ter Kitajske 16 + 1. Pomembno poslanstvo mehanizma, ki ga na področju kmetijstva in gozdarstva vodi ravno Slovenija, je spodbujanje trajnostnega in večnamenskega upravljanja gozdov, razvoja zelenega gospodarstva in ekološke kulture, kar bodo tudi pomembni poudarki v razstavnem in strokovnem sejemskem programu. Posebna pozornost sejma AGRA bo razen trajnostnemu kmetovanju in gospodarjenje z gozdovi ter kmetijski tehniki za visoko učinkovito in trajnostno kmetovanje namenjena še mednarodnemu letu trajnostnega turiz- ma za razvoj ter pridelavi hrane čim bližje mestu porabe. Država partnerica bo Kitajska, z državnimi in pokra- jinskimi predstavitvami se bodo predstavile številne druge države in regije, kar ponuja edinstveno priložnost za mednarodno gospodarsko in strokovno izmenjavo. Novosti s področja vrhunske kmetijske in gozdarske tehnologije na 55. mednarodnem sejmu AGRA Utrinek iz sejma AGRA TRADICIONALNO SVEŽ! 26. – 31. 8. 2017, Gornja Radgona 55. MEDNARODNI KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM 259Ventil 23 /2017/ 4 DOGODKI - POROČILA - VESTI Stičišče znanosti in gospodarstva na sejmu MOS 2017, v hali L1, od 12 do 17 septembra 2017. Na stičišču bodo predstavljene visokotehnološke inovacije in tehnologije, ter primeri dobre prakse sodelovanja med znanostjo in gospodarstvom. Vljudno vabljeni! dnje. Vse nagrajene izdelke pa si bo moč ogledati in jih preizkusiti na sejmu od 25. do 31. avgusta. Nedelja, 27. 8., bo dan kmetijske tehnike, ko bodo podeljena tudi priznanja nagrajenim izdelkom. Pestro sejemsko dogajanje in predstavitve Ob vrhunskih svetovnih blagovnih znamkah kmetijske in živilske tehno- logije bo AGRA seveda predstavljala tudi rezultate njihove uporabe: vr- hunske pridelke, prehranske izdelke, jedi, vina ter produkte slovenske živil- skopredelovalne industrije in dopol- nilne dejavnosti kmetij. Na razstav- nih prostorih se bodo z razstavami, s svetovanji ter s strokovnimi dogod- ki predstavile najvidnejše državne, zbornične, gospodarske in strokovne institucije. Sejem bodo poživile pred- stavitve avtohtonih živali, govedi, ko- njev, prašičev in drobnice v hlevih in maneži, predstavitve čebelarstva, ma- lih živali ter rib v ribniku. Organizirane bodo zanimive delavnice in vode- ni ogledi na osrednjem sejemskem vrtu, na permakulturnem in demon- stracijskem vrtu ter v trajnih nasadih hmelja, slovenskega trsnega izbora, starih sort jablan in v gozdno-parkov- nem nasadu. AGRO bodo spremljali tehtni strokovni posveti, pomembna poslovna druženja, stanovska in dru- žabna srečanja ter tržnice, pokušnje, tekmovanja in zabavni dogodki. www.pomurski-sejem.si Praktični prikaz dela stroja TRADICIONALNO SVEŽ! 26. – 31. 8. 2017, Gornja Radgona 55. MEDNARODNI KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM 260 Ventil 23 /2017/ 4 NOVICE - ZANIMIVOSTI Srečanje seniorjev s področja fluidne tehnike Gre za tradicionalno vsakoletno srečanje forumašev. Letošnje ima oznako FORUM 33. Praviloma je to srečanje prvi četrtek po veliki noči, letos pa smo ga morali izje- moma izvesti en dan prej, torej na sredo, 19. aprila. Cankarjev dom, letošnji gostitelj, nam namreč na četrtek ni bil na razpolago. Od 37 vabljenih se je srečanja udeležilo18 članov. Na vsakoletno srečanje so vabljeni tudi zakonski partnerji čla- nov, a je njihova udeležba običajno skromna. Letos so bile z nami žene štirih članov. Ogledali smo si pred- vsem odrsko tehniko Cankarjevega doma. »Najmočnejši« izdelovalec fluidne tehnike v Sloveniji je bil pred več leti Kladivar Žiri, ki je zdaj v lasti francoskega podjetja Poclain. Nek- daj je Kladivar zaposloval okrog 300 delavcev, zato je razumljivo, da je v Žireh doma veliko »foru- mašev«. Tako kot vsako leto je bil tudi letos od tam organiziran pre- voz z malim avtobusom: Žiri–Škofja Loka–Ljubljana. Strokovni del srečanja je potekal v Cankarjevem domu (CD). Ob 10. uri smo se zbrali pri glavnem vho- du na Prešernovi cesti 10. Velikost, tehnične karakteristike in potek gradnje CD nam je obširno podal Miroslav Kert, univ. dipl. oec., zdaj upokojenec, pred mnogimi leti pa direktor CD v gradnji. Spoznali smo stvari, ki so bile večini udeležen- cev neznane: npr. izjemna globina izkopa – do talne vode, sidranje, da voda ne bi dvignila dna oz. te- meljev, intervencije takratnih slo- venskih politikov, da se gradnja ni ustavila, večnamenskost CD, ki je edinstvena v primerjavi s sicer na- mensko podobnimi zgradbami po evropskih državah, posebnost in vrhunska kvaliteta orgel in še in še. Še nekaj o fluidni tehniki v odr- ski tehniki CD: premikanje odrov – dviganje in spuščanje – opravlja hidravlika (pogonsko-krmilna hi- dravlika (PKH)). Pisec tega članka sem se pred približno desetletjem in pol prvič (ob diagnosticiranju) srečal s to hidravliko in bil, čeprav vajen obsežnosti PKH iz železar- stva, presenečen nad njenim obse- gom v CD. Tedaj sem naštel preko 30 dvostopenjskih proporcionalnih potnih ventilov in seveda veliko število ostalih ventilov, rezervoar olja (ok. 5 m3), večje število lamel- nih (krilnih) črpalk, hidromotorje itd. Tudi napako v izdelavi dvosto- penjskih (predkrmiljenih) propor- cionalnih potnih ventilov (manjkal je drenažni (lekažni) vod (izvrtina) v spodnjem, to je glavnotočnem delu znotraj ventila) smo tedaj v postopku diagnosticiranja našli in odpravili. Družabni del srečanja smo nadalje- vali v Črnučah v gostilni Rogovilec s kosilom ob 13. uri. Med kosilom in po njem smo si ogledali še projek- cijski prikaz gradnje CD. Dan je bil vsekakor zanimiv za vse forumaše. Prihodnje srečanje bo glede na tradicijo praviloma prvi četrtek po veliki noči 2018. Po možnosti se v čim večjem številu vidimo na FO- RUMU 34. Jožef Pezdirnik Uredništvo revije Ventil V sredo, 19. aprila, smo se po enem letu ponovno srečali nekateri starejši strokovnjaki, ki smo precejšen del svojega »delovnega življenja« posve- tili fluidni tehniki (FT) – hi- dravliki in pnevmatiki. Delav- ci s področja FT se pogosto imenujemo kar »fluidičarji«. Pred več kot desetletjem je skupina fluidičarjev ustanovi- la združenje FORUM, zato se člani tega združenja imenu- jemo »forumaši«. Večina nas je upokojencev, nekaj članov združenja pa je še delovno aktivnih. OPL-oglas_55x255mm_s-paserji_press.pdf 1 24.2.2012 12:09:21 261Ventil 23 /2017/ 4 Lani je bil javnosti v okviru pro- jekta Ministrstva za izobraževa- nje, znanost in šport (MIZŠ) Stiči- šča znanosti in gospodarstva pr- vič predstavljen projekt Bionski človek za izobraževalne namene bodočih inženirjev bionike. Gre za prvi tovrstni projekt v Evropi. Njegova pomembnost je tudi v predstavitvi najsodobnejših podpornih tehnologij, ki se da- nes že vgrajujejo v človeško telo Razvoj bionskega človeka v polnem teku Aktualno vprašanje: kako uspešno rešiti brezžično napajanje različnih dinamičnih vsadkov? NOVICE - ZANIMIVOSTI Govor je seveda o mnogoštevilnih dinamičnih vsadkih – od srčnega spodbujevalnika, implantabilnega kardiodefibrilatorja, različnih ne- vrostimulatorjev, stimulatorja mi- šic, različnih črpalk, bionske roke in nožne proteze, bionskega slušnega vsadka, bionskega očesnega vsad- ka in različnih oblik komunikacij, tako znotraj telesa kot zunaj njega, telemetričnih in biometričnih siste- mov. V bionskega človeka, ki je v tej fazi še najbolj podoben bionski lutki, se vgrajujejo tudi različni sen- zorji, sistemi MEMS in BioMEMS, razvija se brezžični način napajanja različnih vsadkov. Razvoj gre tudi v smeri izdelave piezonanogenera- torjev, ki bi se namestili na delujo- če srce. Z bitjem srca bi se generi- rala električna energija, ki bi lahko napajala celo množico različnih vsadkov in črpalk. V nadaljevanju bi naj bil bionski človek natisnjen s 3D-tiskalnikom iz posebnih ma- terialov, vsadki pa bi bili integrirani natančno na tista mesta, ki jih tudi sicer uradna medicina uporablja za namestitev in vgradnjo dinamič- nih implantatov. Izziv projekta Bionski človek je ve- lik, tudi s stališča razvoja sistemov za brezžično napajanje vsadkov. Pri modernih vsadkih je še vedno pro- blem napajanje – baterija, ki ima omejeno življenjsko dobo. Brezžič- no napajanje in generiranje elek- trične energije je lahko izziv tudi za bodoče inženirje bionike. V projek- tu smo se lotili tudi lastnega razvo- ja določenih dinamičnih vsadkov s ciljem, da bi razvili multifunkcijski vsadek, ki bi pokrival potrebe de- lovanja različnih posameznih vsad- kov, s tem bi dosegli tudi izjemno stopnjo miniaturizacije. Razvoj ni namenjen klinični uporabi pri lju- deh, saj so zahteve tam izjemno visoke, prav tako standardi in po- trebe po biokompatibilnosti in ne- toksičnosti materialov. Tovrsten ra- zvoj pa kljub temu spodbuja mlade študente bionike, da začnejo in- tenzivno razmišljati o bionskih sis- temih, ki nastajajo na osnovi opa- zovanja in posnemanja narave. V projektu sodelujeta višja in visoka strokovna šola na Ptuju in podjetje INTRI, vključujejo pa se tudi druge inštitucije. Letos bo bionski človek v nadgrajeni obliki predstavljen tudi na jubilejnem 50. sejmu MOS, in sicer v okviru Stičišča znanosti in gospodarstva. Janez Škrlec, inž., Razvojno raziskovalna dejavnost, Zg. Polskava, član Sveta za znanost in tehnologijo RS Dr. Martin Terbuc, eden od sodelujočih pri razvoju bionskega človeka 2 8 Ventil 18 /2012/ 3 I U ND DI I O O I ov n g [1] Anonim: Komponenten für die Automatisierungstechnik – ef- fiziente und nachhaltige Tech- nologien – Strokovni združenji za pogonsko (Antriebstechnik) in fluidno tehniko (Fluidtechnik) v okviru VDMA sta ob letošnjem sejmu v Hannovru skupaj izdali brošuro Komponente za avtoma- tizacijo – učinkovite in trajnostne tehnologije. Težiščne vsebine so predstavitve učinkovitosti član- stva. Prispevke iz znanosti in o smereh razvoja zaokroža izčrpni seznam izdelovalcev i dobavite- ljev tovrstne opreme. [2] Bock, W.: Hydraulik-Fluide als Konstruktionselement – Hi- dravlični fluid je kot pomemben konstrukcijski element nujno treba upoštevati že pri načrtova- nj , proj ktiranju in zagonu hi- dravličnih aprav. Sposobnosti hidravličnih tekočin nesporno odločujoče vplivajo na trajnost in zanesljivost delovanja hidrav- ličnih naprav in njihovih sestavin. Žal to mnogi uporabniki pre- večkrat pozabijo. Priročnik na ta vprašanja zanesljivo odgo varja! Sedaj je na voljo tudi v angleš- kem jeziku. – Zal.: Vereinigte Fach verlage GmbH, Vertrieb, Post fach 10 04 65, 55135 Mainz, BRD; tel.: +06131/992-0, e-po- šta: vertrieb@vfmz.de; ISBN: 978- 3-7830-03628; obseg: 144 strani; cena: 15,00 EUR. BASCOM AVR VISUAL BASIC www.svet-el.si // 01 549 14 00 stik@svet-el.si tecaji za zacetnike programiranja vec znanja vec moznosti... Og v ABB, d. o. o., Ljubljana 198 AX Elektronika, d. o. o., Ljubljana 258 CELJSKI SEJEM, d. d., Celje 189 DAX, d. o. o., Trbovlje 259 DOMEL, d. d., Železniki 244 DVS, Ljubljana 215 ENERGETIKA PEČNIK, Velenje 169 FESTO, d. o. o., Trzin 169, 260 HAWE HIDRAVLIKA, d. o. o., Petrovče 227 HYDAC, d. o. o., Maribor 169 ICM, d. o. o., Celje 231, 247, 251 INEA, d. o. o., Ljubljana 235 IMI INTERNATIONAL, d. o. o., (P.E.) NORGREN, Lesce 169 JAKŠA, d. o. o., Ljubljana 181 KLADIVAR, d. d., Žiri 169, 170 KTS, Ljubljana 197 LOTRIČ, d. o. o., Selca 169, 238 MIEL Elektronika, d. o. o., Velenje 169 MAPRO, d. o. o., Žiri 169 MOTOMAN ROBOTEC, d. o. o., Ribnica 172 OLMA, d. d., Ljubljana 169, 196 OPL AVTOMATIZACIJA, d. o. o, Trzin 169, 239 PARKER HANNIFIN (podružnica v N. M.), Novo mesto 169 PH Industrie-Hydraulik, Germany 185 PPT COMMERCE, d. o. o., Ljubljana 194 PROFIDTP, d. o. o., Škofljica 187, 191, SICK, d. o. o., Ljubljana 169 STROJNISTVO.COM, Ljubljana 238 TEHNOLOŠKI PARK Ljubljana 186, TRC Ljudmila Ličen s. p., Kranj 169, 199 UL, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana 209, 221 10th International Symposium on Fluid Power – 10. Mednarodni simpozij o fluidni tehniki 26.–28. 10. 2017 Fukuoka, Japonska Informacije: – fukuoka2017@jfps.vr.jp Znanstvene in strovne prireditve 262 Ventil 23 /2017/ 4 NOVICE - ZANIMIVOSTI MEMS-i (mikroelektromehanski sis- temi) lahko zaznavajo tlak, gibanje, merjenje sile, identifi kacijo biolo- ških snovi, so kot črpalke, ki dozi- rajo zdravilne in druge tekočine ter učinkovine, nadzirajo tekočinske procese in drugo. Tekočine so lah- ko nadzorovane in MEMS-i lahko opravljajo vrsto drugih dejavnosti. Z njimi se lahko vrednotijo medicin- ska in biološka področja. BioMEMS (biomedicinski ali biološki) MEMS- -i se uporabljajo za različne apli- kacije. To so v bistvu čipi, ki služijo kot kemični in biološki analizatorji, reaktorji, mikrodozirne črpalke, kr- milniki in posebne komponente. V prihodnosti je pričakovati, da bodo zdravniki BioMEMS-e in MEMS-e vgrajevali tudi v človeško telo. S tem se bodo izboljšali procesi diagnosti- ke in nadzora učinkovitosti zdravil- nih učinkovin. MEMS-i kot mikroelektromehan- ski sistemi omogočajo tehnologijo integracije skoraj vseh fi zikalnih, kemičnih in bioloških procesov. Za- znavajo gibanje, svetlobo, zvok, ke- mične in biološke reakcije, radijske valove in drugo, in to v bistvu vse na nivoju enega samega čipa. Pre- prosto povedano: ti čipi lahko po- snemajo tudi naša čutila. Sčasoma se bodo uporabljali za procese po- časnejšega staranja in vzdrževanja vitalnih funkcij v človeškem telesu. Uporaba tehnologij MEMS in Bio- MEMS v človeškem telesu pa seve- da pomeni vstop bionike v človeško telo in v nadzorovanje delovanja organov, procesov, tudi diagnosti- ciranja in seveda zdravljenja. Danes se uporabljajo že mnogi tovrstni sis- temi, kot so na primer slušni vsad- ki, kmalu pa bodo sistemi še veliko naprednejši, sofi sticirani in biološko učinkovitejši. Obetavna prihodnost naprav MEMS in BioMEMS se vidi tudi v razvoju očesnih protez, razvoju bioničnega vidnega sistema, učinko- vitejšega slušnega sistema in pove- čanja senzorskih intenzivnosti. Sen- zorični podatki bodo procesirani v notranjosti telesa, signali pa se bodo posredovali tudi možganom. Naj se sliši še tako neverjetno in mogoče še nekoliko oddaljeno, že danes MEMS- -i in BioMEMS-i rešujejo določene zdravstvene tegobe, npr. nadzor gibanja, stimuliranja mišic, zmanjševanja posledic tresavice, Parkinsonove bolezni in drugih bole- zenskih oblik. Naprave MEMS in Bio- MEMS imajo lahko že danes visoko stopnjo integracije za števil- ne kategorije funkcij. Funkcionalnost obse- ga visoko precizno mi- kromehansko gibanje, optiko, mikrofl uidnost sistemov, interakcije v živih celicah in drugo. Dodatne značilnosti se povečujejo s proce- siranjem informacij v realnem času, povečuje se nadzor nad delovanjem vseh funkcij, takšni popolnoma inte- grirani sistemi bi lahko prinesli prese- netljivo vsestransko uporabnost na- prav kot izdelkov. Tehnologije MEMS so konvergenčne, združujejo siner- gijsko številne senzorje, detektorje, aktuatorje in številne druge sklope tako na mikro- kot že na nanonivoju. Ključni atribut je, da MEMS združu- je in integrira celotne sisteme, tudi mikronske motorje, pincete, črpalke, separatorje, reaktorje, injektorje, igle Ker se bliža predstavitev novih tehnologij v okviru projekta Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Stičišče zna- nosti in gospodarstva, bom v nadaljevanju na kratko pred- stavil zanimive tehnologije, ki jih uporabljamo tudi pri razvo- ju bionskega človeka, in sicer za izobraževalne namene bo- dočih inženirjev bionike Kako pomembne postajajo tehnologije MEMS in BioMEMS? Laboratorij na čipu sodi v sisteme BioMEMS Klasični MEMS-i DO ODKI O O I V I ko (oblikovanje plakatov in logotipa), Dejan Roljič (finance in promocija) in Matej Sehur (pogon in izbor kom- ponent). Tudi ostali študenti so so- delovali pri zgoraj naštetih nalogah in so zaslužni za izvedbo projekta. Wichita je zibelka svetovnega letal- stva, zato smo poleg tekmovanja Skupinska slika v podjetju Bombardier Learjet pred maketo njihovega novega letala Learjet 85 obiskali tri letalska podjetja in dva letalska muzeja. Ogledali smo si pro- izvodnjo v podjetjih Cessna Aircraft Company, Hawker Beechcraft De- fense Company in Bombardier Lear- jet Business Aircraft ter muzeja Kan- sas Cosmosphere & Space Center in Kansas Aviation Museum. Viri [1] Uradna stran tekmovanja DBF: http://www.aiaadbf.org/ 2 Letališče podjetja Cessna (CEA): http://www.fltplan.com/Airport- Information/CEA.htm [3] Vreme na letališču CEA v času tek movanja DBF: http://www. wunder ground.com/history/ airport/KICT/2012/4/13/Daily- History.html?req_city=NA&req_ state=NA&req_statename=NA [4] AMA (Academy of Model Aero- nautics): http://www.modelair- craft.org/ [5] AIAA (The American Institute of Aeronautics and Astronautics): https://www.aiaa.org/ Izr. prof. dr. Tadej Kosel, UL, Fakulteta za strojništvo, mentor projekta 263Ventil 23 /2017/ 4 NOVICE - ZANIMIVOSTI in drugo. Naprave BioMEMS bodo postale izjemno pomembne za našo prihodnost, lahko bodo merile tlak znotraj arterije, pomagale bodo od- kriti napake celo v DNA, v prihodno- sti bodo odigrale pomembno vlogo pri sluhu, vidu, različnih čutnih funk- cijah, utrujenih mišicah itd. Služile bodo pri premikanju, manipuliranju s tekočinami ali njihovem črpanju in doziranju zdravilnih učinkovin v obolele celice, tkiva in organe. BioMEMS-i bodo vedno manjši, natančnejši, manj invazivni, im- plantabilni, brezžični, povezani tudi v mrežo funkcij. BioMEMS-e lahko razdelimo v več kategorij. Lahko jih uporabljamo za merilne aktivnosti znotraj telesa ali na zu- nanjosti oz. na zunanji površini. Na kratko bi jih lahko našteli po funk- cijah: merjenje tlaka, krvnega tlaka, aktivnosti mišic, temperature, glu- koze, DNK-dejavnikov, napetosti tkiv, električnih impulzov, kontrola delovanja srca in drugih organov, aktivnosti nevrosistemov, nadzor pretoka plinov, dostava zdravilnih učinkovin, fi ltri tekočin, kot separa- torji in drugo. Nekaj tovrstnih teh- nologij bo prikazanih tudi v okviru Stičišča znanosti in gospodarstva. Predstavili pa bomo tudi vrsto me- dicinskih vsadkov ameriškega pod- jetja Medtronic. Janez Škrlec, inž., Razvojno raziskovalna dejavnost, Zg. Polskava, član Sveta za znanost in tehnologijo RS Pametna zapestnica z integriranimi tehnologijami MEMS DO ODKI O O I V I ko (oblikovanje plakatov in logotipa), Dejan Roljič (finance in promocija) in Matej Sehur (pogon in izbor kom- ponent). Tudi ostali študenti so so- delovali pri zgoraj naštetih nalogah in so zaslužni za izvedbo projekta. Wichita je zibelka svetovnega letal- stva, zato smo poleg tekmovanja Skupinska slika v podjetju Bombardier Learjet pred maketo njihovega novega letala Learjet 85 obiskali tri letalska podjetja in dva letalska muzeja. Ogledali smo si pro- izvodnjo v podjetjih Cessna Aircraft Company, Hawker Beechcraft De- fense Company in Bombardier Lear- jet Business Aircraft ter muzeja Kan- sas Cosmosphere & Space Center in Kansas Aviation Museum. Viri [1] Uradna stran tekmovanja DBF: http://www.aiaadbf.org/ 2 Letališče podjetja Cessna (CEA): http://www.fltplan.com/Airport- Information/CEA.htm [3] Vreme na letališču CEA v času tek movanja DBF: http://www. wunder ground.com/history/ airport/KICT/2012/4/13/Daily- History.html?req_city=NA&req_ state=NA&req_statename=NA [4] AMA (Academy of Model Aer - nautics): http://www.modelair- craft.org/ [5] AIAA (The American Institute of Aeronautics and Astronautics): https://www.aiaa.org/ Izr. prof. dr. Tadej Kosel, UL, Fakulteta za strojništvo, mentor projekta 264 Ventil 23 /2017/ 4 Večina strokovnjakov se strinja, da lahko optimalno dinamiko in učin- kovitost na eni strani ter varnost in kontrolo nad informacijskimi viri na drugi strani najlažje zagotovi- mo s tako imenovanimi hibridnimi sistemi, torej deloma z lastno de- loma pa z oblačno infrastrukturo. To je pravzaprav precejšen odklon od trendov, ki so še pred nekaj leti napovedovali konec lastnim, manj- šim podatkovnim centrom in selitev vseh aplikacij in IT-servisov v oblak. Če torej želimo lastne in oblačne vire ustrezno združevati v odvisno- sti od trenutnih poslovnih potreb, potrebujemo strežniško opremo, ki je temu prilagojena. Pri razvoju nove, 10. generacije ProLiant stre- žniških platform so pri podjetju He- wlett Packard Enterprise ciljali pred- vsem na troje: · prilagodljivost – izboljšanje pod- pore doseganju poslovnih ciljev z infrastrukturo, ki je programsko definirana (software-defined in- frastructure), s čimer prinaša in- teligentno avtomatizacijo in zni- žuje kompleksnost, · varnost – boljše varovanje podat- kov in s tem organizacije, · ekonomičnost – konzumacija le tistih IT-virov, ki so v nekem tre- nutku potrebni. Strežniki HPE ProLiant Gen10, ki so bili nedavno tega uradno predstavlje- ni svetovni javnosti, prinašajo sledeče: · do 70-odstotno povečanje per- formanc in za tretjino večje števi- lo jeder po zaslugi novih proce- sorjev Intel Xeon, · povečanje pasovne širine spo- minskih modulov (HPE Smart- Memory moduli z 2666 MT/s), · optimizacijo performanc s teh- nologijo Intelligent System Tu- ning (IST), · možnost nadgradnje s pomnil- niškimi moduli NVDIMM (HPE Persistent Memory), ki združujejo klasični RAM-pomnilnik in bli- skovni pomnilnik Flash RAM, · zadnjo generacijo orodij za upra- vljanje in nadzor, kot so HPE OneView 3.1, HPE iLO 5 in iLO Amplifier Pack, · povečanje varnosti s tehnologi- jo Silicon Root of Trust (npr. pre- prečevanje zlonamerne kode z verifikacijo Run-time Firmware), · Trusted Platform Module (TPM), detekcija fizičnega vdora v ohišje strežnika, varni NIC-i. V tehničnem smislu gre pri strežni- kih HPE ProLiant Gen10 za novosti na sledečih področjih: Klasični spominski moduli: · 24 HPE Smart Memory DDR4 2666MT/s (3.0TB max) (DL360 in DL380), Živimo v dobi digitalne trans- formacije, ki prinaša vedno ve- čje količine podatkov, potrebo po absolutni mobilnosti, inter- netu stvari in aplikacij, ki ende- mično živijo v oblaku. Vsi na- šteti trendi podjetjem omogo- čajo številne nove priložnosti, pred IT-strokovnjake pa posta- vljajo nove izzive. Dinamično poslovno okolje zahteva, da se informacijske tehnologije kar- seda hitro prilagajajo, včasih pa celo prehitevajo implementaci- jo novih poslovnih modelov in s tem pogosto same narekuje- jo smer razvoja HPE ProLiant Gen10 – kaj prinaša nova generacija strežnikov št. 1 v svetu Družina HPE ProLiant strežnikov obsega številnih izvedenke x86 strežniki podjetja Hewlett Packard Enterprise imajo največji globalni tržni delež NOVICE - ZANIMIVOSTI 265Ventil 23 /2017/ 4 NOVICE - ZANIMIVOSTI · 48 HPE Smart Memory DDR4 2666MT/s (6.0TB) (DL560), · podpora do 12 NVDIMMs (DL380 and DL360), · podpora do 24 NVDIM- Ms (DL560). Spominski moduli NVDIMM: · do 192GB (DL380, DL360), · Scalable Persistent Memory (DL380). Hramba podatkov: · opcije vgradnje diskov 8 + 2 + 1 SFF / 4 LFF + 1 SFF / 10 NVMe +1 SFF PCIe SSD in M.2 (DL360), · opcije vgradnje diskov 24 + 6 SFF / 12 + 4 + 3 LFF + 2 SFF / 20 NVMe SFF PCIe SSD in M.2 (DL380), · dvakratno povečanje največjega števila nosilcev NVMe – kapaci- teta do 64TB (DL560), · fl eksibilni sloti za nosilce, ki omogočajo kombiniranje nosil- cev NVMe in SAS SFF (DL560). SIstemsko upravljanje in nadzor delovanja strojne opreme: · nova generacija HPE iLO 5 (DL360, DL380 in DL560), · zagon strežnika v modu- su UEFI ali klasičnem modusu BIOS (DL360, DL380 in DL560). Mrežne tehnologije in I/O: · 4 x 1 GbE vgrajeno + pestra izbira mrežnih vmesnikov FlexibleLOM ali PCIe (DL360, DL380 in DL560), · 3 x reže PCIe 3.0 (2 x reži PCIe pri šasiji 10 NVMe) (DL360), · 8 x reže PCIe 3.0 in večje število opcij GPU (DL380 in DL560). Ostalo: · Intelligent System Tuning (IST) (DL360, DL380 in DL560), · najnovejša generacija krmilni- kov HPE Dynamic Smart Array (DL360, DL380, DL560), · univerzalna povezovalna raven s podporo SAS/SATA ali 10 NVMe PCIe SSD (DL360), · maksimalno 4 96-odstotno učinkoviti napajalniki Flex Slot (DL560). Uradna spletna stran proizvajal- ca: https://www.hpe.com/us/en/ser- vers/gen10-servers.html#Portfolio. V podjetju ATR.SIS vam nudimo ce- lovit nabor storitev vzpostavitve in vzdrževanja strežniške infrastruktu- re ne glede na velikost vašega pod- jetja. Za več informacij, ponudbo za dobavo in/ali implementacijo stre- žniške opreme vas vabimo, da nam pišete na kontaktnem obrazcu ozi- roma nas pokličete na 01/620 22 50. Mitja Koželj, ATR.SIS Poleg hitrejšega postopka vam s tem omogočajo tudi iskanje ponudb, artiklov, tehničnih podatkov, skratka brskanju po celotnem programu nekaj več kot 120.000- ih artiklih iz pnevmatike, hidravlike in industrijske armature. Hkrati pa lahko spremljate stanje zalog ter cene. Cene registriranih uporabnikov so nižje kot neregistriranih! Pomembna prednost uporabe spletne trgovine je tudi iskanje alternativnih artiklov (zamenjav) saj vam hkrati pokaže iskani originalni del, kot tudi alternativo, ki je ugodnejša in še vedno kvalitetna zamenjava. V primeru, da imate željo po uporabi spletne trgovine, se registrirajte kot nov uporabnik na spletni strani www.s3c.si in pričnite z brskanjem. Registrirajte se v spletno trgovino še danes. Za podporo pokličite: 01 423 22 22 www.s3c.si Pri STRIC-ih so se odločili, da vam zagotovijo še hitrejšo, udobnej- šo in ugodnejšo storitev, in sicer z uporabo spletne trgovine, kjer lahko brez neprijetnega čakanja in dvomov opravite nakup vaših izbranih artiklov. Pojdimo v prihodnost in nakupujmo vse iz pnevmatike, hidravlike in industrijske armature preko spletne trgovine www.s3c.si! 266 Ventil 23 /2017/ 4 NOVICE - ZANIMIVOSTI Odkritje visokotemperaturne kvantne spinske tekočine in razrešitev več kot 40-letne skrivnosti Martin Klanjšek, Andrej Zorko, Rok Žitko, Jernej Mravlje, Zvonko Jagli- čić, Peter Prelovšek, Dragan Mihai- lovič in Denis Arčon so ugotovili, da elektronski magnetni momenti tvorijo novo visokotemperaturno stanje spinske tekočine. V večini primerov so magnetni momen- ti pri dovolj visokih temperaturah povsem neurejeni (govorimo o t. i. paramagnetih), kar lahko v gro- bem primerjamo s plinastim agre- gatnim stanjem. Če tak magnetni sistem dovolj pohladimo, potem se magnetni momenti uredijo – npr. v antiferomagnetno ureditev – podobno, kot se uredijo atomi v kristalu. Magnetna stanja, ki bi bila analogna tekočemu agregatnemu stanju, so bila sicer teoretično na- povedana, a doslej v naravi izredno redko opažena pri ekstremno niz- kih temperaturah. Prvi je spinsko tekočino napove- dal Nobelov nagrajenec P. W. An- derson že pred več kot 40 leti, ko je raziskoval nenavadne magne- tne lastnosti plastovitih kristalov TaS2. Skupina slovenskih fi zikov na Institutu »Jožef Stefan« in na Fakulteti za matematiko in fi ziko Univerze v Ljubljani je odkrila, da se elektronski magnetni momen- ti, ki so lokalizirani na Ta zvezdah, ne uredijo niti pri temperatu- ri –273,08 oC in dejansko tvorijo novo stanje visokotemperaturne kvantne spinske tekočine. Pri tem stanju je še posebej zanimivo to, da pri presenetljivo visokih tem- peraturah (pod –93 oC) kaže kvan- tno prepletenost na daljavo – z drugimi besedami: je makroskop- sko kvantno stanje, podobno kot superprevodnost. Odkritje odpira povsem nove priložnosti za razu- mevanje tega enigmatičnega ma- gnetnega stanja in za razvoj novih kvantnih tehnologij. Dosežek je bil objavljen v presti- žni reviji Nature Physics: http:// www.nature.com/nphys/journal/ vaop/ncurrent/full/nphys4212. html?foxtrotcallback=true. www.ijs.si Sodelavci Instituta »Jožef Stefan« in Fakultete za ma- tematiko in fi ziko Univerze v Ljubljani so odkrili visokotem- peraturno kvantno spinsko te- kočino v plastovitem kristalu TaS2, s čimer so razrešili skriv- nost magnetnega stanja v tem pomembnem modelskem sis- temu, ki je begala raziskovalce že več kot 40 let. Dosežek je bil objavljen v prestižni reviji Nature Physics NEPOGREŠLJIV VIR INFORMACIJ ZA STROKO VSAKA DVA MESECA NA VEČ KOT 240 STRANEH UGODNOSTI ZA NAROČNIKE REVIJE www.irt3000.com Povprašajte za cenik oglaševalskega prostora! • 01 5800 884 • 051 322 442 • info@irt3000.si PROIZVODNJA IN LOGISTIKA · ORODJARSTVO IN STROJEGRADNJA NEKOVINE · SPAJANJE, MATERIALI IN TEHNOLOGIJE NAPREDNE TEHNOLOGIJE · VZDRŽEVANJE IN TEHNIČNA DIAGNOSTIKA STAINLESS STEEL CONNECTORS FROM PH. PH catalogue available as app for Android and iPad SAFETY FIRST PH Industrie-Hydraulik GmbH & Co. KG Stefansbecke 35-37, 45549 Sprockhövel, Germany Tel. +49 (0) 2339 6021, Fax +49 (0) 2339 4501 info@ph-hydraulik.de, www.ph-hydraulik.de Anzeige_A4_4c_2017_4c_RZ.indd 4 20.12.16 13:46 267Ventil 23 /2017/ 4 NEPOGREŠLJIV VIR INFORMACIJ ZA STROKO VSAKA DVA MESECA NA VEČ KOT 240 STRANEH UGODNOSTI ZA NAROČNIKE REVIJE www.irt3000.com Povprašajte za cenik oglaševalskega prostora! • 01 5800 884 • 051 322 442 • info@irt3000.si PROIZVODNJA IN LOGISTIKA · ORODJARSTVO IN STROJEGRADNJA NEKOVINE · SPAJANJE, MATERIALI IN TEHNOLOGIJE NAPREDNE TEHNOLOGIJE · VZDRŽEVANJE IN TEHNIČNA DIAGNOSTIKA STAINLESS STEEL CONNECTORS FROM PH. PH catalogue available as app for Android and iPad SAFETY FIRST PH Industrie-Hydraulik GmbH & Co. KG Stefansbecke 35-37, 45549 Sprockhövel, Germany Tel. +49 (0) 2339 6021, Fax +49 (0) 2339 4501 info@ph-hydraulik.de, www.ph-hydraulik.de Anzeige_A4_4c_2017_4c_RZ.indd 4 20.12.16 13:46 268 Ventil 23 /2017/ 4 Uporaba napredne 3D-merilne naprave v tehniki Damir GRUGRAŠ, Luka ČERČE, Davorin KRAMAR, Franci PUŠAVEC Izvleček: Najnovejša pridobitev Katedre za menedžment obdelovalnih tehnologij s Fakultete za strojništvo, Lju- bljana, je visoko zmogljiv in precizen 3D-merilni mikroskop, ki omogoča 3D-meritve površin v realnih barvah in tako predstavlja korak naprej v smislu prehoda z običajnih 2D-meritev na 3D-meritve. Naprava omogoča merjenje poljubnih 3D-geometrij, hrapavosti površin (linijske, ISO 4258 in ISO 11562) in površinske (ISO 25178)), geometrij rezalnih orodij, obrabe rezalnih orodij itd. V tem prispevku sta predstavljena naprava in njen način de- lovanja, njena široka paleta uporabnosti pa je prikazana z različnimi študijami: (1) študija 3D-obrabe rezalnih oro- dij, (2) podrobna analiza hrapavosti površin in (3) prikaz uporabe naprave na drugih področjih zunaj strojništva. Ključne besede: 3D-merilni mikroskop, 3D-obraba rezalnih orodij, površinska hrapavost, postranica ■ 1 Uvod 3D-meritve tehničnih površin so po- memben del preverjanja in kontro- le lastnosti in funkcije materialov in tehničnih izdelkov. Takšne meritve so se tradicionalno izvajale z dotikal- nimi napravami, v zadnjem desetle- tju pa postajajo vse bolj priljubljene tudi optične naprave. Čeprav imajo dotikalne naprave dolgoletno tradi- cijo pri merjenju površin in so dobro znane in sprejete tako v znanosti kot v industriji, so prav tako obremenje- ne z različnimi težavami, kot so npr. potreba po redni menjavi konic tipal, učinki glajenja zaradi geometrije ti- pal in dolgi merilni časi pri merjenju površin. Optične naprave lahko po drugi strani hitro premerijo večje po- vršine, ne da bi se jih morale dotikati in jih pri tem poškodovati. S takšno optično 3D-merilno na- pravo je opremljena tudi Katedra za menedžment obdelovalnih teh- nologij s Fakultete za strojništvo v Ljubljani. Gre za visoko zmogljiv in precizen 3D-merilni mikroskop Ali- cona InfiniteFocus SL, ki izkorišča majhno globino ostrenja optičnega sistema z vertikalnim skeniranjem, podatke o topografiji in barvi pa pridobiva s spreminjanjem gorišča. Za razliko od drugih optičnih teh- nik ima dve glavni prednosti: (1) metoda ni omejena na koaksialno osvetlitev ali druge posebne tehni- ke osvetlitve, kar odpravlja nekatere omejitve glede največjega naklona, ki ga je še mogoče meriti, in (2) ta tehnologija daje pravo informacijo o barvi za vsako merilno točko [1]. V tem prispevku sta predstavljena naprava in njen način delovanja, nje- na široka paleta uporabnosti pa je prikazana na različnih primerih: (1) študija 3D-obrabe rezalnih orodij, (2) podrobna analiza hrapavosti površin in (3) prikaz uporabe naprave na drugih področjih izven strojništva. ■ 2 Predstavitev 3D-merilne naprave ■ 2.1 Način delovanja in tehnične specifikacije naprave 3D-merilni mikroskop Alicona In- finiteFocus SL deluje na principu spreminjanja gorišča po višini (ang. focus variation) [1]. Da pridobimo celotno 3D-sliko površine, je po- trebno merilni sistem pomikati v vertikalni smeri (Z-osi), kjer se na vsakem nivoju zabeležijo podatki o poziciji posameznih točk na površi- ni. Torej: na vsakem nivoju zajame- mo oz. shranimo pozicije tistih točk, ki so v gorišču. Premikanje v verti- kalni smeri je izvedeno s preciznim mehanskim pozicioniranjem ali pi- ezoelektričnim pozicionirnim siste- mom. Ko je skeniranje opravljeno na vseh nivojih, se podatki računal- niško obdelajo in dobimo 3D-sliko skenirane površine. Velikost skeni- ranega območja v smeri X in Y je odvisna od uporabljenega optične- ga sistema oz. povečave objektiva, ki projicira svetlobo od objekta na CCD-senzor. Tudi natančnost napra- ve je neposredno povezana s pove- čavo objektiva, kakor je razvidno tudi s spodnje tabele s tehničnimi specifikacijami naprave. Skenirne naprave običajno omogočajo tudi skeniranje merjencev večjih dimen- zij od delovnega območja objekti- va, saj jih namestimo na precizno pozicionirno mizico. Ko naprava zaključi s skeniranjem objekta v zor- nem polju objektiva, se objekt na mizici v smeri X in Y premakne, tako da zajame novo območje na mer- jenem objektu. Vsi podatki se nato računalniško obdelajo in združijo v eno 3D-sliko objekta, ki je tako lah- ko mnogo večja od območja zorne- ga polja objektiva [1, 2]. Damir Grugraš, univ. dipl. inž., dr. Luka Čerče, univ. dipl. inž., izr. prof. dr. Davorin Kramar, univ. dipl. inž., izr. prof. dr. Franci Puša- vec, univ. dipl. inž., vsi Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo MERILNE NAPRAVE 269Ventil 23 /2017/ 4 ■ 2.2 Možnosti merjenja in analize podatkov Glede na to, da 3D-merilna napra- va deluje na principu spreminjanja gorišča po višini, torej brezdotič- no, smo pri zajemu podatkov do- kaj neomejeni z obliko površine na določenem delu objekta, ki ga skeniramo. Če želimo skenira- ti celoten objekt, ga je potrebno ustrezno premakniti po vsakem zajetju 3D-podatkov, dokler ne zajamemo celotnega objekta. Vse zajete podatke lahko nato združimo v celoto in pridobimo 3D-model celotnega objekta. Pri pripravi in izvajanju meritev mo- ramo slediti naslednjemu proto- kolu: (i) očistiti površino merjenca, (ii) pritrditi merjenec na delovno mizo naprave, (iii) izbrati ustrezen objektiv glede na želeno natanč- nost meritve, (iv) prilagoditi smer in jakost osvetlitve, (v) prilagoditi programske nastavitve (svetlost in kontrast), (vi) izbrati območje meritve in defi nirati najvišjo in najnižjo pozicijo objektiva, znotraj katere se bo izvajala meritev in (vii) določiti vertikalno in lateralno ločljivost. Vse te nastavitve lahko zelo enostavno določimo/izbere- mo z uporabniškim vmesnikom, ki je prikazan na sliki 1. Tabela 1. Tehnične specifi kacije naprave [2] Povečava objektiva 5 x 10 x 20 x Delovno območje (X, Y, Z) [mm] 50 x 50 x 155 Delovno območje objektiva [mm] 4 x 4 2 x 2 1 x 1 Lateralna resolucija [µm] 3,52 1,76 0,88 Vertikalna resolucija [nm] 510 100 50 Minimalna merljiva profi lna hrapavost Ra [µm] – 0,3 0,15 Slika 1. Uporabniški vmesnik naprave MERILNE NAPRAVE 270 Ventil 23 /2017/ 4 Ko smo ustregli vsem predsta- vljenim korakom protokola, lahko začnemo z izvajanjem meritve. Čas trajanja meritve je zelo odvisen od izbranih nastavitev, velikosti mer- jenca in glede na želeno natančnost izbranega objektiva lahko traja ne- kaj minut ali celo nekaj ur. Meritvi sledi dodatna analiza tridi- menzionalno zajetih podatkov. Na voljo imamo naslednje analize: (i) linijska meritev hrapavosti po stan- dardih ISO 4258 in ISO 11562, (ii) površinska meritev hrapavosti po standardu ISO 25178, (iii) profi lna analiza na določenem delu zajete 3D-slike (npr. meritev radija koni- ce orodja, meritev koraka navoja, meritev poljubne razdalje, …), (iv) meritve 3D-oblike (npr. določitev volumna, …) in (v) volumska pri- merjava različnih 3D-slik. Uporab- nost nekaterih možnih analiz zajetih podatkov je prikazana v naslednjem poglavju 3. ■ 3 Študije primerov ■ 3.1 Študija 3D-obrabe rezalnih orodij Rezalno orodje je med odrezava- njem obremenjeno tako mehansko s silami, ki so posledica deformacij pri nastajanju odrezkov in trenja med orodjem in obdelovancem, kot tudi termično, saj se pri tem razvija toplota, ki segreva orodje, odrezek in obdelovanec. Pri tem prihaja tudi do kemičnih procesov, saj so kon- taktne površine čiste in tako kemič- no aktivne. Vse to pa se odraža na odnašanju delcev s površine orodja, torej na obrabi rezalnega orodja. Zaradi obrabe orodja pa se lahko poslabša kakovost obdelane povr- šine, dobimo odstopke od zahteva- ne dimenzije, hkrati pa se povečajo rezalne sile in poraba moči [3, 4]. Zato se med procesom odrezava- nja velikokrat spremlja/meri obraba orodja. Merjenje obrabe je defi nirano po standardu ISO 3685:1993. Obraba pa se največkrat spremlja z me- ritvijo obrabe proste ploskve VB [mm]. Meritve se običajno izvajajo na navadnih orodjarskih mikro- skopih. Odčitavanje velikosti ob- rabe VB pa je zelo subjektivno, saj iz 2D-slike težko ocenimo točno velikost obrabe. Meritve na orod- jarskem mikroskopu postanejo še bolj nezanesljive, kadar želimo okarakterizirati obrabo na cepilni ploskvi, ki se pojavlja v obliki ko- tanje. Zato smo v Laboratoriju za odre- zavanje (LABOD) za karakterizacijo obrabe vpeljali novo cenilko obra- be [4]. To je faktor c, ki je defi niran kot razmerje med volumnom od- rezanega materiala Vcut,t in volum- sko obrabo orodja Vwear,t po enačbi (1). Volumen odrezanega mate- riala Vcut,t enostavno določimo z enačbo (2), v kateri MRR predsta- vlja volumski odvzem materiala v enoti časa (ang. Material Removal Rate), t pa čas. Za volumsko ob- rabo orodja Vwear,t pa je potrebna 3D-analiza novega in obrabljene- ga orodja (v tem prispevku je pri- kazana analiza dveh frezal: frezalo Slika 2. Prikaz volumske obrabe frezal (primer obrabe na frezalu 2) [3] Slika 3. Primerjava dveh frezal na osnovi faktorja c in cene orodja [3] MERILNE NAPRAVE 271Ventil 23 /2017/ 4 1 in frezalo 2), ki smo jo izvedli s pomočjo 3D-merilne naprave. Z nadaljnjo primerjavo novega in obrabljenega orodja pa dobimo volumsko razliko zajetih 3D-po- datkov, ki predstavlja volumsko obrabo oz. količino materiala, ki je odstranjen z orodja (slika 2). Meritvi sledi dodatna analiza tridimenzionalno zajetih podatkov. Na voljo imamo naslednje analize: (i) linijska meritev hrapavosti po standardih ISO 4258 in ISO 11562, (ii) površinska meritev hrapavosti po standardu ISO , iii pro ilna analiza na dolo enem del zajete -slike (npr. meritev radija konice orodja, meritev koraka navoja, meritev poljubne razdalje, …), (iv) meritve 3D-oblike npr dolo itev vol mna, …) in (v) volumska primerjava razli nih -slik. Uporabnost nekaterih možnih analiz zajetih podatkov je prikazana v naslednjem poglavju 3. 3 Študije primerov 3.1 Študija 3D-obrabe rezalnih orodij Rezalno orodje je med odrezavanjem obremenjeno tako mehansko s silami, ki so posledica deformacij pri nastajanj odrezkov in trenja med orodjem in obdelovancem, kot t di termi no, saj se pri tem razvija toplota, ki segreva orodje, odrezek in obdelovanec. Pri tem prihaja t di do kemi nih procesov, saj so kontaktne površine iste in tako kemi no aktivne se to pa se odraža na odnašanj delcev s površine orodja, torej na obrabi rezalnega orodja. Zaradi obrabe orodja pa se lahko poslabša kakovost obdelane površine, dobimo odstopke od zahtevane dimenzije, hkrati pa se pove ajo rezalne sile in poraba mo i , Zato se med procesom odrezavanja velikokrat spremlja/meri obraba orodja. Merjenje obrabe je definirano po standardu ISO 3685:1993. Obraba pa se najve krat spremlja z meritvijo obrabe proste ploskve mm eritve se obi ajno izvajajo na navadnih orodjarskih mikroskopih. Od itavanje velikosti obrabe VB pa je zelo subjektivno, saj iz 2D-slike težko ocenimo to no velikost obrabe eritve na orodjarskem mikrosk pu postanejo še bolj nezanesljive, kadar želimo okarakterizirati obrabo na cepilni ploskvi, ki se pojavlja v obliki kotanje. Zato smo v Laboratoriju za odrezavanje (LABOD) za karakterizacijo obrabe vpeljali novo cenilko obrabe [4]. To je faktor c, ki je definiran kot razmerje med volumnom odrezanega materiala Vcut,t in volumsko obrabo orodja Vwear,t po ena bi ol men odrezane a materiala Vcut,t enostavno dolo imo z ena bo (2), v kateri MRR pre stavlja v l mski odvzem materiala v enoti asa an Material Removal Rate), t pa as a volumsko obrabo orodja Vwear,t pa je potrebna 3D-analiza novega in obrabljenega orodja (v tem prispevku je prikazana analiza dveh frezal: frezalo 1 in frezal 2), ki sm jo izvedli s pomo jo -merilne naprave. Z nadaljnjo primerjavo novega in obrabljenega orodja pa dobimo volumsko razliko zajetih 3D-podatkov, ki predstavlja volumsko obrabo oz koli ino materiala, ki je odstranjen z orodja (slika 2). (1) (2) (1) Meritvi sledi dodatna analiza tridimenzionalno zajetih podatkov. Na voljo imamo naslednje analize: (i) linijska meritev hrapavosti po standardih ISO 4258 in ISO 11562, (ii) površinska meritev hrapavosti po standardu ISO , iii pro ilna analiza na dolo enem del zajete -slike (npr. meritev radija konice orodja, meritev koraka navoja, meritev poljubne razdalje, …), (iv) meritve 3D-oblike npr dolo itev vol mna, …) in (v) volumska primerjava razli nih -slik. Uporabnost nekaterih možnih analiz zajetih podatkov je prikazana v naslednjem poglavju 3. 3 Študije primerov 3.1 Študija 3D-obrabe rezalnih orodij Rezalno orodje je med odrezavanjem obremenjeno tako mehansko s silami, ki so posledica deformacij pri nastajanj odrezkov in trenja med orodjem in obdelovancem, kot t di termi no, saj se pri tem razvija toplota, ki segreva orodje, odrezek in obdelovanec. Pri tem prihaja t di do kemi nih procesov, saj so kontaktne površine iste in tako kemi no aktivne se to pa se odraža na odnašanj delcev s površine orodja, torej na obrabi rezalnega or dja. Zaradi obrabe orodja pa se lahko poslabša k kovost obdelane površine, dobimo odstopke od zahtevane dimenzije, hkrati pa se pove ajo rezalne sile in poraba mo i , Zato se med procesom odrezavanja velikokrat spremlja/meri obraba orodja. Merjenje obrabe je definirano po standardu ISO 3685:1993. Obr ba pa se najve krat spremlja z meritvijo obrabe proste ploskve mm eritve se obi ajno izvajajo na navadnih orodjarskih mikroskopih. Od itavanje velikosti obrabe VB pa je zelo subjektivno, saj iz 2D-slike težko ocenimo to no velikost obrabe eritve na orodjarskem mikroskopu postanejo še bolj nezanesljive, kadar želimo okarakterizirati obrabo na cepilni ploskvi, ki se pojavlja v obliki kotanje. Zato smo v Laboratoriju za odrezavanje (LABOD) za karakterizacijo obrabe vpeljali novo cenilko obrabe [4]. To je faktor c, ki je definiran kot razmerje med volumnom odrezanega materiala Vcut,t in volumsko obrabo orodja Vwear,t po en bi ol men odrezane a materiala Vcut,t enosta no dolo imo z ena bo (2), v kateri MRR predstavlja vol mski odvzem materiala v enoti asa an Material Removal Rate), t pa as a volumsko obrabo orodja Vwear,t pa je potrebna 3D-analiza novega in obrabljenega orodja (v tem prispevku je prikazana analiza dveh frezal: frezalo 1 i frezalo 2), ki sm jo izvedli s pomo jo -merilne naprave. Z nadaljnjo primerjavo novega in obrabljenega orodja pa dobimo volumsko razliko zajetih 3D-podatkov, ki predstavlja volumsko obrabo oz koli ino materiala, ki je odstranjen z orodja (slika 2). (1) (2) (2) Na osnovi volumna odrezane- ga materiala in volumske obrabe orodja določimo faktor c, s po- močjo katerega lahko primerjamo učinkovitost posameznih orodij med seboj. Večja je vrednost fak- torja c, učinkovitejše je orodje oz. orodje je odrezalo več materiala pri določeni volumski obrabi orod- ja. Celoten vpogled na učinkovitost orodij pa dobimo, če pri tem upo- števamo tudi ceno orodij, kakor prikazuje graf na sliki 3. Vidimo, da ima orodje frezalo 1 večji faktor c od frezala 2. Orodje je tudi dražje, vendar je cena frezala primerljiva z učinkovitostjo, kar pa ne velja za frezalo 2, ki je glede na faktor c predrago [3]. ■ 3.2 Detajlna analiza hrapavosti površin V določenih primerih navadno linij- sko (profi lno) merjenje hrapavosti površin z navadnim profi lometrom ne zadostuje več, pač pa je potreb- na bolj detajlna študija z analizo površinske hrapavosti, ki nam daje bolj točen vpogled v celotno hrapa- vost površine. Primer takšne meritve je prikazan na spodnji sliki, kjer je naročnik zahteval detajlno analizo celotne površine določenega strojnega dela, saj je želel iz nje sklepati na najustreznejše rezalne parametre pri frezanju merjenega kosa. Zato je bila pri meritvah namesto na- vadnega profi lometra uporabljana 3D-merilna naprava, s katero smo zajeli celotno površino in pridobili 3D-obliko. Za določitev točne površinske hra- pavosti merjene površine pa je bilo potrebno izločiti značilno obliko merjene površine. To se je izvedlo s pomočjo funkcije Form Removal (FR), ki iz merjene 3D- -površine odstrani značilno obliko, ki bi negativno vplivala na natančnost meri- tev. Delovanje funk- cije FR je prikazano na sliki 4. Iz merjene površine je s funkcijo FR možno odstraniti obliko parabole, po- linoma poljubne sto- pnje, cilindra, stožca ali krogle. Sledila je še analiza površinske hrapavo- sti po standardu ISO 25178 z različnimi parametri, ki popisu- jejo površinsko hra- pavost (slika 5): - Sa: povprečna višina merjene površine, - Sq: standardna devi- acija merjene povr- šine, - Sp: najvišji vrh mer- jene površine, - Sv: najnižja dolina merjene površine, - Sz: maksimalna višina merjene površine, - Ssk: asimetričnost merjene površine in - Sku: sploščenost merjene površine. Slika 4. Prikaz funkcije Form Removal (FR) Slika 5. Prikaz korakov pri analizi površinske hrapavosti MERILNE NAPRAVE 272 Ventil 23 /2017/ 4 ■ 3.3 Uporabnost naprave na področju biologije 3D-merilno napravo je možno upo- rabljati tudi na področjih, ki niso neposredno povezana s strojni- štvom, kar dokazuje tudi spodnja slika postranice. Postranice ali bibe spadajo v red rakov, v katerega uvrščamo okrog 7.000 danes živečih opisanih vrst, ki živijo večinoma v morjih in jih pre- poznamo po bočno sploščenem te- lesu. Del njihovih nog je prilagojen za premikanje (plavanje, skakanje oz. hojo) in del za prehranjevanje [5]. Postranica na spodnji sliki je bila uspešno skenirana, s 3D-merilno napravo je bila pridobljena njena celotna 3D-oblika. Pridobljeni 3D- -model je primeren tudi za nadalj- njo uporabo (npr. 3D-tiskanje po- stranice v povečani obliki ipd.). ■ 4 Zaključek V prispevku je predstavljena brez- dotična 3D-merilna naprava Alicona Infi niteFocus SL, ki deluje na prin- cipu spreminjanja gorišča po višini. Raznovrstnost te naprave je pred- stavljena s tremi študijami: (1) študija 3D-obrabe rezalnih orodij, (2) anali- za hrapavosti površin in (3) prikaz uporabnosti naprave na področju biologije. Iz študije (1) je razvidno, da lahko s pomočjo naprave pov- sem izključimo vpliv merilca in tako objektiviziramo meritve. V študiji (2) je pokazano, kako je za celovito ka- rakterizacijo določenih problemov potrebna določitev celotne površin- ske hrapavosti. Zadnja študija (3) pa dokazuje, da je merilna naprava pri- merna za izvajanje različnih meritev, tudi na področjih zunaj strojništva. Viri [1] Danzl, R., Helmli, F., Scherer, S.: Focus Variation – a Robust Tech- nology for High Resolution Opti- cal 3D Surface Metrology. Stroj- niški vestnik – Journal of Mecha- nical Engineering, 57(2011)3, str. 245–256. [2] LABOD: Alicona Infi niteFocus SL. Dostopno na: http://lab.fs.uni- -lj.si/labod/assets/aliconaa5.pdf, ogled: 20.04.2017. [3] Rotar, V.: 3D merjenje obrabe vi- jačnih svedrov in krogelnih fre- zal. Magistrsko delo, Ljubljana, 2016. [4] Čerče, L.: Napovedovanje obstoj- nosti rezalnih orodij z upošteva- njem njihove prostorske obrabe. Doktorsko delo, Ljubljana, 2016. [5] Wikipedija: Postranica. Dostopno na: https://sl.wikipedia.org/wiki/ Postranice, ogled: 20.04.2017.Slika 6. 3D-model postranice Application of the Advanced 3D Measuring Device in Technology Abstract: The Department for Management of Production Technologies at the Faculty of Mechanical Engine- ering, Ljubljana is equipped with a high-performance and precise 3D measuring microscope that enables 3D surface measurements in real colours, thus representing a step forward in terms of the transition from normal 2D measurements to 3D measurements. The device enables the measurement of any 3D geometries, surface roughness (profi le (ISO 4258 and ISO 11562) and areal (ISO 25178)), cutting tool geometry, cutting tool wear, etc. In this paper, the device and its mode of operation are presented and its wide range of usability is shown in various studies: (1) a study of 3D cutting tool wear, (2) a detailed analysis of the surface roughness, and (3) application of the device in other fi elds outside mechanical engineering. Keywords: 3D measuring microscope, 3D cutting tool wear, areal surface roughness, amphipoda MERILNE NAPRAVE Otočec, 19. in 20. oktober 2017 www.tpvs.si 27. TEHNIŠKO POSVETOVANJE VZDRŽEVALCEV SLOVENIJE NASVIDENJE na 27. TEHNIŠKEM POSVETOVANJUVZDRŽEVALCEV SLOVENIJE ki bo 19. in 20. oktobra 2017 na Otočcu BREZ UČINKOVITEGA VZDRŽEVANJA ... ... NI ENERGETSKE UČINKOVITOSTI 273Ventil 23 /2017/ 4 Otočec, 19. in 20. oktober 2017 www.tpvs.si 27. TEHNIŠKO POSVETOVANJE VZDRŽEVALCEV SLOVENIJE NASVIDENJE na 27. TEHNIŠKEM POSVETOVANJUVZDRŽEVALCEV SLOVENIJE ki bo 19. in 20. oktobra 2017 na Otočcu BREZ UČINKOVITEGA VZDRŽEVANJA ... ... NI ENERGETSKE UČINKOVITOSTI 274 Ventil 23 /2017/ 4 VARNOST PRI DELU Identifikacija človekovih lastnosti v povezavi z nezgodami pri delu Denis ŠTEMBERGER, Zvone BALANTIČ, Vilma FECE ■ 1 Uvod Glavna in osnovna cilja varnosti in zdravja pri delu sta preprečevanje in zmanjševanje števila nezgod in bo- lezni v zvezi z delom in s poklicnimi boleznimi. Nezgode pri delu pred- stavljajo tista neskladja med posa- meznikom in delovnim procesom, ki rušijo urejenost procesa zaradi različnih odstopanj, kar lahko ime- nujemo vzroki za nezgode pri delu. Vsaka nezgoda pri delu za posame- znika in delodajalca pomeni stro- šek in motnjo v procesu. Če želimo proces izvajati z enako kakovostjo, ga moramo ustrezno prilagoditi. Za posameznika oziroma poškodova- nega pomeni nezgoda začasno del- no omejitev, v skrajnem primeru pa tudi stalno omejitev z izpadom do- hodka. Slednje je za poškodovanca še najbolj obremenjujoče. Zdravje je največja vrednota, na katero mo- ramo biti ves čas pozorni in z njo ravnati odgovorno. To delodajalcu nalaga tudi zakonodaja [1]. Podatki o varnosti in zdravju pri delu so že v preteklosti izkazovali dolo- čena odstopanja med posamezniki. Pri zaposlenih se je glede na enako naravo in tveganje zgodilo večje ali manjše število incidentov (nezgoda pri delu brez bolniške) ali nezgod pri delu. Med zaposlenimi, ki opravlja- jo enako delo, je moč opaziti, da so vzroki za nastanek nezgod različni. Vzroki izhajajo iz narave posamezni- ka oziroma iz njegovih osebnostnih lastnosti. Glavni in poglavitni vzroki so človeški dejavniki. Zaposleni so za doseganje delov- nih ciljev pripravljeni tudi tvegati. Sprejemljivost tveganja izhaja že iz zgodovinskih dejstev in nagrajevanj za sprejemanje določene ravni tve- ganja. Tvegano vedenje je prisotno v vsakdanjem življenju posamezni- ka – od razvoja otroka v mladostni- ka in kasneje v odraslo osebo, ki privzame določene priučene vzor- ce tveganj in meje sprejemljivosti tveganja. Ljudje smo tudi zaradi zgodovinskih dejstev naučeni rav- nanja po točno določenih privzetih vzorcih. Gre za vzorce socializacije iz naše okolice (starši, družina, pri- jatelji ipd.), ki odločilno vplivajo na naše vedenjske vzorce in tvegano vedenje posameznika. Posamezniki sprejemajo vzorce tveganja različno glede na naravo dela, kar pa pogo- sto vodi do nezgod pri delu. V industriji, kjer je pomembna elek- trokovinska predelovalna dejav- nost, ob človeški napaki tveganja za okolje in ljudi niso tako velika kot v proizvodnji jedrske energije, kemični ali farmacevtski industri- Izvleček: Pri opravljanju določenega dela se lahko zaradi različnih vzrokov pripetijo podobne nezgode. Večina vzrokov izhaja iz narave posameznika oziroma iz njegovih osebnostnih lastnosti. Glavni in poglavitni vzroki so povezani s človeškimi dejavniki. Opravili smo raziskavo s področja psihologije človekovih lastnosti oziroma osebnostnih lastnosti posamezni- kov, ki so v preteklosti že imeli nezgodo oziroma incident (manjšo nezgodo brez bolniške odsotnosti). Z diskriminantno analizo smo poiskali razlike med osebnostnimi lastnostmi zaposlenih, ki so imeli incident ali nezgodo pri delu, in tistimi, ki tega niso imeli. Na podoben način smo ločili posamezne spremenljivke, ki se nanašajo na psihosocialna tveganja in neposredno vplivajo na ravnanje zaposlenih, kar je povezano z incidenti in nezgodami. Ravnanje zaposlenih je glede na osebnostne lastnosti možno prepoznati in zaključke upora- bljati pri preventivnem ravnanju. Na ravnanje človeškega dejavnika močno vplivajo tudi psihosocialna tveganja (pritisk na zaposlenega, časov- na stiska, stres, nadlegovanje …), ki so bolj povezana z ravnanjem nadrejenih v odnosu do podrejenih. Zaradi tega je v določenih primerih potrebno spremeniti način vodenja. Ključne besede: človeški dejavnik, nezgode pri delu, psihosocialna tveganja, osebnostne lastnosti Denis Štemberger, mag., Go- renje group, Velenje; prof. dr. Zvone Balantič, univ. dipl. inž., Univerza v Mariboru, Fakul- teta za organizacijske vede; mag. Vilma Fece, univ. dipl. inž., Gorenje group, Velenje 275Ventil 23 /2017/ 4 VARNOST PRI DELU ji, v energetskih objektih in ostalih industrijskih kompleksih z visokim tveganjem. Namen raziskave je bil identificirati človeške lastnosti, ki naznanjajo nezgode pri delu, in naj- ti njihovo povezavo s psihosocialni- mi tveganji, ki so eden glavnih de- javnikov za vzroke nezgod pri delu v delovnem okolju. Prav psiha po- sameznika sproža njegovo ravnanje in obnašanje v določenih situacijah, ob katerih lahko napovedujemo tvegano ravnanje. Človeške napake predstavljajo od 60 do 90 % vseh sistemskih napak. V zadnjih 40 letih se delež nezgod, ka- terih vzrok je človeška napaka, viša. To ne pomeni, da ljudje povzročajo čedalje več napak, ampak postajajo te s tehnološkim razvojem vedno iz- razitejše. Z uvajanjem sistemov nad- zora kakovosti (vse do sistema po- polne kakovosti) prihaja do redkejših lomov strojev, človeška zanesljivost pa je ostala približno nespremenje- na. V začetku 70 let je bilo veliko za- nimanje za tehnološko zanesljivost, v 80 letih so prišli do spoznanja, da je ključen človek, v 90 letih pa, da je pomembna organizacija [2]. Devetdeseta leta prejšnjega stole- tja pomenijo preporod raziskovanja osebnosti, s katerim so znanstveniki na področju psihologije osebnosti in z matematično metodo analize glav- nih komponent, rotiranih z metodo varimax, prišli do spoznanj, da je pri osebnosti ključnih pet faktorjev oz. osebnostnih lastnosti. Čeprav si strokovnjaki s področja psihologije niso povsem enotni glede pravilne- ga opisa določenih faktorjev, lahko med ključne faktorje ali dejavnike, ki gradijo osebnostne lastnosti, uvrsti- mo predvsem naslednje: - energija (ekstravertnost, surgen- tnost): • zgovoren – molčeč, • družaben – samotarski, • radoživ – razsoden, • spontan – zadržan, • odkritosrčen – skrivnosten, - sprejemljivost (prijaznost): • popustljiv – trmast, • dobrosrčen – brezobziren, • odpustljiv – maščevalen, • zaupljiv – nezaupljiv, • blag – osoren, - vestnost (skrbnost): • odgovoren – nezanesljiv, • tankovesten – površen, • vesten – nemaren, • prizadeven – len, • redoljuben – neurejen, - čustvena stabilnost: • uravnovešen – nervozen, • miren – anksiozen, • odporen – ranljiv, • hladnokrven – zaskrbljen, • sproščen – napet, - odprtost (intelekt): • razumen – omejen, • ustvarjalen – neustvarjalen, • širokih interesov – ozkih interesov, • inteligenten – neinteligenten in • iznajdljiv – nedomiseln. Pet velikih faktorjev, ki v grobem opi- šejo večino najpomembnejših oseb- nostnih lastnosti, zagotovo vpliva tudi na posameznikovo ravnanje, ki je neposredno povezano s spreje- manjem določenega tveganja [3]. ■ 2 Osebnostne lastnosti in nezgode pri delu, povezane s človeškim dejavnikom V Sloveniji je večina nezgod pri delu v veliki meri povezana s človeškim dejavnikom. Na človeški dejavnik vpliva ogromno dejavnikov iz šir- šega in ožjega delovnega okolja. To so psihosocialna tveganja, ki so jim zaposleni izpostavljeni pretežno v službi in dolgoročno vplivajo na nezadovoljstvo, nezbranost, moti- vacijo, kazalce negativnega zdravja, absentizem itd. Predvsem zaradi različnih osebnostnih lastnosti med zaposlenimi obstajajo določeni po- samezniki, ki so psihosocialnim tve- ganjem bolj podvrženi kot ostali, kar pomeni, da so za psihosocialna tveganja bolj dovzetni. Namen raz- iskave je poiskati vzorec ravnanja zaposlenih posameznikov, ki so se poškodovali in so imeli nezgodo pri delu, ki je zahtevala krajšo ali daljšo odsotnost z dela. Z raziskavo smo poiskali individualne osebnostne razlike in odnos do dela ter tudi ravnanje posameznika v določenih situacijah. Ravnanja posameznika so glede na pretekle raziskave že pokazala manjše ali večje razlike v odnosu do dela. S tem raziskavo povezujemo z osebnostnimi la- stnostmi, na katerih temelji ustre- zna samoocenjevalna lestvica posa- meznika. Opravili smo raziskavo med zapo- slenimi, ki so imeli v preteklih petih letih enega ali več incidentov (manj- ša nezgoda brez bolniške odsotno- sti) ali nezgodo pri delu (nezgoda pri delu z bolniško odsotnostjo). Na podlagi raziskave je bila opra- vljena primerjava njihovih oseb- nostnih lastnosti. Poiskali smo tudi razlike med posameznimi merljivimi osebnostnimi lastnostmi (energija, sprejemljivost, vestnost, čustvena stabilnost in odprtost). V raziskavi je uporabljen psihološki vprašalnik BFO (Big Five Observer) za merjenje strukture osebnostnih lastnosti, ki temelji na oblikovanju petih faktor- jev osebnosti [4]. V raziskavi je bil uporabljen vprašal- nik za merjenje strukture osebnosti po modelu velikih petih faktorjev, in sicer različica BFO-S. Vprašalnik je avtorsko zaščiten. V Sloveniji ga distribuira Center za psihodiagno- stična sredstva, d. o. o., v Ljubljani. Njegova uporaba je zaradi strokov- nih zahtev omejena na univerzite- tne diplomirane psihologe (kate- gorija B: zahtevnejša v smislu inter- pretacije). Lestvica BFO je seznam pridevnikov, ki opisujejo človeške lastnosti. Samoocenjevalni vprašal- nik oz. lestvica BFO je namenjena merjenju posameznikovih oseb- nostnih lastnosti, izstopajo faktorji za merjenje osebnostnih dimenzij: energije, sprejemljivosti, vestnosti, čustvene stabilnosti in odprtosti. Na levi in desni strani samoocenje- valnega vprašalnika je navedenih dvoje nasprotujočih si osebnostnih lastnosti. Oseba se glede na lastno poznavanje opredeli na 7-stopenj- ski lestvici. Pridevniki osebnostnih lastnosti na lestvici omogočajo eko- nomično in hitro metodo za opiso- vanje in merjenje osebnosti. Glavna prednost lestvic je v tem, da so krat- ke in popolnoma razumljive tudi za tistega, ki nima izkušenj s psiholo- škim izrazoslovjem ali opisovanjem osebnosti. Pri lestvici BFO, ki je na- 276 Ventil 23 /2017/ 4 menjena merjenju posamezniko- vih lastnosti, izstopajo faktorji za merjenje energije, sprejemljivosti, vestnosti, čustvene stabilnosti in odprtosti. Lestvica BFO je sestavlje- na iz 40 pridevnikov (osebnostnih lastnosti) na levi in desni strani, ki opisujejo osebnost posameznika. Posamezniki oz. zaposleni se na samoocenjevalnem obrazcu oseb- nostnih lastnosti (BFO) ocenijo. S šablono se za vsako od posameznih petih osebnostnih lastnosti izraču- na nivo strukture osebnosti [5]. Z drugim delom vprašalnika, ki se nanaša predvsem na vedenje in ravnanje zaposlenih v sklopu posa- meznih psihosocialnih tveganj, se ugotavljajo razlike med zaposlenimi z incidenti (nezgoda brez bolniške odsotnosti) in nezgodami pri delu z bolniško odsotnostjo. Drugi del vprašalnika je sestavljen iz 55 vprašanj oz. spremenljivk in je namenjen raziskavi statistično zna- čilnih spremenljivk med posame- zniki, ki so v preteklem petletnem obdobju imeli incident (nezgoda brez bolniške odsotnosti) ali nezgo- do pri delu. Z raziskavo, ki vključuje samooce- njevalni vprašalnik o osebnostnih lastnostih za odrasle po modelu velikih petih osebnostnih lastno- sti (BFO-S) in vprašalnik, ki se navezuje na vedenje in ravnanje v sklopu psihosocialnih tveganj, želimo poiskati osebnostne la- stnosti, ki nakazujejo incidente (manjše nezgode brez bolniške odsotnosti) in nezgode pri delu (nezgode z bolniško odsotno- stjo). Namen raziskave je oceni- ti tudi stopnjo povezanosti med incidenti in nezgodami pri delu zaposlenih pod vplivom psihoso- cialnih tveganj in tudi z njihovim vplivom na nastanek incidentov in nezgod pri delu. V raziskavo je bilo vključenih 213 zaposlenih, ki opravljajo različna delovna opravila v proizvodnji in so pri delu izpostavljeni tveganjem za nastanek incidenta oz. nezgode pri delu. Iz preglednice 1 je razvidno, da je bilo v raziskavo vključenih 213 za- poslenih. Vsi zaposleni so odgovo- rili na vprašanje o starosti in delovni dobi, le 3 zaposleni se niso opre- delili glede izobrazbe. Povprečna starost anketirancev je 41,98 let, več kot polovica anketirancev pa je mlajših od 41 let. Najmlajši anketi- ranec je bil star 21 let, najstarejši 60 let. Zaposleni so izbirali med naslednji- mi stopnjami izobrazbe: 1 – nedokončana osnovna šola, 2 – osnovna šola, 3 – poklicna srednja šola, 4 – tehnična ali druga štiriletna šola, 5 – višja strokovna šola. Najmanj izobražen anketiranec ima nedokončano osnovno šolo – 1, najviše izobražen pa višjo strokovno izobrazbo – 5. Večina anketiranih ima dokončano srednjo poklicno šolo (graf 1). Anketiranci so odgovorili na večino zastavljenih demografskih vprašanj (spol, starost, delovna doba in izo- brazba).Slika 1. Izobrazba zaposlenih v proizvodnih obratih Preglednica 1. Starost, delovna doba in izobrazba anketiranih Statistika Vprašanje: Parametri: V_02_Starost V_03_Del_doba V_04_Izobr N Veljavni odg. 213 213 210 Manjkajoči odg. 0 0 3 Povprečje 41,98 21,70 3,05 Mediana 41,00 21,00 3,00 Minimum 21 1 1 Maksimum 60 41 5 VARNOST PRI DELU 277Ventil 23 /2017/ 4 Od anketiranih je več kot polovica moških. Na anketo je odgovorilo 133 moških (62,4 %) in 80 žensk (37,6 %) (preglednica 2). Vprašanja o incidentih in nezgodah pri delu zajemajo časovno obdobje petih let (preglednica 3). Izpostavljamo vprašanje o dogod- ku ali incidentu v obdobju zadnjih petih let: Ste se na delovnem mestu v zadnjih petih letih poškodova- li, imeli incident (nezgoda pri delu brez bolniške odsotnosti). Od 213 anketiranih dva zaposle- na nista odgovorila. 65,7 % ali 140 zaposlenih v zadnjih petih letih ni imelo incidenta (manjše nezgode pri delu brez bolniške odsotnosti), 33,3 % oz. 71 zaposlenih pa je v zadnjih petih letih imelo incident (manjšo nezgodo pri delu brez bol- niške). Dejanski vzorec 213 anketiranih za- jema 33,3 % zaposlenih z inciden- tom v zadnjih petih letih. Vzorec za- poslenih z incidenti je nekoliko višji, kot je dejansko povprečje inciden- tov in nezgod pri delu v Sloveniji. Zaposlene smo tudi vprašali: Ali ste se na delovnem mestu v zadnjih pe- tih letih poškodovali (nezgoda pri delu z bolniško odsotnostjo (pre- glednica 4)? Število anketiranih, ki niso imeli nezgode pri delu, je bilo 161 oz. 75,6 %, 49 oz. 23,0 % zapo- slenih pa je imelo nezgodo pri delu, ki je zahtevala bolniško odsotnost. Trije anketirani (1,4 % zaposlenih) na to vprašanje niso odgovorili. Z diskriminantno analizo primer- jave dimenzij BFO osebnostnih lastnosti (energija, sprejemljivost, vestnost, čustvena stabilnost in odprtost) smo ugotovili, ali obsta- ja razlika med zaposlenimi, ki so v zadnjih petih letih imeli incident (nezgodo pri delu brez bolniške odsotnosti), in tistimi, ki incidenta niso imeli. Postavili smo hipotezo, da nima- mo statistično značilnih razlik med osebnostnimi lastnostmi zaposle- nih. H0 1: Med zaposlenimi, ki so imeli incident (manjšo nezgodo pri delu brez bolniške odsotnosti), in med osebami, ki niso imele nezgod, ni razlik. Ha 1: Med zaposlenimi, ki so imeli incident (manjšo nezgodo pri delu brez bolniške odsotnosti), obstajajo razlike osebnostnih lastnosti. Preglednica 2. Spol anketiranih V_01_Spol Stat. parametri: Odgovori: Frekvenca Odstotek Veljavni odstotek Odstotek skupaj Veljavni odg. Moški 133 62,4 62,4 62,4 Ženska 80 37,6 37,6 100,0 Skupaj 213 100,0 100,0 Preglednica 4. Število anketiranih zaposlenih z nezgodo pri delu V_06_Nezgoda_na_DM Stat. parametri: Odgovori: Frekvenca Odstotek Veljavni odstotek Odstotek skupaj Veljavni odg. Ne 161 75,6 76,7 76,7 Da 49 23,0 23,3 100,0 Skupaj 210 98,6 100,0 Manjkajoči odg. Ni odgovora 3 1,4 Skupaj 213 100,0 Preglednica 3. Število anketiranih zaposlenih z incidenti V_05_Incident_na_DM Stat. parametri: Odgovori: Frekvenca Odstotek Veljavni odstotek Odstotek skupaj Veljavni odg. Ne 140 65,7 66,4 66,4 Da 71 33,3 33,6 100,0 Skupaj 211 99,1 100,0 Manjkajoči odg. Ni odgovora 2 0,9 Skupaj 213 100,0 VARNOST PRI DELU 278 Ventil 23 /2017/ 4 V preglednici 5 so prikazane povpreč- ne vrednosti in standardni odkloni po dimenzijah osebnostnih lastnosti BFO (BFO_E – energija, BFO_S – spre- jemljivost, BFO_V – vestnost, BFO_C – čustvena stabilnost in BFO_O – od- prtost). Med osebami, ki so v prete- klosti že imele incidente (nezgode brez bolniške odsotnosti), in tistimi, ki incidentov niso imele, pri povpreč- nih vrednostih ni bistvenih razlik. Glede na manjše razlike povprečnih vrednosti pri dimenzijah osebno- stnih lastnosti BFO ugotavljamo, ali obstajajo pri testu enakosti povpre- čij statistično značilne razlike med osebami, ki so imele incident (ne- zgodo pri delu brez bolniške odso- tnosti), in osebami, ki incidenta niso imele (preglednica 6). Ničelne hipoteze ne zavrnemo, ker vrednosti (p) Sig. (koeficient po- membnosti) niso manjše od 0,05, z izjemo BFO_S, kar pomeni, da so povprečja pri spremenljivkah oz. di- menzijah osebnostnih lastnosti po- dobne. To posebej velja za dimen- zije BFO_E – energija, BFO_V – ve- stnost, BFO_C – čustvena stabilnost in BFO_O –odprtost, medtem ko ima dimenzija BFO_S – sprejemljivost raz- lična povprečja, ki so različna med ti- stimi zaposlenimi, ki so imeli incident (nezgodo brez bolniške odsotnosti), in tudi tistimi, ki incidenta niso imeli. Ker imamo samo dve skupini, pre- glednica lastnih vrednosti (pregle- dnica 7) prikazuje 100-odstotno razliko oz. varianco med skupinama, izračunana moč (kanonična korela- cija) med diskriminantno funkcijo in skupinama pa je 0,322. Preglednica 5. Skupinska statistika dimenzij osebnostnih lastnosti BFO – incidenti Skupinska statistika Stat. parametri: V_05_Incident_na_DM Povprečje Standardni odklon Število odgovorov skupaj Neutežene vrednosti Utežene vrednosti Ne BFO_E 34,22 5,893 132 132,000 BFO_C 39,95 7,243 132 132,000 BFO_O 39,08 6,024 132 132,000 BFO_S 41,04 6,688 132 132,000 BFO_V 43,55 6,755 132 132,000 Da BFO_E 32,99 5,714 70 70,000 BFO_C 39,20 7,162 70 70,000 BFO_O 40,60 6,130 70 70,000 BFO_S 42,93 5,834 70 70,000 BFO_V 43,50 6,462 70 70,000 Skupaj BFO_E 33,79 5,847 202 202,000 BFO_C 39,69 7,206 202 202,000 BFO_O 39,61 6,089 202 202,000 BFO_S 41,69 6,453 202 202,000 BFO_V 43,53 6,639 202 202,000 Preglednica 6. Test enakosti povprečij dimenzij osebnostnih lastnosti BFO – incidenti (nezgoda pri delu brez bolniške) Test enakosti povprečij Stat. param. Os.lastnosti: Wilksova lambda F df1 df2 Koeficient pomembnosti Sig. BFO_E ,990 2,048 1 200 ,154 BFO_C ,998 ,500 1 200 ,480 BFO_O ,986 2,864 1 200 ,092 BFO_S ,980 3,985 1 200 ,047 BFO_V 1,000 ,002 1 200 ,963 Preglednica 7. Preglednica lastnih vrednosti osebnostnih lastnosti BFO – incidenti (nezgoda pri delu brez bolniške) Lastne vrednosti Funkcija Lastne vrednosti Sprememba [%] Kumulativa [%] Kanonična korelacija 1 ,115* 100,0 100,0 ,322 * Prva kanonična diskriminantna funkcija uporabljena v analizi VARNOST PRI DELU 279Ventil 23 /2017/ 4 V preglednici 8 je prikazana vrednost Wilksove lambde s statistično zna- čilnostjo diskriminantne funkcije. Na statistično značilnost vpliva zgolj spremenljivka oz. osebnostna dimen- zija BFO_S – sprejemljivost. V preglednici 9 – standardizirani ko- eficienti diskriminantnih funkcij so prikazane vrednosti spremenljivk. Najvišjo vrednost ima spremenljivka oz. osebnostna dimenzija BFO_S – sprejemljivost, 1,016, druga je spre- menljivka BFO_O – odprtost, medtem ko so vse ostale spremenljivke, kot so BFO_V – vestnost, BFO_C – čustve- nost in BFO_E – energija, z negativnim predznakom. Povezane korelacije znotraj skupine med diskriminantnimi spremenljiv- kami in standardiziranimi kanon- skimi diskriminacijskimi funkcijami. Spremenljivke, ki jih določi absolutna velikost korelacije. Preglednica strukturnih vrednosti uteži (preglednica 10) prikazuje po- dane korelacije med spremenljivko in diskriminantno funkcijo. V matriki so izpisane korelacije tudi za spre- menljivke osebnostnih dimenzij BFO, ki niso statistično značilne. Največji vpliv na oblikovanje diskriminantne funkcije ima statistično značilna spre- menljivka BFO_S (sprejemljivost). Z nestandardiziranimi koeficienti osebnostnih lastnosti BFO_S lahko zaposlenim z ustreznim poznavanjem enot dodelimo (opredelimo) ustrezno pripadajočo skupino (preglednica 11). Skupina = 0,159*X1 – 1.985 (1) Nestandardizirane kanonične diskri- minantne funkcije, ocenjene v skupine Povprečna vrednost centroidov (pre- glednica 12) prikazuje vrednosti po diskriminantni funkciji za posamezni- ke z osebnostnimi lastnostmi BFO, ki so v preteklosti imeli incident (nezgo- do pri delu brez bolniške odsotnosti), in tistimi, ki tega niso imeli. Preglednica 8. Wilksova lambda osebnostnih lastnosti BFO – incidenti (nezgoda pri delu brez bolniške) Wilksova lambda Preizkus funkcije Wilksova lambda Hi-kvadrat df Koeficient pomembnosti 1 ,897 21,578 5 ,001 Preglednica 9. Standardizirani koeficienti diskriminantnih funkcij osebno- stnih lastnosti BFO – incidenti (nezgoda pri delu brez bolniške) Standardizirani koeficienti diskriminantnih funkcij Koeficienti: Os.lastnosti: Funkcija 1 BFO_E –,746 BFO_C –,516 BFO_O ,784 BFO_S 1,016 BFO_V –,395 Preglednica 10. Strukturne vrednosti uteži osebnostnih lastnosti BFO – in- cidenti (nezgoda pri delu brez bolniške) Strukturna matrika variance Koeficienti: Os.lastnosti: Funkcija 1 BFO_S ,415 BFO_O ,352 BFO_E –,298 BFO_C –,147 BFO_V –,010 Preglednica 11. Nestandardizirani koeficienti osebnostnih lastnosti – inci- denti (nezgoda pri delu brez bolniške) Nestandardizirani koeficienti Koeficienti: Os.lastnosti: Funkcija 1 BFO_E –,128 BFO_C –,072 BFO_O ,129 BFO_S ,159 BFO_V –,059 (konstanta) –1,985 Preglednica 12. Preglednica centroidov osebnostnih lastnosti BFO – inci- denti (nezgoda pri delu brez bolniške) Funkcija centroidov Koeficienti: V_05_Incident_na_DM Funkcija 1 Ne –,246 Da ,464 VARNOST PRI DELU 280 Ventil 23 /2017/ 4 Fisherjeva linearna diskriminantna funkcija S preglednico klasifikacijskih ko- eficientov (preglednica 13) lahko v bodoče glede na osebnostne lastnosti posameznikov in pri- dobljene osebnostne lastnosti dimenzije BFO razvrščamo po- sameznike tako, da ugotavljamo, ali so zaradi osebnostnih lastno- sti bolj podvrženi incidentom kot ostali. ■ 3. Rezultati raziskave osebnostnih lastnosti in povezava z incidenti Z izdelano formulo iz klasifikacijskih koeficientov osebnostnih lastnosti lahko ob ustreznem poznavanju enot zaposlene razvrstimo v ustre- zno skupino. Zaposlenega glede na enoto X1 opredelimo v skupino, v kateri doseže večjo število točk. Incident (nezgoda pri delu brez bolniške) (Ne) = 0,416*X1 – 28,810 (2) Incident (nezgoda pri delu brez bolniške) (Da) = 0,529*X1 – 30,932 (3) Iz preglednice 14 je razvidno, da je skupno pravilno razvrščenih 68,8 % anketirancev, od tega 91,7 % zaposlenih, ki niso imeli inciden- ta (Ne) oz. nezgode brez bolniške odsotnosti, in 24,3 % zaposlenih, ki so imeli incident (Da) oz. nezgodo brez bolniške odsotnosti. Ugotovili smo, da je BFO_S (spreje- mljivost) statistično značilna oseb- Preglednica 13. Klasifikacijski koeficienti osebnostnih lastnosti BFO – inci- denti (nezgoda pri delu brez bolniške) Klasifikacijski koeficienti V_05: Os.lastnosti: V_05_Incident_na_DM Ne Da BFO_E ,248 ,157 BFO_C –,033 –,084 BFO_O ,490 ,582 BFO_S ,416 ,529 BFO_V ,307 ,265 (konstanta) –28,810 –30,932 Preglednica 14. Klasifikacijska preglednica osebnostnih lastnosti BFO – incidenti Klasifikacijski rezultati* V_05_Incident_ na_DM Odg.: Predvidena razvrstitev po skupinah Skupaj Ne Da O rig in al Št. Ne 121 11 132 Da 53 17 70 Neusklajeni primeri 1 0 1 % Ne 91,7 8,3 100,0 Da 75,7 24,3 100,0 Neusklajeni primeri 100,0 ,0 100,0 * 68,3 % prvotno razvrščenih primerov se pravilno razvrsti. Preglednica 15. Skupinska statistika dimenzij osebnostnih lastnosti BFO – nezgod Skupinska statistika Stat. parametri: V_05_Incident_na_DM Povprečje Standardni odklon Število odgovorov skupaj Neutežene vrednosti Utežene vrednosti Ne BFO_E 38,05 6,216 153 153,0 BFO_C 39,52 7,192 153 153,0 BFO_O 39,25 6,062 153 153,0 BFO_S 41,15 6,386 153 153,0 BFO_V 43,33 6,685 153 153,0 Da BFO_E 38,06 5,761 49 49,0 BFO_C 40,22 7,298 49 49,0 BFO_O 40,73 6,096 49 49,0 BFO_S 43,39 6,432 49 49,0 BFO_V 44,14 6,522 49 49,0 Skupaj BFO_E 38,05 6,094 202 202,0 BFO_C 39,69 7,206 202 202,0 BFO_O 39,61 6,089 202 202,0 BFO_S 41,69 6,453 202 202,0 BFO_V 43,53 6,639 202 202,0 VARNOST PRI DELU 281Ventil 23 /2017/ 4 nostna lastnost, ki vpliva na ravnanje posameznikov, povezanih z incidenti oz. z manjšimi nezgodami pri delu, ki ne zahtevajo bolniškega staleža. Z diskriminantno analizo smo poi- skali razlike med osebnostnimi la- stnostmi v skupinah zaposlenih, ki so v preteklosti imeli nezgodo pri delu, ki je zahtevala bolniški stalež, in zaposlenimi, ki nezgode pri delu niso imeli. H0 1: Med zaposlenimi, ki so imeli nezgodo pri delu z bolniško od- sotnostjo, in med osebami, ki niso imeli nezgode pri delu, ni razlik. Ha 1: Med zaposlenimi, ki so imeli incident (manjšo nezgodo pri delu brez bolniške odsotnosti), obstajajo razlike v osebnostnih lastnostih. Iz preglednice 15 Skupinska statisti- ka dimenzij osebnostnih lastnosti BFO – nezgode je razvidno, da med skupinama zaposlenih, ki so imeli nezgodo pri delu z bolniško odso- tnostjo (Da), in skupino zaposlenih (Ne), ki nezgode pri delu niso imeli, ni večjih razlik. Med povprečnimi vrednostmi osebnostnih dimenzij BFO_E (energija), BFO_V (vestnost), BFO_C (čustvena stabilnost), BFO_S (sprejemljivost) in BFO_O (odprtost) ni bistvenih razlik. V preglednici 16 Test enakosti pov- prečij so vidne izračunane vredno- sti Sig. > 0,0. Izjema je le vrednost BFO_S (sprejemljivost), ki ima vre- dnost koeficient pomembnosti Sig. < 0,05. Preglednica lastne vrednosti oseb- nostnih lastnosti BFO – nezgo- de (preglednica 17) nam nakazuje nizko lastno vrednost, kar odraža tudi šibkost diskriminantne funk- cije. Vrednost kanonične korelacije 0,196 je nižja od primerne, ki znaša med 0,3 in 0,9. V preglednici Wilksove lambde osebnostnih lastnosti BFO – nezgo- de (preglednica 18) je vrednost ko- eficienta pomembnosti Sig. > 0,05, kar pomeni, da je diskriminantna funkcija statistično neznačilna. Ničelne hipoteze ne zavrnemo, ker je izračunana vrednost Sig. 0,170 > 0,05. Med zaposlenimi, ki so imeli nezgodo pri delu z bolniško odso- tnostjo, in zaposlenimi, ki niso imeli nezgode pri delu, ni razlik. ■ 4 Zaključek Raziskava je kombinacija dveh vpra- šalnikov: vprašalnika, izdelanega s psihologom, ki temelji na lastni raz- iskavi psihosocialnih tveganj, ki vpli- vajo na vedenje in ravnanje zaposle- nih, ter vprašalnika za merjenje struk- ture osebnosti (BFO), ki ga pri svojem delu uporabljajo izključno psihologi. Z raziskavo osebnostnih lastnosti BFO_E (energija), BFO_V (vestnost), BFO_C (čustvena stabilnost) in BFO_O (odprtost) je bila opravlje- na raziskava med zaposlenimi z nezgodami pri delu in zaposlenimi brez nezgod. Pri raziskavi osebnostnih lastnosti zaposlenih v podjetju smo primer- jali skupine zaposlenih, ki so ime- li incident (manjšo nezgodo brez bolniške odsotnosti), in zaposlene z nezgodo pri delu, ki je zahtevala bolniško odsotnost. Preglednica 16. Test enakosti povprečij dimenzij osebnostnih lastnosti BFO – nezgode Test enakosti povprečij Stat. param. Os.lastnosti: Wilksova lambda F df1 df2 Koeficient pomembnosti Sig. BFO_E 1,000 ,000 1 200 ,988 BFO_C ,998 ,351 1 200 ,554 BFO_O ,989 2,225 1 200 ,137 BFO_S ,978 4,540 1 200 ,034 BFO_V ,997 ,551 1 200 ,459 Preglednica 17. Preglednica lastnih vrednosti osebnostnih lastnosti BFO – nezgode Lastne vrednosti Funkcija Lastne vrednosti Sprememba v [%] Kumulativa v [%] Kanonična korelacija 1 ,040* 100,0 100,0 ,196 * Prva kanonična diskriminatna funkcija je uporabljena v analizi. Preglednica 18. Wilksova lambda osebnostnih lastnosti BFO – nezgode Wilksova lambda Preizkus funkcije Wilksova lambda Hi-kvadrat df Koeficient pomembnosti Sig. 1 ,962 7,753 5 ,170 VARNOST PRI DELU 282 Ventil 23 /2017/ 4 Rezultati raziskave so pokazali, da je skupina zaposlenih z osebnostnimi lastnostmi BFO_S (sprejemljivost), ki so bolj nagnjeni k sodelovanju in prijaznosti, tudi bolj podvržena incidentom (manjšim nezgodam pri delu brez bolniške), kar je naka- zala tudi statistična značilnost. Za nezgode pri delu, ki zahtevajo bol- niško odsotnost, nismo dobili sta- tistične značilnosti za osebnostne lastnosti. Z raziskavo vpliva človeškega de- javnika na ravnanje in vedenje za- poslenih, kadar so pod vplivom do- ločenih psihosocialnih tveganj, smo primerjali štiri skupine zaposlenih. Z diskriminantno analizo smo primer- jali zaposlene: · ki niso imeli nezgode, · ki so imeli incident - manjšo ne- zgodo pri delu brez bolniške od- sotnosti, · ki so imeli incident in nezgodo pri delu, ter tiste, · ki so imeli samo nezgodo pri delu z bolniško odsotnostjo. Celoten vprašalnik je zajemal 55 vprašanj ali 55 spremenljivk, od katerih je bilo 31 statistično značil- nih. Večina spremenljivk je vezanih na vedenje in ravnanje zaposlenih. Poseben poudarek pa je bil na 11 spremenljivkah, ki so neposredno povezane s psihosocialnimi tvega- nji. Rezultati raziskave, neposredno vezane na psihosocialna tveganja, kadar so zaposleni podvrženi dolo- čenim pritiskom za dosego cilja, so med 11 spremenljivkami nakazali 9 statistično značilnih spremenljivk. Lahko zaključimo, da so osebnostne lastnosti posameznikov povezane z vedenjem in ravnanjem zaposlenih, kar vpliva na manjše nezgode pri delu. Prav tako to velja za različno vedenje in ravnanje zaposlenih v trenutkih, kadar so podvrženi priti- skom. Ugotovljeno je, da zaposleni za dosego cilja, še posebej zaposle- ni z incidenti in nezgodami, opu- ščajo določena pravila ravnanja, kar hitreje vodi do nastanka nezgod. Literatura [1] Balantič, Z., Polajnar. A., Jevšnik, S.: Ergonomija v teoriji in pra- ksi (Ergonomics in theory and practice), Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2016. [2] Zupančič, J., Marn, J.: Sinteza orodij za analizo človeške na- pake po metodi analize spo- znavne zanesljivosti in napak ter analize drevesa odpovedi, Strojniški vestnik 8, Ljubljana, 2002. [3] Bucik, V., Boben, D., Hruševar - Bobek, B.: Pet velikih faktorjev osebnosti, Psihološka obzorja 4, 1997. [4] Bucik, V., Boben, D., Hruševar - Bobek, B.: Samoocenjevalna lestvica BFO-S, Center za psi- hodiagnostična sredstva, d. o. o., Ljubljana, 1998. [5] Caprara, G. V., Barbaranelli, C., Borgogni, L., Bucik, V., Boben, D.: Priročnik Model velikih pet, Pripomočki za merjenje strukturne osebnosti, Center za psihodiagnostična sredstva, Ljubljana, 2002. Individuals' personality traits in relation to work accidents Abstract: When performing monotonous work, similar accidents may occur for a variety of reasons. Most of them originate in the nature of the individual or in their personality traits. The main and predominant causes are those related to the human factor. We have conducted research into the psychology of human traits (or personal characteristics) of those indi- viduals who have already been involved in an incident (minor accident not resulting in medical leave) or in a work accident. We the used discriminant analysis to identify the differences between personality traits or characteristics of the employees involved in an incident or work accident and the employees who have not been involved in them. In a similar way, we separated specific variables pertaining to the psychosocial risks and directly in- fluencing employee conduct, which in turn is related to incidents and accidents. Employee conduct can be identified in view of personality traits, and conclusions can be applied in preventive action. Conduct of the human factor is also strongly affected by psychosocial risks (pressure on the employee, tight schedule, stress, harassment, etc.) which are more related to the conduct of superiors in relation to their su- bordinates. Therefore, the management or leadership methods and approaches should be changed in some cases. Keywords: human factor, work accidents, psychosocial risks, personality traits VARNOST PRI DELU MEHATRONIKA Prvi priročnik za mehatroniko v slovenskem jeziku Mehatronika - Prevod izvirnika: Fachkunde Mechatronik - Vezava: trda - Strani: 624 - Mere: 170 x 240 mm - ISBN: 9789616361873 Cena: 40,00 EUR Založba Pasadena d.o.o. Tehnološki park 20, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 475 95 35 e-pošta: knjige@pasadena.si www.pasadena.si Družite se z nami na družabnih omrežjih! POKLIČ ITE (01) 475 95 35 OBIŠČIT E www.pas adena.si Pasadena_Mehatronika_A4 oglas_1k.qxp_Layout 1 229/08/16 13:29 Page 1 283Ventil 23 /2017/ 4 MEHATRONIKA Prvi priročnik za mehatroniko v slovenskem jeziku Mehatronika - Prevod izvirnika: Fachkunde Mechatronik - Vezava: trda - Strani: 624 - Mere: 170 x 240 mm - ISBN: 9789616361873 Cena: 40,00 EUR Založba Pasadena d.o.o. Tehnološki park 20, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 475 95 35 e-pošta: knjige@pasadena.si www.pasadena.si Družite se z nami na družabnih omrežjih! POKLIČ ITE (01) 475 95 35 OBIŠČIT E www.pas adena.si Pasadena_Mehatronika_A4 oglas_1k.qxp_Layout 1 229/08/16 13:29 Page 1 284 Ventil 23 /2017/ 4 Informacijska arhitektura za proizvodno analitiko Andrej DEBENJAK, Pavle BOŠKOSKI, Bojan MUSIZZA, Miha KERN, Andrej BIČEK Izvleček: Predstavljeni sistem za proizvodno analitiko je zasnovan po načelih industrije 4.0. Sistem vključuje informacije iz različnih proizvodnih korakov in procesov. Zasnovan je tako, da upošteva koncepte integracije po- slovnih aplikacij (EAI). Obdelavo izvajajo agenti, ki delujejo v lokalnem oblaku družbe. Komunikacijska hrbtenica sistema je zasnovana kot vodilo poslovnih servisov (ESB), ki obravnava in posreduje vsa sporočila med vplete- nimi entitetami. Sporočilni sistem deluje po načinu objavi-naroči. Tak pristop omogoča nemoteno delovanje proizvodnih linij tudi v primerih, ko je komunikacijski kanal prekinjen. Implementirani moduli med drugim izva- jajo in omogočajo: snovanje testnih protokolov, samonastavljanje mej kakovosti, statistično analizo podatkov o proizvodnji, alarmiranje, sledljivost proizvodnje in ustvarjanje poročil. V sistem je vključenih več proizvodnih linij podjetja Domel na treh geografskih lokacijah, od katerih sta dve v Sloveniji in ena na Kitajskem. Ključne besede: proizvodna analitika, industrija 4.0, integracija poslovnih aplikacij PROIZVODNA ANALITIKA ■ 1 Uvod Industrija 4.0 izpostavlja naslednja štiri načela snovanja sistemov pa- metnih tovarn: interoperabilnost, transparentnost informacij, dis- tribuirano odločanje in tehnična podpora. Osnovna problematika, ki jo obravnavajo načela pametnih tovarn, je povezana z upravljanjem podatkov. Ti so vezani na poslovne in proizvodne procese, infrastruktu- ro, zaposlene, izdelke itd. Industrij- ska oprema že omogoča dostop do podatkov. Težave, s katerimi se je potrebno spopasti, pa so raznoli- kost komunikacijskih protokolov in podatkov ter integracija. Najučinko- vitejši način spopadanja s temi te- žavami je uporaba načel integracije poslovnih aplikacij (ang. enterprise application integration – EAI), ki spodbuja integracijo podatkov na višjem nivoju [1]. Področje EAI se je začelo razvijati v poznih 90. letih 20. stoletja. Številni projekti, namenjeni vpeljavi kon- ceptov EAI v velike poslovne siste- me, so bili označeni kot neuspešni. Po nekaterih ocenah je bilo takšnih projektov do 70 % [2]. Izpostavlje- ne težave se nanašajo predvsem na nenehno spreminjanje zahtev, pomanjkanje ustreznih kadrov z iz- kušnjami na več različnih področjih, neenotne standarde itd. Kljub temu so se načela EAI izkazala za koristna, kar se odraža v vse večjih potrebah po vpeljavi EAI v vse številnejših in- dustrijskih panogah. Koncepti EAI so v vseh teh letih do- segli zrelost, poleg tega pa je bila razvita vrsta orodij, ki omogočajo njihovo implementacijo. Do sedaj je EAI deležen največjih uspehov v panogi telekomunikacij. Zaradi tega smo se odločili, da bomo uporabi- li tam že uveljavljena orodja. Ta so podprta v trenutno uveljavljenih re- šitvah v oblaku – to so tako imeno- vana vodila poslovnih servisov (ang. enterprise service bus – ESB) oziro- ma posredniki sporočil. Poleg tega so vsa ta orodja prosto dostopna. V tem prispevku je predstavljena in- formacijska arhitektura za proizvo- dno analitiko, ki je bila implemen- tirana v podjetju Domel. Celoten sistem je zasnovan po načelih EAI. Podani so v sistem vključeni proi- zvodni procesi, arhitektura zasno- vanega sistema in pregled njegovih trenutnih zmožnosti. ■ 2 Opis procesov Proizvodni procesi v podjetju Do- mel so v največji meri razdeljeni na podlagi družin motorjev, ki jih proizvaja podjetje. Kljub razlikam vsebuje splošni model proizvodne linije naslednje gradnike: – več različnih montažnih mest, – več vmesnih testnih postaj, ki ocenjujejo kakovost določenih komponent, in – končno testno celico, na kateri se izvedejo programiranje krmil- nikov, nastavljanje parametrov in končna kontrola kakovosti. Proizvodni procesi so locirani na dveh lokacijah v Sloveniji in eni lo- Dr. Andrej Debenjak, univ. dipl. inž., dr. Pavle Boškoski, univ. dipl. inž., dr. Bojan Musizza, univ. dipl. inž., vsi Institut »Jožef Stefan«, Ljubljana; Miha Kern, dipl. inž., Domel, d. o. o., Železniki; mag. Andrej Biček, univ. dipl. inž., Nela, d. o. o., Železniki 285Ventil 23 /2017/ 4 PROIZVODNA ANALITIKA kaciji na Kitajskem. Potrebne infor- macije so tudi v poslovnem sistemu ERP. Glavni cilj je omogočiti adaptiv- no vodenje proizvodnje z uvedbo funkcij samonastavljivosti, sprotnega zaznavanja odstopanj, celostne sle- dljivosti izdelkov in proizvodnje ter učinkovitega dostopa do zgodovine. Zaradi porazdeljene proizvodnje je nemogoče zagotoviti neprekinjen pretok informacij in dostopa do po- datkov, ki so shranjeni v centralnem informacijskem sistemu podjetja. Kljub temu pa je zaradi neprestane večizmenske proizvodnje potrebno zagotoviti neprekinjeno delovanje celotnega sistema ob predposta- vljeni nezanesljivi komunikaciji. V kontekstu EAI so proizvodne li- nije viri informacij. To pomeni, da pri normalnem delovanju ne potre- bujejo neprekinjene medsebojne komunikacije v realnem času. Ne- posredna in takojšnja komunikacija je potrebna le ob spremembi tipa izdelovalnega motorja. ■ 2.1 Specifikacija sporočil Prva koraka pri definiranju strukture EAI sta nabor in struktura splošnih sporočil, ki ustrezno opisujejo proi- zvodne procese. V podjetju Domel je to virtualna različica motorja z vsemi parametri in značilkami kakovosti. Ker nabor parametrov in značilk ni fi- ksen, virtualna entiteta motorja vse- buje le osnovne podatke tipa motor- ja ter nabor parametrov, ki jih vsaka proizvodna linija poljubno izpolni. ■ 2.2 Komunikacija med entitetami sistema Vsako montažno (delovno) mesto je komponenta sistema, ki ima lahko vlogo vira ali uporabnika podatkov. V določenih primerih imajo posamezna mesta dvojno vlogo – tipičen tak pri- mer so mesta za končno kontrolo. Pri zasnovi komunikacijske arhitekture smo se odločili za strategijo objavi- -naroči (ang. publish-subscribe). Ta- kšna strategija omogoča neprekinje- no delovanje strojev tudi v primeru odpovedi komunikacijskih kanalov. V ta namen smo uporabili ESB z op- cijskim vmesnim lokalnim pomnilni- kom za začasno shranjevanje sporo- čil v primeru nedostopnosti glavnega ESB-ja, ki je hrbtenica sistema. Na sprejemni strani je nabor agentov, ki so »naročeni« na določen tip spo- ročil in v primeru njim namenjenega sporočila izvedejo ustrezna opravila in obdelave. Rezultat teh obdelav so lahko zapisi v podatkovno bazo, nova sporočila, ki se ponovno objavijo na ESB za nadaljnjo obdelavo, itd. ■ 2.3 Komunikacija z ostalimi informacijskimi sistemi podjetja Poleg komponent proizvodnih pro- cesov sistem vključuje tudi ostale in- formacijske sisteme podjetja, kot na primer sistem ERP. Podatki sistema ERP so glavni vir osnovnih podatkov o izdelku. Na podlagi teh podatkov poteka nastavljanje določenih kom- ponent proizvodnje. Za komunikaci- jo s sistemom ERP je bil zgrajen na- menski integracijski agent. ■ 3 Arhitektura sistema in opis posameznih komponent Arhitektura sistema je prikazana na sliki 1. Hrbtenica sistema je ESB, ki skrbi za prenos vseh podatkov med moduli in agenti celotnega sistema. Kot vir podatkov (na levi strani slike) so komponente proizvodnega pro- cesa ter sistem ERP. Centralni del predstavlja vzpostavljeni oblak, ki gostuje nabor aplikacij, ki analizira- jo poslana sporočila in zagotavljajo ustrezne akcije in odgovore. ■ 3.1 ESB ESB je implementiran z orodjem RabbitMQ, ki ponuja zelo učinkovit, zanesljiv in varen način posredova- nja sporočil [3, 4]. RabbitMQ poleg tega omogoča začasni lokalni spo- min, ki skrbi za hranjenje določe- nega števila sporočil v času, ko je komunikacija med različnimi ESB-ji in ostalimi deli sistema prekinjena. Poleg karakteristik je bil za izbiro RabbitMQ-ja dodatni razlog njego- Slika 1. Arhitektura sistema 286 Ventil 23 /2017/ 4 va uporaba pri že uveljavljenih reši- tvah v oblaku in na področju pame- tnih tovarn. Takšna primera sta plat- formi Azure in Predix, ki v ozadju za ESB uporabljata RabbitMQ. ■ 3.2 Aplikacije in agenti v oblaku Zgrajeni sistem ponuja več različnih modulov in agentov, ki pokrivajo določene komponente procesne analitike. Nabor aplikacij v oblaku vsebuje: – aplikacijo za nastavljanje testnih protokolov, – agenta za samonastavljanje di- agnostičnih mej kakovosti na podlagi statistične obdelave zgodovinskih podatkov, – agenta za sprotno analizo kako- vosti izdelkov in posredovanje alarmov, – aplikacijo za učinkovito sledlji- vost in odpremo izdelkov, – aplikacijo za ustvarjanje poročil. Dodatno sta v sistem vključe- na še dva modula, ki uporabljata rezultate obdelav, čeprav so del proizvodnih linij. To sta modu- la za končno kontrolo kakovosti in programiranje ter nastavljanje motorjev. Sistem vključuje tudi po- datkovno bazo, v katero se shra- njujejo vsi podatki, meritve, rezul- tati obdelav itd. Zaradi raznolikosti proizvodnje smo za strukturo baze uporabili standard MIMOSA OSA- -EAI. Struktura je dovolj fl eksibilna in omogoča shranjevanje podat- kov proizvodnje kot tudi podatkov o izdelkih. ■ 3.3 Aplikacija za nastavljanje testnih protokolov Aplikacija za nastavljanje testnih protokolov je glavni vir podatkov, po katerih potekata procesa pro- gramiranja krmilnikov in končne kontrole kakovosti izdelkov. Po- stopek končne kontrole kakovosti se izvaja po protokolu, ki je defi - niran za vsak tip motorja posebej. Protokol je zaporedje meritev in obratovalnih pogojev na podla- gi zahtev razvojnega oddelka in kupcev. Sistem je zasnovan tako, da ne omejuje fl eksibilnosti pri defi nira- nju testnih protokolov. Ob spre- membi testnega protokola se prek ESB pošljejo ustrezna sporočila, na podlagi katerih se sprotno prilagodi delovanje linij za končno kontrolo. Nastavljanje protokolov poteka s pomočjo spletnega vmesnika, ki je prikazan na sliki 2. ■ 3.4 Agent za samonastavljanje mej kakovosti Končna kakovost izdelka se poda na podlagi 70–120 značilk. Vre- dnosti značilk se določi z direk- tnim merjenjem ali kot rezultat na- tančne obdelave signalov. Proces v celoti poteka na linijah za končno kontrolo kakovosti. Veliko število značilk omogoča zelo natančno ocenjevanje kakovosti izdelka. Po drugi strani pa je obvladovanje take številčne množice značilk za vsak tip izdelka lahko zelo kom- pleksen proces. S podrobno analizo podatkov smo določili statistične lastnosti posa- meznih značilk. Na podlagi spro- tnih podatkov agent samodejno analizira trenutne porazdelitve vrednosti značilk. Operater lahko na podlagi informacij agenta na- stavi želeno verjetnost napačne odločitve in modul samodejno predlaga nove meje za kakovost. Tipičen prikaz rezultatov je prika- zan na sliki 3. Slika 2. Vmesnik za nastavljanje testnih protokolov PROIZVODNA ANALITIKA 287Ventil 23 /2017/ 4 ■ 3.5 Aplikacija za učinkovito sledljivost in odpremo izdelkov Osebje ima neposreden dostop do celotne zgodovine posameznega iz- delka in potekov kakovosti določenih komponent. S tem se na enostaven način pridobijo vse informacije o kakovosti izdelka in kakovosti po- sameznih vgrajenih komponent. Na podlagi vseh teh podatkov, ki se zbi- rajo vzdolž celotnega proizvodnega procesa, poteka tudi zadnja kontrola pred odpremo izdelkov. Pri končni odpremi izdelka aplikacija opravi zli- vanje informacij o kakovosti in poda končno odločitev, ali je izdelek prime- ren za odpremo. Operater lahko spre- mlja trenutne odločitve prek spletne- ga vmesnika, ki je prikazan na sliki 4. ■ 3.6 Aplikacija za ustvarjanje poročil V sistemu obstajata dva tipa poro- čil, in sicer poročila, ki se ustvarijo ad-hoc, in poročila, ki se izdelujejo periodično. V prvem primeru upo- rabnik poljubno odda zahtevo za novo poročilo. V drugem primeru pa sistem samodejno ustvari po- ročilo. Rezultat obeh postopkov je obvestilo uporabniku o novem poročilu, ki je na voljo za pregled na spletu v obliki Excel in PDF. ■ 3.7 Implementacija sistema in licenčnine Za implementacijo sis- tema smo uporabili le odprtodostopne (od- prtokodne) rešitve. Pri tem je tudi struktu- ra MIMOSA OSA-EAI prostodostopna. Na ta način smo se v celoti izognili z licenčninami povezanim stroškom. Poudariti je potreb- no, da so uporabljena orodja implementirana tudi pri rešitvah za pa- metne tovarne prepo- znavnih ponudnikov. ■ 4 Zaključek Predstavljeni sistem za proizvodno analitiko ponuja celostno rešitev od zajema podatkov komunikacije, shranjeva- nja, analize pa vse do grafi čne pred- stavitve rezultatov. Sistem je bil za- Slika 3. Rezultat analize modula za samonastavljanje mej kakovosti Slika 4. Vmesnik za sledljivost in odpremo izdelkov PROIZVODNA ANALITIKA 288 Ventil 23 /2017/ 4 snovan in implementiran v podjetju Domel. V sistem je že povezanih več proizvodnih procesov, ki so posta- vljeni na treh lokacijah v Sloveniji in tujini. Komunikacijsko-informacijski sis- tem je zasnovan po najnovejših smernicah industrije 4.0. Uporablje- na orodja pa so integrirana v najso- dobnejših oblačnih rešitvah prepo- znavnih ponudnikov oblačnih reši- tev. To potrjuje pravilnost odločitev pri izbiri orodij in zagotavlja hiter prenos novih rešitev v naš sistem v prihodnosti. Prednost rešitve je predvsem v neo- mejeni in enostavni skalabilnosti ter preprosti uporabi že razvitih rešitev (agentov in aplikacij) za nove proi- zvodne procese. Literatura [1] D. Slama, F. Puhlmann, J. Morri- sh, R. M. Bhatnagar, Enterprise IoT: Strategies and Best Prac- tices for Connected Products and Services, O'Reilly Media, 2015. [2] G. Trotta, Dancing Around EAI ‘Bear Traps’, Ebizq, http://www. ebizq.net/topics/int_sbp/fea- tures/3463.html, 2013. [3] RabbitMQ, http://www.rabbit- mq.com, 2017. [4] A. Videla and J. J. W. Williams, RabbitMQ in Action: Distri- buted Messaging for Every- one, Manning Publications, 2012. Information architecture for production analytics Abstract: The presented system for production analytics is designed according to the principles of Industry 4.0. It integrates information from various production steps and processes. The system is designed by taking into account the concepts of enterprise application integration (EAI). The processing is performed by agents that are implemented within the company's on-premises cloud. The communication backbone of the system is an enterprise service bus (ESB) that handles all the messages among the involved parties. The communi- cation is built according to the publish-subscribe concept. Such an approach allows uninterrupted operation of the production sites even in cases when the communication channel is down. Among others, the system comprises modules performing the following tasks: commissioning and versioning of testing protocols, self- -tuning of quality limits, statistical analysis of production data, alarm generation and processing, production tracking and report generation. The system covers a number of production lines in the company Domel in three geographic locations, two of which are in Slovenia and the third one being in China. Keywords: production analytics, industry 4.0, enterprise application integration PROIZVODNA ANALITIKA Energetika Terote – indurijsko vzdrževanje in čiščenje Avtomatizacija, mehatronika in indurijska elektronika Lesnoobdelovalni roji, orodja in repromaterial, gozdna tehnologija Mednarodni tehnološki sejem Celjski sejem, 18.-21. april 2018 www.ce-sejem.si Celjski sejem d.d., Dečkova 1, 3000 Celje Več informacij o sejmu: Marjana Žgajner, T: 03 54 33 204, M: 041 369 414, E: marjana.zgajner@ce-sejem.si (Energetika, Terote – indu rijsko vzdrževanje in čiščenje) Katja Goršek, T: 03 54 33 207, M: 031 323 074, E: katja.gorsek@ce-sejem.si (Avtomatizacija, mehatronika in indu rijska elektronika, lesnoobdelovalni roji, orodja in repromaterial, gozdna tehnologija) RAZSTAVLJAVCI – DOBRO JE VEDETI! Rok za prijavo: 12. december 2017 (z zgodnjo prijavo do 10.10.2017 si zagotovite nižje cene raz avnega pro ora) 1. 289Ventil 23 /2017/ 4 Energetika Terote – indurijsko vzdrževanje in čiščenje Avtomatizacija, mehatronika in indurijska elektronika Lesnoobdelovalni roji, orodja in repromaterial, gozdna tehnologija Mednarodni tehnološki sejem Celjski sejem, 18.-21. april 2018 www.ce-sejem.si Celjski sejem d.d., Dečkova 1, 3000 Celje Več informacij o sejmu: Marjana Žgajner, T: 03 54 33 204, M: 041 369 414, E: marjana.zgajner@ce-sejem.si (Energetika, Terote – indu rijsko vzdrževanje in čiščenje) Katja Goršek, T: 03 54 33 207, M: 031 323 074, E: katja.gorsek@ce-sejem.si (Avtomatizacija, mehatronika in indu rijska elektronika, lesnoobdelovalni roji, orodja in repromaterial, gozdna tehnologija) RAZSTAVLJAVCI – DOBRO JE VEDETI! Rok za prijavo: 12. december 2017 (z zgodnjo prijavo do 10.10.2017 si zagotovite nižje cene raz avnega pro ora) 1. 290 Ventil 23 /2017/ 4 ■ 1 Uvod 29. junija je Stalno arbitražno sodi- šče v Haagu (v nadaljevanju: SAS) objavilo razsodbo v sporu o kopen- ski in morski meji med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. V številnih prispevkih novinarjev smo lahko prebrali skoraj vse o »stiku« slovenskega teritorialnega in od- prtega morja, o kopenski meji med obema državama, o prehodu ladij. Glede preleta letal skozi stik oz. nad njim pa je bilo na kratko omenjeno, da gre za svobodo komunikacij letal vseh držav. Povsem razumljivo smo Slovenci največ pričakovali od pra- vične določitve stika slovenskega te- ritorialnega morja z odprtim morjem v Jadranu in razmejitve v Piranskem zalivu. Nad stikom je zračni prostor, skozi katerega bodo lahko letela le- tala vseh držav, ko bodo vstopala ali zapuščala slovenski zračni prostor. Zanima nas torej režim, ki bo ve- ljal v tem prostoru. Zanima nas, kaj pomeni svoboda komunikacij za le- tala. Kljub drugačnim stališčem Hr- vaške je spor o kopenski in morski meji med obema državama končan (res iudicata), ponovno sojenje o isti stvari pa je pravno nedopustno (ne bis in idem). Če pustimo ob strani dejstvo, da Hr- vaška razsodbe ne priznava in trdi, da je iz reševanja tega spora izsto- pila, je tu še vedno mednarodno pravo, ki zavezuje suverene države, da ne omenjamo še tega, da je Hr- vaška polnopravna članica EU, ICAO in OZN ne glede na to, kaj si posa- mezna politična garnitura o tem misli. Res je, da mednarodno pravo odpove v primerih največjih kriz, re- cimo: ciprsko vprašanje, izraelsko- -palestinski spor, Južnokitajsko mor- je (glej Saša Vidmajer, Vozel, Delo, 13. 7. 2017, str. 1). Slovensko-hrvaški spor je v tem pogledu minoren, ven- dar tudi kot tak zahteva spoštovanje mednarodnega prava in podporo mednarodne skupnosti. ■ 2 Kratek pogled nazaj Še v skupni državi je bila določena meja na morju v Tržaškem zalivu. 10. novembra 1975 sta v Anconi SFR Jugoslavija in Republika Italija podpisali pogodbo, ki nosi zveneč naslov Osimski sporazumi. V prilo- gi III je bila določena morska meja med obema državama, vrisana pa je bila tudi na posebni karti v pri- logi IV. Svoboda komunikacij za le- tala ni bila posebej omenjena. Čas pa je neusmiljeno tekel in skupna država SFR Jugoslavija je razpadla. Z razpadom so postale aktualne tudi »nove« državne meje. 20. julija 2001 sta Slovenija in Hrvaška para- firali osnutek Sporazuma Drnovšek- -Račan o skupni meji, ki pa zaradi nasprotovanj Hrvaške nikoli ni zaži- vel. Kar pa ni zaustavilo incidentov v Piranskem zalivu. ■ 2.1 Arbitražni sporazum med Vlado Republike Slo- venije in Vlado Republike Hrvaške Arbitražni sporazum ( v nadaljeva- nju: AS) sta državi podpisali 4. no- vembra 2009 v Stockholmu. Slove- nija je AS ratificirala 19. aprila 2010, Hrvaška pa je to opravila že 20. no- vembra 2009. V preambuli AS sta obe vladi zapisali (navajam): »Vladi Republike Slovenije in Repu- blike Hrvaške (v nadaljnjem bese- dilu: pogodbenici) sta se glede na Stik zračnih prostorov. Svoboda komunikacij za letala vseh držav. O kakšnem stiku govorimo? Aleksander ČIČEROV Mag. Aleksander Čičerov, univ. dip. pravn., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo – uredni- štvo revije Ventil Izvleček: Arbitražna razsodba dokončno (res iudicata, ne bis in idem) določa kopensko in morsko mejo med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Določa tudi svobodo komunikacij za letala. Zanima nas režim, ki bo veljal za letala vseh držav v območju stika slovenskega teritorialnega morja z odprtim morjem. Ali obstaja tudi zračni stik? Ključne besede: arbitražna razsodba, območje stika, mednarodno javno pravo, svoboda komunikacij, svoboda zraka, implementacija razsodbe, SECSI FRA LETALSTVO 291Ventil 23 /2017/ 4 to, da v številnih poskusih v zadnjih letih nista razrešili spora glede meje na kopnem in morju, z odobrava- njem posredovanja Evropske komi- sije sporazumeli o ustanovitvi arbi- tražnega sodišča.« V 3. členu sta arbitražnemu sodišču določili naslednje naloge: Arbitražno sodišče določi: (a) potek meje med Republiko Slo- venijo in Republiko Hrvaško na kopnem in morju; (b) stik Slovenije z odprtim mor- jem; (c) režim za uporabo ustreznih morskih območij. Arbitražno sodišče je pri svojem delu uporabljalo pravila in načela mednarodnega prava, načelo pra- vičnosti in dobrososedskih odno- sov za dosego poštene in pravične odločitve, upoštevajoč vse relevan- tne okoliščine za odločanje. Za ta prispevek je torej potrebno upoštevati naloge AS, navedene v 3. členu AS, ter seveda 4. člen AS, ki govori o uporabljenem pravu. ■ 2.2 SAS 29. junija 2017 izdalo končno razsodbo (PCA CASE NO. 2012-04) V njej je določilo potek meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško na kopnem in morju, ob- močje stika Republike Slovenije (njenega teritorialnega morja) z odprtim morjem in režim za upo- rabo ustreznih morskih območij. Glede svobode komunikacij je od- kazalo na obstoječe mednarodno pravo. ■ 2.3 Potek meje na morju Z določitvijo meje na morju glede na zračni promet ni težav. Zrak nad notranjimi vodami posamezne dr- žave je v polni suverenosti države, nad katere vodami je ta zračni pro- stor. Velja torej nacionalno letalsko pravo Republike Slovenije. V skladu s 1. členom Konvencije o mednaro- dnem civilnem letalstvu Slovenija prizna Hrvaški popolno in izključno suverenost v zračnem prostoru nad njenim ozemljem in obratno. To po- meni nad kopnim in pripadajočimi teritorialnimi vodami v Piranskem zalivu. ■ 2.4 Stik Slovenije z od- prtim morjem SAS je določilo območje stika slo- venskega teritorialnega morja z odprtim morjem Jadrana (glej izrek razsodbe VIII. str. 371, PCA CASE No. 2012-04). Torej je s tem dolo- čilo tudi območje stika slovenskega zračnega prostora z zračnim pro- storom odprtega morja! SAS je v razsodbi natančno določilo, kaj je »stik« oz. »območje stika« (t. i. junc- tion area)1. Ali to drži? LETALSTVO Skica meje med Slovenijo in Hrvaško (Vir: DELO) 1 Navajam: »The Tribunal determines that the junction between the Slovenian territorial sea and the 'High Sea' is an area in which ships and aircrafts (označil avtor) enjoy essentially the same rights of acces to and from Slovenia as they enjoy on the high seas. The area connects the Slovenian territorial sea with the area that is beyond 12 NM territorial sea limits of Croatia and Italy.« Op. cit.: PCA CASE No. 2012-04, str. 345. 292 Ventil 23 /2017/ 4 »Stik je posebno območje, kar pomeni, da je to fizična poveza- va med slovenskim teritorialnim morjem in odprtim morjem, torej območjem v Jadranu, ki je zunaj hrvaškega in italijanskega teritori- alnega morja. V stiku imajo ladje in letala popolno svobodo gibanja pri dostopu do slovenskega teri- torialnega morja/zraka, in sicer po pravilih odprtega morja.« (In- tervju z dr. Mirjam Škrk, slovensko agentko pri SAS, Mladina, št. 27, 7. 7. 2017, str. 43, glej še intervju z dr. Mirjam Škrk, Dnevnik, 8. 7. 2017, str. 11)2. »Teritorialno morje (Hrvaške, op. avt.) je do te mere 'pravno izpraznjeno', njegove zna- čilnosti so tako zmanjšane, da je treba govoriti o sui generis režimu, ki sicer dopušča formalno suvere- nost Hrvaški, in z njim tudi stik z italijanskimi teritorialnim morjem, ampak po vsebini daje svobodo plovbe, preleta, polaganja kablov in cevovodov Sloveniji.« (Dr. Dani- lo Turk, Razsodba je izraz prevlade moči argumenta nad argumentom moči, Sobotna priloga Dela, 8. 7. 2017, str. 5). »Stik slovenskega morja z mednarodnim ni teritori- alen. Je fizičen, vendar gre še ve- dno za hrvaško teritorialno morje, čeprav je njena suverenost na tem območju omejena,« pravi dr. San- cinova (NeDelo, 2. 7. 2017, str. 5). »Ne, to ni stik Slovenije z odpr- tim morjem,« trdi dr. Mitja Grbec (Slovenija ni dobila stika z odrtim morjem, Delo, 30. 6. 2017, str. 3). O kakšnem stiku torej govorimo? »Črta koridorja ne meji na odprto morje, razen v točki T5, kjer se je teoretično dotakne italijanski del mednarodnih voda in kjer Italija še ni razglasila izključne ekonom- ske cone,« pravi dr. Mitja Grbec (O kakšnem stiku se pogovarjamo?, Delo, 8. 7. 2017, str. 1 in 2). »Da bi razumeli, kaj za prelet letal pome- ni stik, je potrebno opozoriti tudi na naslednje: območje stika se ne konča na odprtem morju, pač pa v hrvaški ribolovni coni.« (Delo, Stik ne pripelje na odprto morje, 8. 7. 2017, str. 2). Razmejitev na morju neposredno vpliva na zrač- ni prostor nad stikom. Vse napake na morju se bodo odrazile tudi v zraku3. ■ 2.5 Režim za uporabo ustreznih morskih območij SAS je v razsodbi določilo režim, ki ga bosta obe strani izvajali v ob- močju stika. Svoboda komunikacij (ang. freedom of communication) velja za vsa letala (civilna in vojaška) vseh držav enako brez diskriminaci- je na temelju nacionalnosti za do- stop v zračni prostor Slovenije in iz njega. Svoboda komunikacij vse- buje svobodo preleta (ang. the fre- edom of overflight) in druge pravne rabe morja, povezane z operacijami letal. Letala, ki izvršujejo svobodo komunikacij, ne smejo biti objekt vkrcanja, aretiranja, pridržanja, pre- usmeritve ali kakršnega koli druge- ga posega Hrvaške, ko so v obmo- čju stika. Hrvaška je pooblaščena, da sprejema zakone in predpise, s katerimi uveljavlja sprejete medna- rodne standarde v skladu z drugim odstavkom 39. člena UNCLOS (Kon- vencije Združenih narodov o pravu morja). SAS ob koncu tudi zapiše, da bo poseben režim za območje stika veljal vse do takrat, ko ga bosta Slovenija in Hrvaška modificirali s sporazumom. ■ 3 Letalske svobode Letala, ki bodo izvrševala pravico tranzitnega prehoda skozi obmo- čje stika, bodo to pravico izvrševala brez zadrževanja, grožnje s silo ali uporabo sile proti suverenosti, te- ritorialni neokrnjenosti ali politični neodvisnosti obalne države (Hr- vaške, op. avt.) ali kakega drugega ravnanja, s katerim bi se kršila na- čela mednarodnega prava iz usta- novne listine Združenih narodov. Letala v tranzitu se morajo vzdržati tudi vseh drugih dejavnosti, ki niso značilne zanje med rednim nepre- kinjenim in hitrim tranzitom, razen če jih nalaga višja sila, ravnati pa se morajo tudi po drugih določbah III. dela konvencije UNCLOS. Letala v tranzitnem preletu spoštujejo pravi- la o zračnem prometu, ki jih določa Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO) in se uporabljajo za civilna letala, državna letala (voja- ška, policijska in carinska) pa mo- rajo upoštevati varnostne ukrepe, predvidene s temi pravili, in ves čas ravnati tako, da ustrezno spoštu- jejo varnost zračne plovbe. Letala morajo stalno kontrolirati radijsko frekvenco, ki jim jo je dodelilo pri- stojno mednarodno telo za kontro- lo zračnega prometa, in ustrezno radijsko frekvenco za nevarnost (za primer sile)4. Mednarodno letalsko pravo pod preletom/tranzitom skozi zrač- ni prostor druge države razume eno od t. i. zračnih svobod5. Gre za svobodo, ki se ponuja (običajno) na mednarodnem letalskem trgu. Pravico tranzita ureja Sporazum dveh svobod (prelet in pristanek čez ozemlje oziroma na ozemlje druge države). Tako svoboda preleta kot svoboda pristanka pomenita pra- vico leteti na mednarodnih progah. ■ 4 Implementacija razsodbe Ne da bi se spuščali v nerazumlji- vo (nevzdržno) ravnanje Hrvaške, ki postavlja nekaj postulatov med- narodnega prava na glavo, njeni mednarodni pravni strokovnjaki pa celo zastopajo stališča, ki so v na- sprotju s pojmovanjem pravne stro- ke, ostaja dejstvo, da je arbitražno razsodbo potrebno izpolniti, za kar pa sta odgovorni obe strani. Kljub dejstvu, da zračni stik ni popoln, to velja tudi za morski stik, bi pričako- vali, da bosta obe strani tako modri, da bosta našli rešitve v praktičnih dogovorih in zaprli dosje Piranske- 2 Glej tudi intervju dr. Mirjam Škrk, Objektiv, 8. 7. 2017, str. 11–13. 3 O pojmu »junction« glej podrobno PCA CASE No. 2012-04, str. 342–343. 4 UNCLOS, 39. člen, glej Uradni list SFRJ – Mednarodne pogodbe, 10. 1. 1986. 5 Glej podrobno v Aleksander Čičerov, Mednarodno letalsko pravo, Uradni list, 2009, str. 179–181, Michael Milde, International air law and ICAO, eleven in- ternational publishing, 2008, str. 103, I. H. Ph. Diederiks-Verschoor/Revised by Pablo Mendes de Leon, 9th revised ed., An Introduction to Air Law, str. 53. LETALSTVO 293Ventil 23 /2017/ 4 ga zaliva, območja stika in meje na kopnem. To od njiju terja mednaro- dno pravo, članstvo v Organizaciji združenih narodov in v Evropski uniji. Hrvaška pozablja, da njena pristopna pogodba izrecno govori o uporabi arbitraže za rešitev mej- nega spora, države EU pa so dolžne izvajati mednarodno javno pravo (Dnevnik, 21. 7. 2017, str. 1). Slove- nija bo evropsko komisijo seznanila s hrvaškimi incidenti. Na srečo teh v zračnem prostoru (še) ni. Hrvaško in Slovenijo zavezuje tudi preambula k Čikaški konvenciji, ki pravi: »Gle- de na to, da prihodnji razvoj med- narodnega civilnega letalstva lahko v veliki meri prispeva k ustvarjanju in ohranjanju prijateljstva in razu- mevanja med državami in ljudstvi sveta, pa lahko vsaka njegova zlo- raba postane nevarna za splošno varnost.« ■ 5 SECSI – Jugovzhodna skupna zračna pobuda Nekako potiho nastaja na obmo- čju JV Evrope (Avstrija, Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina in Srbija) čezmejni zračni prostor sku- pnih zračnih poti (South East Com- mon Route Airspace) petih zračnih kontrol (Austro Control, Slovenia Control, Bhansa, Croatia Control in Smatsa). Podlaga projekta, ki naj bi reorganiziral evropsko upravlja- nje zračnega prometa – ATM (ang. Air Traffi c Management), je Enotno evropsko nebo (ang. The Single Eu- ropean Sky). Slovenija in Avstrija že delujeta v okviru SECSI FRA, sledi- lo pa bo združevanje še preostalih zračnih prostorov, ko bodo to do- voljevali politični pogoji. Medna- rodni sporazumi, vključno s spora- zumom FAB CE, omogočajo pravni okvir za konkretizacijo projekta SE- CSI FRA in drugih. Žal ostaja režim kontrole med Slovenijo in Hrvaško nespremenjen, kar pomeni, da (še) ne upošteva zračnega koridorja nad območjem stika. Junction of Air Spaces – The Freedom of Communcation of All States – What Kind of Junction are We Talking About? Abstract: While the border between the two countries was a bilateral issue, it nonetheless had a direct effect on EU law. The arbitration award is fi nal (res iudicata, ne bis in idem), it determines the land boundary between Slovenia and Croatia, it determines the freedom of communication for all aircraft civil and military of all fl ags or States of registration. We wonder what kind of regime shall apply in the junction area for civil and military aircraft. Does the air junction exist? Keywords: arbitration award, junction area, international public law, freedom of communication, freedoms of the air, implementation of the award, SECSI FRA LETALSTVO Kaj če robot in človek (resnično) delata skupaj? Kontakt: Brane Čenčič, Tel.: 00386 41 747 536, brane.cencic@domel.com Man and Machine www.staubli.si Stäubli is a trademark of Stäubli International AG, registered in Switzerland and other countries. © Stäubli 2016, Semaphore & Co 2014 “Man and machine” is a registered trademark of Stäubli International AG. Upoštevanje človeka je prvo pravilo robotike. 294 Ventil 23 /2017/ 4 Pogovor z Antonom Laznikom, direktorjem podjetja ICM, d. o. o. Dragica NOE Z njim smo se pogovarjali o načrtih pri organizaciji strokovnih ejmov v Ljubljani. Ventil: Sejma IFAM in INTRONIKA predstavljata nove tehnologije in inovacije v industriji in raziskavah. Kaj lahko pričakujemo od naslednje- ga sejemskega dogodka? Anton Laznik: IFAM – industrijska avtomatizacija, robotika in mehatro- nika, ter INTRONIKA – industrijska in profesionalna elektronika, sta zara- di sinergije vsebin neločljiva in do- polnjujoča se sejma, ki ju organizira podjetje ICM, d. o. o. Namenjena sta zadovoljevanju potreb industrije pri zagotavljanju visokih tehnoloških standardov pri lastnem razvoju ter obstoju na zahtevnih tržiščih v regiji in svetu. Veseli smo, da smo v prete- klih štirinajstih letih, odkar oba sej- ma obstajata, uspeli zadržati visok nivo strokovnih sejmov tudi v kriznih časih. Nenehno smo razvijali nove vsebine in storitve za naše partnerje – razstavljavce in strokovne obiskovalce. Sejemska prireditev, ki bo po- tekala od 13. do 15. februarja 2018, bo vključevala dva nova vsebinska segmenta: strokov- ni sejem za robotiko – ROBO- TICS – in IT4 Industry, ki bo predstavil in reševal proble- me na področju digitalizacije. Ventil: Kdo so vaši partnerji? Anton Laznik: S poslovnimi partnerji – z Gospodarsko zbornico Slovenije, Institu- tom Jožef Stefan, univerza- mi in drugimi inštitucijami ter podjetji – bomo v okviru sejma predstavili širok spekter strokovnih predavanj, okrogle mize in rešitve problemov v industriji. Ventil: Sejem je bil v preteklosti v Celju, zakaj bo sedaj v Ljubljani? Anton Laznik: Da bi lahko realizi- rali vse postavljene cilje in se učin- kovito predstavili strokovni publiki – obiskovalcem iz Slovenije in regije – smo prestavili naše sejemske pri- reditve v Ljubljano na Gospodarsko razstavišče. S tem ne bomo ustregli le dozdajšnjim (razstavljavcem in strokovnim obiskovalcem), ampak tudi vsem novim partnerjem, saj jim bosta tako na voljo kakovosten sejemski in konferenčni prostor. Se- veda so nas pri tej odločitvi vodile še možnost ustreznih nastanitev, ponudba mesta Ljubljane na social- nem področju in njena letališka, že-Anton Laznik Komunikacija preko zaslona INTERVJU 295Ventil 23 /2017/ 4 Robotizirano varjenje lezniška in cestna povezanost s tuji- no in širšim slovenskim prostorom. Ventil: Vaša želja je, da postanejo sejmi mednarodni. Anton Laznik: V ICM, d. o. o., oce- njujemo, da bo sprememba lokaci- je sejma prispevala k mednarodni uveljavitvi naših sejemskih dogod- kov. Prvi odzivi na spremembo so pozitivni. Tako bo industrijski sejem HI-TECH v februarju 2018 vključe- val štiri sejme: IFAM, INTRONIKA, ROBOTICS in IT4 Industry. S selitvijo bodo pridobili razstavljavci, strokov- ni obiskovalci in mesto Ljubljana. Ventil: Ali sta sejma ROBOTICS in IT4 Industry nova? Anton Laznik: V zadnjih nekaj letih je robotizacija proizvodnje posta- la ključna za dvig produktivnosti v proizvodnji in povečanje konku- renčnosti na trgu. Vse to pa je seve- da tesno povezano z informacijski- mi tehnologijami in, kakor večkrat slišimo, s tako imenovano industrijo 4.0, katere osnova je digitalizacija proizvodnje. Kaže se, da je pridružitev robotike in industrijske digitalizacije oziroma in- formatike pravilna in edino smiselna. Tako ponujamo raziskovalnim usta- novam, univerzi in podjetjem doma in v tujini možnost, da izkoristijo to en- kratno platformo promocije v centru Evrope. Prepričani smo, da bomo s partnerskimi povezavami z GZS, OZS, Institutom Jožef Stefan, s fakultetami in drugimi institucijami sodelujočim s sinergijo vseh omogočili še boljše po- goje za razvoj, inovacije in delo. Ventil: V začetku oktobra vaše podjetje organizira tudi popolnoma nov stro- kovni sejem CleanME; prav tako v Lju- bljani – ali lahko kaj več poveste o tem? Anton Laznik: Podjetje ICM, d. o. o., letos med 3. in 5. oktobrom or- ganizira strokovno sejemsko prire- ditev na Gospodarskem razstavišču, ki je namenjena industrijskemu in komercialnemu čiščenju ter vzdr- ževanju. Gre za sejemsko prireditev, ki naj bi na eni strani privabila po- nudnike storitev in proizvodov za čiščenje in vzdrževanje v industriji, kot so stroji, različne aparature, ele- ktronska vezja ter drugo, kakor tudi čiščenje in vzdrževanju objektov, zgradb, tekstilij, skratka vsega oko- li nas, kar nas tako ali drugače po- slovno veže v proizvodnji, industri- ji, turizmu, gostinstvu, hotelirstvu, upravnih zgradbah, bolnicah, pisar- nah ter drugih specialnih prostorih in opremi. V podjetju smo razvili tudi poseb- ne ponudbe, pakete ter dodali nove storitve, da bi kar najbolj optimalno omogočili kakovostne in učinkovite poslovne razgovore ter organiza- cijo sestankov. Prepričani smo, da bodo podjetja prepoznala vse te prednosti in jih, tudi v svojo korist, izkoristila. Menimo, da so čistoča, vzdrževanje in ekostabilnost okolja primarnega pomena za našo pri- hodnost, Ljubljana pa kot zeleno mesto primerna lokacija za takšen dogodek! Ventil: Hvala za vaše odgovore in uspešne sejemske prireditve v zado- voljstvo vseh udeležencev! Izr. prof. dr. Dragica Noe, Uredništvo revije Ventil Ul, Fakulteta za strojništvo INTERVJU 296 Ventil 23 /2017/ 4 Proporcionalni krmilnik toka VEMD AKTUALNO IZ INDUSTRIJE Na področju medicinskih naprav, še posebno mobilnih, kot je to preno- sni regulator kisika pri dihalnih apa- ratih (slika 1), je poudarek na čim manjši porabi energije in majhnih masah. To je povezano še z visokimi standardi za zanesljivost in učinko- vitost. Ključna tehnologija, ki daje odločilne prednosti, je piezotehno- logija, in to ob presenetljivo nizkih cenah. Vsemu temu zadošča proporcio- nalni krmilnik toka VEMD s svojimi značilnimi lastnostmi: · Proporcionalno krmiljenje toka – tok plina na izhodu in krmil- nika toka je mogoče nastavljati in krmiliti linearno z nastavitvijo želene vrednosti med 0 in 10 V (slika 2). · Dinamičnost in natančnost – vgrajen krmilni tokokrog s ter- mičnim senzorjem naredi VEMD dinamičen in natančen. Zelo hi- tro reagira na spremembo želene vrednosti in je skoraj takoj pri- pravljen za delovanje. · Zahteva majhen prostor in majh- no porabo energije – VEMD je kompaktne konstrukcije in majh- nih dimenzij (slika 1). Njegova masa je idealna za vgradnjo v prenosne naprave. · Proporcionalni krmilnik toka VEMD je tih – zahvaljujoč piezo- tehnologiji ne potrebuje širinske impulzne modulacije za krmiljenje toka, zato deluje neslišno. K temu je treba dodati še nizke cene, robustnost in dolgo življenj- sko dobo. Vir: FESTO, d. o. o., Blatnica 8, 1236 Trzin, tel.: 01 530 21 00, faks: 01 530 21 25, e-mail: info_si@festo.com, http://www.festo.com, g. Bogdan Opaškar PS I 2 61 .1 d e 20 17 /0 6 – Er ro rs a nd o m is si on s ex ce pt ed Mass flow controller: Proportional flow control valve VEMD Respiratory care: control of gas flows Linear control response with a control voltage of 0…10 V 20 l/min 0 l/min 0 V 10 V Flow vi vs. control voltage Characteristic curve Technical data Sample application Proportional flow control valve VEMD Flow range [l/min] 0.4 … 20 Nominal operating pressure [bar] < 2.5 Material seals NBR, EPDM Medium Air, inert gases, oxygen Connection M5 ports Weight [g] 92 Accuracy +/-1,5% FS (of full scale) +/-5% Rd (of reading) Repeatability < 0.9% FS (of full scale) Step response (90%) [ms] 110 Warm-up time [s] < 60 Nominal operating voltage [V DC] 24 Setpoint value [V] 0 … 10 Max. electr. power consumption [W] < 1 Temperature of medium [°C] 5 ... 40 37 mm 39 mm 70 mm Note: This product is currently at the development stage. The technical data is subject to change. Find out more at: www.festo.com/vemd Slika 1. Uporaba ventila VEMD pri prenosnem dihalnem aparatu PS I 2 61 .1 d e 20 17 /0 6 – Er ro rs a nd o m is si on s ex ce pt ed Mass flow controller: Proportional flow control valve VEMD Respiratory care: control of gas flows Linear control response with a control voltage of 0…10 V 20 l/min 0 l/min 0 V 10 V Flow via vs. control voltage Characteristic curve Technical data Sample application Proportional flow control valve VEMD Flow range [l/min] 0.4 … 20 Nominal operating pressure [bar] < 2.5 Material seals NBR, EPDM Medium Air, inert gases, oxygen Connection M5 ports Weight [g] 92 Accuracy +/-1,5% FS (of full scale) +/-5% Rd (of reading) Repeatability < 0.9% FS (of full scale) Step response (90%) [ms] 110 Warm-up time [s] < 60 Nominal operating voltage [V DC] 24 Setpoint value [V] 0 … 10 Max. electr. power consumption [W] < 1 Temperature of medium [°C] 5 ... 40 37 mm 39 mm 70 mm Note: This product is currently at the development stage. The technical data is subject to change. Find out more at: www.festo.com/vemd PS I 2 61 .1 d e 20 17 /0 6 – Er ro rs a nd o m is si on s ex ce pt ed Mass flow controller: Proportional flow control valve VEMD Respiratory care: control of gas flows Linear control response with a control voltage of 0…10 V 20 l/min 0 l/min 0 V 10 V Flow via vs. control voltage Characteristic curve Technical data Sample application Proportional flow control valve VEMD Flow range [l/min] 0.4 … 20 Nominal operating pressure [bar] < 2.5 Material seals NBR, EPDM Medium Air, inert gases, oxygen Connection M5 ports Weight [g] 92 Accuracy +/-1,5% FS (of full scale) +/-5% Rd (of reading) Repeatability < 0.9% FS (of full scale) Step response (90%) [ms] 110 Warm-up time [s] < 60 Nominal operating voltage [V DC] 24 Setpoint value [V] 0 … 10 Max. electr. power consumption [W] < 1 Temperature of medium [°C] 5 ... 40 37 mm 39 mm 70 mm Note: This product is currently at the development stage. The technical data is subject to change. Find out more at: www.festo.com/vemd S ika 2. Li earna odvisnost toka pli- na od napetosti Tabela 1. Tehniški podatki ventila VEMD Tokovno območje [ l/min] 0,4 do 20 Nominalni delovni tlak [bar] < 2,5 Material tesnilk NBR, EPDM Medij zrak, inertni plini, kisik Priključki M5 Masa [g] 92 Natančnost ± 1,5% (FS) celotne skale ± 5% Rd (od odčitka) Ponovljivost < 0,9% (FS) celotne skale Odzivni čas (90%) [ms] 100 Zagonski čas [s] < 60 Nominalna delovana napetost [V DC] 24 Nastavitvena vrednost [V] 0 do 10 Maksimalna poraba moči [W] < 1 Temperatura medija [oC] 5 do 40 i s s s i www.i .si 1 .-1 .02.201 i s i i i i i i s i s i si i i i i s i i i s ssi i s i i s i s 297Ventil 23 /2017/ 4 i s s s i www.i .si 1 .-1 .02.201 i s i i i i i i s i s i si i i i i s i i i s ssi i s i i s i s 298 Ventil 23 /2017/ 4 AKTUALNO IZ INDUSTRIJE Igus® pametni nadzor pri energijskih verigah Družino izdelkov ISENCE podjetja Igus sestavljajo različni inteligentni senzorji in spremljajoči moduli (sli- ka 1). Merijo obrabo med delova- njem in uporabnike dovolj zgodaj opozarjajo, da lahko načrtujejo po- pravilo ali zamenjavo. Komunikacij- ski modul – icom – pa omogoča ne- moteno integracijo v IT-infrastruk- turo. To omogoča neprekinjeno spremljanje ali avtomatsko opozar- janje na notranja vzdrževalna dela. Opcijska povezava s podatkovnim centrom igus® razširi možnosti in- dividualne optimizacije življenjske dobe in hitrejših operativnih pro- cesov, kot so avtomatsko naročanje zunanjih vzdrževalcev ali naročanje rezervnih delov. Prednosti senzorjev pri inteligen- tnih verigah: · delovanje brez zastojev, · manjši stroški vzdrževanja, · večja varnost, · dolga življenjska doba, · povečana učinkovitost opreme, · prihranek časa – hitrejše odkriva- nje napak, · zmanjšanje porabe energije. Tipična področja uporabe: kjer je potrebno napovedno vzdrževanje, npr. pristaniške naprave, žerjavi, av- tomobilska proizvodnja itd. Naloge posameznih modulov (slika 1): · Komunikacijski modul – sprejema podatke od senzorjev isense in jih pošilja glede na posamezno kon- figuracijo na želene terminale (5). · Isense EC.L – L(ifetime) – je vgra- jen na različnih prečkah, igus® is- ense EC. L-moduli v kombinaciji z icom komunikacijskim modulom lahko ocenijo trenutno stanje e- -verige. Stalno zbirani podatki senzorja pospeška in temperature EC. M(otion) na eni strani in sen- zor obrabe EC. W(ear) na drugi se pošljejo v »open source solution« (icom). Med drugim icom zbira in ocenjuje podatke iz ES. L, tako da so predvidene zahteve glede zamenjave ali popravila, proizvo- dni procesi pa lahko nemoteno in učinkovito delujejo (9). · Isense EC.M – M(otion) izmeri gi- banje (pospešek) in temperaturo ter pošlje v icom (2, 3). · isense EC.W – W(ear) – senzor obrabe, ki je vgrajen na prečko e-verige in prenaša obrabo e- -verige neposredno na icom. Dopolnjuje izračunano preostalo življenjsko dobo EC.L z dejansko izmerjenimi podatki o obrabi opreme, kar omogoča izjemno natančno napovedovanje ži- vljenjske dobe · Izboljšan isense CF.Q – Q (kako- vost elektronskega prevodnika) – uporablja se za določanje ži- vljenjske dobe vgrajenih chain- flex® kablov. S pomočjo stalnega električnega nadzorovanja dveh dodatnih žic v kablu, ki sta pove- zani z modulom v krmilni omari, se vrednosti prevodnosti nepre- kinjeno preverjajo in primerjajo z izkustvenimi vrednostmi in para- metri opreme, tako da se zame- njava lahko pravočasno načrtuje, preden pride do okvare kabla. · Isense EC.P – P(ush/Pull) – prej igus® PPDS – uporablja se za nadzorovanje sile push/pull na igus e-verigah pri dolgih hodih. EC.P je kombinacija senzorja obremenitve (spremljanje sile, spremljanje potisno-natezne sile) in isense EC.P (PPDS-Box). Senzor obremenitve je bodisi nameščen na pritrdilni element e-verige ali integriran v gibljivi del. Slika 1. Senzorji na inteligentnih verigah, senzor obrabe z brezžičnim prenosom (1), senzor gibanja z brezžičnim prenosom (2), temperaturni senzor (3), kom- paktne krmilne in stikalne enote (4), komunikacijski modul (5), nadzor stranke (6), izboljšana nadzorna funkcija (7), nadzor zagona (8), vrtljiva miza PRT. W (9) 299Ventil 23 /2017/ 4 · isense EC.B – B(reakage) – prej igus® EMA – za določanje po- škodbe člena zaradi nesreče ali vandalizma uporabljamo EC.B modul EMA, sestavljen iz poli- merne žice v posebnih separa- torjih in senzorske enote. Podat- ke s senzorske enote lahko pre- beremo bodisi preko isense ES.P (PPDS) ali pa se senzorska enota lahko direktno poveže s siste- mom na kraju samem. · NOVO: isense ES.RC spremljanje stanja delovanja e-verig, še po- sebej v žlebovih za vodenje e-ve- rig, predvsem pri dolgih hodih. Senzorji merijo in preverjajo po- ložaj e-verige. Na ta način stroj ne more nadaljevati z delova- njem, ko pride do mehanskih na- pak. kar pomeni, da je popolna prekinitev delovanja e-verige ali izpad elektrike (na primer zaradi poškodb kabla) stvar preteklosti. · Inteligentni drylin® – isense DL.W(ear). Uporablja se za za- znavanje omejitve obrabe line- arnih enot drylin®, ko je obraba linearnega vodila dosegla raven, ki je običajno povezana s kon- cem življenjske dobe vodila. Pla- stični element, ki ima integriran senzor in ga je mogoče vgraditi naknadno, pravočasno signalizi- ra potrebo po zamenjavi. · NOVO ... inteligentna PRT – is- ense PRT.W – W(ear), montiran v brušeni reži pod drsnimi ele- menti PRT, PRT. W-senzor meri obrabo in lahko takoj javi potre- bo po menjavi po icom komuni- kacijskem modulu, preden sploh pride do poškodbe kabla. Inteligentni izdelki napovedujejo vzdr- ževanje vnaprej in se lahko integrirajo v procese predvidenega vzdrževanja. Vir: literatura podjetja igus Stojan Drobnič, HENNLICH, d. o. o. Slika 2. Inteligentni drylin® – isense DL.W(ear) Slika 3. Inteligentna PRT – isense PRT. W – W(ear) AKTUALNO IZ INDUSTRIJE modularni sistemi za robotiko od 1.500 eur dalje HENNLICH d.o.o., Ul. M. Vadnova 13, 4000 Kranj mali robot * S lik a je s im bo ln a. Sestavite robota po svojih željah. Pokličite nas: 041 386 035 www.hennlich.si 2 8 Ventil 18 /2012/ 3 I U ND DI I O O I ov n g [1] Anonim: Komponenten für die Automatisierungstechnik – ef- fiziente und nachhaltige Tech- nologien – Strokovni združenji za pogonsko (Antriebstechnik) in fluidno tehniko (Fluidtechnik) v okviru VDMA sta ob letošnjem sejmu v Hannovru skupaj izdali brošuro Komponente za avtoma- tizacijo – učinkovite in trajnostne tehnologije. Težiščne vsebine so predstavitve učinkovitosti član- stva. Prispevke iz znan st in o smer h razvoja zaokroža izčrpni seznam izdelovalcev in dobavite- ljev tovrstne opreme. [2] Bock, W.: Hydraulik-Fluide als Konstruktionselement – Hi- dravlični fluid je kot pomemben konstrukcijski element nujno treba upoštevati že pri načrtova- nju, projektiranju in zagonu hi- dravličnih naprav. Sposobnosti hidravličnih tekočin nesporno odločujoče vplivajo na trajnost in zanesljivost delovanja hidrav- ličnih naprav in njihovih sestavin. Žal to mnogi uporabniki pre- večkrat pozabijo. Priročnik na ta vprašanja zanesljivo odgo varja! Sedaj je na voljo tudi v angleš- kem jeziku. – Zal.: Vereinigte Fach verlage GmbH, Vertrieb, Post fach 10 04 65, 55135 Mainz, BRD; tel.: +06131/992-0, e-po- šta: vertrieb@vfmz.de; ISBN: 978- 3-7830-03628; obseg: 144 strani; cena: 15,00 EUR. BASCOM AVR VISUAL BASIC www.svet-el.si // 01 549 14 00 stik@svet-el.si tecaji za zacetnike programiranja vec znanja vec moznosti... Og v ABB, d. o. o., Ljubljana 198 AX Elektronika, d. o. o., Ljubljana 258 CELJSKI SEJEM, d. d., Celje 189 DAX, d. o. o., Trbovlje 259 DOMEL, d. d., Železniki 244 DVS, Ljubljana 215 ENERGETIKA PEČNIK, Velenje 169 FESTO, d. o. o., Trzin 169, 260 HAWE HIDRAVLIKA, d. o. o., Petrovče 227 HYDAC, d. o. o., Maribor 169 ICM, d. o. o., Celje 231, 247, 251 INEA, d. o. o., Ljubljana 235 IMI INTERNATIONAL, d. o. o., (P.E.) NORGREN, Lesce 169 JAKŠA, d. o. o., Ljubljana 181 KLADIVAR, d. d., Žiri 169, 170 KTS, Ljubljana 197 LOTRIČ, d. o. o., Selca 169, 238 MIEL Elektronika, d. o. o., Velenje 169 MAPRO, d. o. o., Žiri 169 MOTOMAN ROBOTEC, d. o. o., Ribnica 172 OLMA, d. d., Ljubljana 169, 196 OPL AVTOMATIZACIJA, d. o. o, Trzin 169, 239 PARKER HANNIFIN (podružnica v N. M.), Novo mesto 169 PH Industrie-Hydraulik, Germany 185 PPT COMMERCE, d. o. o., Ljubljana 194 PROFIDTP, d. o. o., Škofljica 187, 191, SICK, d. o. o., Ljubljana 169 STROJNISTVO.COM, Ljubljana 238 TEHNOLOŠKI PARK Ljubljana 186, TRC Ljudmila Ličen s. p., Kranj 169, 199 UL, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana 209, 221 2 7Ventil 18 /2012/ 3 I U ND DI I O O I Avtor knjige, ki je ustrezno doku- mentirana, je opravil temeljito pre- iskavo nesr če. Najprej je analiziral potnike in se vprašal, kako lahko tako veliko letalo izgine brez sle- du štiri ure in 14 minut po vzletu z mednarodnega letališča Galeao Antonio Carlos Jobin pri Riu de Ja- neiru. Izginulo letalo je bilo oprem- ljeno z najsodobnejšo avioniko. To pomeni, da je letalo upravljal raču- nalnik, z drugi i besedami pove- dano, da je letalo narejeno tako, da vsako napako v pilotiranju prepre- či. Avtor nadaljuje z razmišljanjem o črni skrinjici, o napakah pilotov in Pit tovi cevi, ki je morda vzrok tragičnemu poletu AF 44 . V vsa- kem primeru je v središču pozor- nosti pri takih nesrečah odnos med človekom in strojem. Zato je simu- og r ort o r s s s r ts d n n êt d t ons nov r str n Založba ALTIPRESSE že nekaj časa izdaja temeljna dela s pod- ročja letalstva. V zbirki je mogo- če najti številne dokumentirane izdaje, ki se nanašajo na različne dogodke v letalstvu (nesreče, srečni pristanki, napake pilotov, črna skrinjica, neobvladljivi pot- niki, letalske karte in podobno). Ena takih izdaj je posvečena tudi nesreči letala AIR FRANCE 447 (Airbus330, registriran F-GZCP), ki je 31. maja 2009 strmoglavilo v Atlantski ocean. Avtor je Ame- ričan, raziskovalni novinar, ki je opravil vzporedno preiskavo te tragične nesreče, v kateri je iz- gubilo življenje 216 potnikov in 12 članov posadke. lacija nesrečnega poleta potreb- na, čeprav piloti simulacij nimajo preveč radi (cit. str. 67: »Les pilotes détestent les simulateurs.«). Simu- laciji sledi proučevanje pilotov. Če- prav je po mnenju predstavnikov Evropske agencije za letalsko var- nost (EASA) težko sklepati o tem, kaj se je dejansko dogajalo v kabini letala (kot je znano, so obe skrinjici že našli, vendar po izidu knjige), če ni podatkov iz snemalnika zvoka, t. i. »voice recorderja«, je vse bližje sklep, da je bila v tem primeru od- ločilna človeška napaka. Seveda se človek lahko vpraša, čemu tako velik interes ameriške javnosti. Med ponesrečenimi potniki sta bila tudi Američana. Po mednarodnem letalskem pravu je mogoče, da v preiskovalni komisiji sodelujejo tudi predstavniki držav, iz katerih so po- nesrečenci. Ali so piloti res samo šo- ferji taksijev in nič več, se sprašuje avtor? In dodaja: ali morda tehno- logija presega človeško znanje/spo- sobnost? Kaj pa glavni računalnik na letalu? Zakaj ta ni preprečil napake in opo- zoril pilota, kako naj pravilno vodi letalo? Nadaljuje z vprašanjem, po kakšnih pravilih se ravnamo pri pre- iskovanju letalske nesreče v morju? Gre morda za kaznivo dejanje – kdo je kriv? In spet se postavlja vpraša- nje: kaj se zgodi, ko se srečata civilna in kazenska preiskava letalske nesre- če? Kdo ima prednost, kar z drugimi besedami pomeni iskati vzroke za nesrečo ali iskati krivce za nesrečo? Zdi se, da se v primeru letal četrte generacije postavlja vprašane, kdaj popolnoma odklopiti računalnik in kdaj mu popolnoma zaupati? Avtor se dotakne tudi poročanja medijev in se vpraša, ali je letalo narejeno tako, da ga je mogoče odkriti v vodi? Avtor zaključi knjigo s trditvijo, da je 228 razlogov, da se spomnimo poleta letala Air France 44 . »Mais n'était-ce qu'une erreur de pilotage.« Ali mor- da res ni šlo za napako v pilotiranju? Knjiga, ki te drži v napetosti vse do konca, odličen študijski pripomoček, in knjiga, ki je ne bo mogoče prezre- ti francoskim preiskovalcem nesreče letala Air France 447. Mag. Aleksander Čičerov, univ. dipl. prav., UL, Fakulteta za strojništvo 300 Ventil 23 /2017/ 4 AKTUALNO IZ INDUSTRIJE Krmilniki Allen-Bradley Compact GuardLogix 5370 Družini krmilnikov Allen-Bradley CompactLogix se je nedavno pri- družil nov model z možnostjo upravljanja funkcij strojne varnosti do nivoja SIL 3, CAT 4 oz. PLe (po ISO 13849-1). Varnostni del programa uporablja blo- ke za standardne varnostne funkcije: · E-stop, · varnostne zavese (z muting funkcijo), · dvoročni vklop, · varnostni dvokanalni izhod, · varovana vrata ipd. … Običajna programska koda lah- ko neposredno uporablja (bere) informacije varnostnega dela, ne more pa postavljati (vpisovati) spremenljivk, ki so defi nirane kot varnostne. Compact GuardLogix je razširljiv z lokalnimi in oddaljenimi I/O-eno- tami, in sicer do okoli: · 20.000 digitalnih vhodov in iz- hodov (24 VDC), · 1200 analognih vhodov in iz- hodov (tip 4–20 mA, 0–10 V, Pt 100, termočlen), · 400 dvokanalnih varnostnih vhodov in izhodov (do SIL 3, CAT 4 oz. PLe), · 200 kanalov za tehtalne celice (uporovni lističi), · 100 kanalov RS232/485. Oddaljene I/O-enote in druge na- prave se priključujejo z vgrajenim vodilom Ethernet/IP, in sicer do 48 naprav (povezave HMI in OPC ne štejejo v to omejitev). Večina teh naprav ima vgrajeno Ethernet sti- kalo z dvema priključkoma RJ45 in jih lahko povežemo v redundanč- no obročno topologijo (DLR – De- vice Level Ring). Z ustreznimi razširitvenimi moduli so podprti tudi industrijski proto- koli Profi bus, DeviceNet, Modbus (RTU, TCP), ASi, CANbus in mnogi drugi. Vgrajeni večosni krmilnik gibanja (motion control) omogoča koordi- nirano gibanje do 16 osi s servo- sistemi družine Kinetix in Power- Flex (različni modeli z razponom moči 50 W do 500 kW na os). Kot na običajni PLC-platformi Com- pactLogix so vgrajeni kinematični Slika 1. Družina krmilnikov CompactLogix Slika 2. Novi CompactGuard Logix Slika 3. Povezava krmilnika in drugih naprav Ethernet/IP 301Ventil 23 /2017/ 4 modeli za krmiljenje robotov s tre- mi prostostnimi stopnjami (karte- zični, SCARA, delta, antropomorfni in kombinacije). Podprti programski jeziki so lestvična logika, funkcijski bloki, strukturirani tekst in diagram prehajanja stanj. Po- mnilnik je velik do 3 MB (uporabniški program – od tega varnostni pro- gram do 1,5 MB – in podatki). Možnosti uporabe: · pri manipulatorji »primi in odlo- ži«, paletizerji, enostavni roboti, · pakirni in polnilni stroji, ovijalci, · strega in montaža, · naprave za razrez, leteče žage, tekoči trakovi, · stiskalnice, preoblikovanje materi- alov, brizganje plastike, tlačno litje, · naprave za avtomatsko kontrolo izdelkov. Povezave: www.rockwellautomati- on.com, www.tehna.si Vir: Tehna, d. o. o., Tehnološki park 19, 1000 Ljubljana, tel. +386 1 28 01 775, fax:. +386 1 28 01 760, www.tehna.si, g. Žiga Petrič AKTUALNO IZ INDUSTRIJE info@tehna.si • www.tehna.si Tehnološki park 19 • 1000 Ljubljana T E H N A Ponujamo rešitve za industrijsko avtomatizacijo: PLC krmiljenje, HMI naprave Mehatronika, večosni servo sistemi Industrijska Ethernet omrežja Komponente za avtomatizacijo Zastopamo podjetja: Rockwell Automation • Allen-Bradley Pentair • Hoffman Molex Panduit Prosoft Technology Kepware 302 Ventil 23 /2017/ 4 NOVOSTI NA TRGU Natančna, toga in izjemno nosilna profilna tirnična vodila Blažilniki, nastavljivi v obeh smereh Podjetje HIWIN, ki je specialist za pogonsko tehnologijo, širi svojo družino profi lnih tirnih vodil s sklo- pom CG. Od dosedanjih izvedb se razlikuje v postavitvi kroglic in ima sedaj O-razporeditev štirivrstičnih kroglic. Tako dosega večjo togost in lahko prenaša bistveno večje kotal- ne momente. Dodatno je na voljo zaključni trak, ki se enostavno pritrdi na zgornjo stran tirnice in zapre montažne lu- knje, zaradi česar pokrovčki niso potrebni. Za zagotavljanje zanesljivega ma- zanja ima sklop CG, poleg običajnih mazalnih kanalov na obeh pregibih, še z dodatni mazalni kanal na sre- dini vozička. To je prednost še po- sebno pri kratkih gibih, kjer ne pri- de do popolnega obhoda kroglic. Sklop CG ima - kot vsa profi lna tir- na vodila HIWIN - velik izkoristek pri natančnih ponovljivih linearnih premikih. Do konca leta 2017 bo na voljo v vseh velikostih. Vir: HIWIN GmbH, Brücklesbünd 2, 7765 Offenburg, ZR Nemčija, tel.: +49 7 81-9 32 78 – 114, faks: + 49 7 81-9 32 78 – 90, E-pošta: christi- ne.matt@hiwin.de, Internet: www. hiwin.de Želite nastaviti hitrost blaženja v po- tisni in vlečni smeri? Z blažilnikom DSED – BANSBACH je to mogoče brez težav! Blažilniku DSED proizvajalca BANS- BACH, ki ga zastopa podjetje INO- TEH D.O.O., je mogoče neodvisno nastaviti jakost blaženja tako v poti- sni kot vlečni smeri. Blaženje je mo- goče nastavljati z vijakoma, ki sta na zunanji strani, spredaj in zadaj. Kon- strukcija omogoča nastavljanje tudi na že vgrajenem blažilniku. Značilnosti: · blaženje v tlačni in natezni smeri neodvisno nastavljivo, · maksimalna moč blaženja 2500 N, · hod do 150 mm, · temperaturno območje od 0o C do +65o C, · velika izbira pritrdilnih elemen- tov za enostavno vgradnjo, · možne namenske rešitve. Več informacij o nastavljivih blažilni- kih in drugih proizvodih BANSBACH- -a dobite pri podjetju INOTEH D.O.O. Vir: INOTEH d. o. o., K železnici 7, SI- 2345 Bistrica ob Dravi, tel.: 02 / 665 11 34, e-mail: gp@inoteh.si, inter- net: www.inoteh.si Blažilnik DSED 10 INDUSTRIJSKIFORUMIRT 2018 NAJVEČJI STROKOVNI DOGODEKINDUSTRIJE ZA INDUSTRIJO Predstavitev strokovnih prispevkov • Strokovna razstava • Aktualna okrogla miza • Podelitev priznanja TARAS www.forum-irt.siindustrijski w w w . f o r u m - i r t . s i Dodatne informacije: Industrijski forum IRT, Motnica 7 A, 1236 Trzin | tel.: 01 5800 884 | faks: 01 5800 803 | e-pošta: info@forum-irt.si | www.forum-irt.si Organizator dogodka: PROFIDTP, d. o. o., Gradišče VI 4, 1291 Škoica | Organizacijski vodja dogodka: Darko Švetak, darko.svetak@forum-irt.si Forum znanja in izkušenj Portorož, 4. in 5. junij 2018 303Ventil 23 /2017/ 4 NOVOSTI NA TRGU Prikazovalniki, krmilniki in pretvorniki signalov Nadgradnja pnevmatične osnovne hitre spojke Parker Rectus serije 26 Podjetje PS, d. o. o., predstavlja pri- kazovalnike, krmilnike in pretvorni- ke signalov Motrona. Na področju gradnje strojev in la- stnega razvoja strojne in program- ske opreme je Motrona kompeten- ten partner za kompleksne apli- kacije v industrijski avtomatizaciji in pogonski tehnologiji. Proizvaja izjemne palete elektronskih meril- nih naprav, pretvornikov signalov kakor tudi krmilnikov procesov in gibanja. Pomembni proizvodi (slika 1): • varnostni prikazovalniki hitro- sti, smeri vrtenja, mirovanja in položaja, ki s svojimi funkcijami in enostavnim konfi guriranjem zagotavljajo najvišje varnostne standarde. Predvsem s certifi ka- tom SIL3/PLe serije DS so pre- sežene vse večje zahteve po za- nesljivosti in varnosti v sodobnih strojih in proizvodnih obratih; • prikazovalniki za natančno kon- trolo in nadzor, za skoraj vse aplikacije, imajo kratek odzivni čas, natančnost in izjemne teh- nične lastnosti. Ponašajo se tudi s prilagodljivo konfi guracijo de- lovanja; • krmilniki pozicije so znani po odlični dinamiki, natančnosti in hitrosti. Izjemno kratki krmilni ci- kli zagotavljajo popolne rešitve, ki presegajo meje primerljivih krmilnikov. Krmilniki pozicije so uporabniku prijazni z enostavno nastavitvijo; • različni pretvorniki signalov Mo- trona imajo zelo kratke pretvor- bene čase, visoko frekvenčno območje in odlično razmerje med stroški in učinkovitostjo. Vir: PS, d. o. o., Logatec, Kalce 30b, 1370 Logatec, tel.: 01/750-85-10, e-pošta: ps-log@ps-log.si, internet: www.ps-log.si, http://www.motrona. com/, g. Andrej Zupančič Osnovna hitra spojka Parker Rectus serije 26 je univerzalna medenina- sta spojka z evropskim standardnim industrijskim profi lom. Gre za sis- tem spajanja, ki se lahko upravlja z eno roko in ima standardni ventil in majhno maso. Ergonomska zasnova ovoja preprečuje nabiranje umaza- nije na ohišju ventila. Uveljavljena serija 26 je bila pred kratkim nadgrajena z izboljšanimi ključnimi lastnostmi: 1. manjša sila ob priklopu ali odklo- pu, kar omogoča lažjo uporabo. To je mogoče zaradi uporabe optimizirane vzmeti, pri čemer je uporaba serije 26 še vedno za- jamčena za vakuumsko uporabo; 2. namestitev O-tesnila, ki tesni spojko in čep. O-tesnilo je v utoru, kjer je bo- lje zavarovano pred morebitni- mi poškodbami sprednjega dela čepa, zato je spojka trpežnejša in ima daljšo življenjsko dobo. Vir: Parker Hannifi n Ges.m.b.H. Wi- ener Neustadt, Avstrija – Podružnica v Sloveniji, tel.: 07 337 66 50, faks: 07 337 66 51,e-mail: parker.slovenia@ parker.com, spletna stran: www.par- ker.si, Miha Šteger Slika 1. Prikazovalniki, krmilniki in pretvorniki signalov Motrona 10 INDUSTRIJSKIFORUMIRT 2018 NAJVEČJI STROKOVNI DOGODEKINDUSTRIJE ZA INDUSTRIJO Predstavitev strokovnih prispevkov • Strokovna razstava • Aktualna okrogla miza • Podelitev priznanja TARAS www.forum-irt.siindustrijski w w w . f o r u m - i r t . s i Dodatne informacije: Industrijski forum IRT, Motnica 7 A, 1236 Trzin | tel.: 01 5800 884 | faks: 01 5800 803 | e-pošta: info@forum-irt.si | www.forum-irt.si Organizator dogodka: PROFIDTP, d. o. o., Gradišče VI 4, 1291 Škoica | Organizacijski vodja dogodka: Darko Švetak, darko.svetak@forum-irt.si Forum znanja in izkušenj Portorož, 4. in 5. junij 2018 304 Ventil 23 /2017/ 4 PODJETJA PREDSTAVLJAJO Proizvajalci kompresorjev so se temu le počasi prilagajali. Ena izmed rešitev je postavitev kompresorja v protihrupno ohišje, kar je primerno le za ekstremno majhne kompresorje (do 1,1 kW moči) ali pa za večje od 3 kW. Najpogosteje prodajani kompresorji (1,5 in 2,2 kW) takih rešitev praktično nimajo. Ker so cene takih kompresorjev v zadnjih le- tih močno padle, je njihova potrošnja kar velika. Uporabniki tak kompresor navadno postavijo v dodatne prosto- re, pod stopnice, v najslabšem primeru pa v kot garaže, kjer ga nekoliko ogra- dijo s stiroporom ali drugo zvočno izolacijo. Pri tem pozabljajo, da lahko kompresor dobro in dolgoročno delu- je le v čistem, zračnem in dostopnem prostoru. V zadnjih dveh letih so številni proizva- jalci kompresorjev zaznali trend pora- be in so se usmerili v razvoj tišjih kom- presorjev, ki bi bili vzdržljivi in bi do- segali take pretoke zraka kot klasični. Tihi kompresorji imajo posebno zračno črpalko, ki je prirejena tako, da povzroča nizek nivo hrupa. Namesto klasičnih batnih obroč- kov so vanje vgrajeni tefl onski obročki, ki z drsenjem po valju povzročajo bistveno manjši hrup, za svoje delovanje pa ne potrebu- jejo mazanja. Tako je tudi stisnjeni zrak, ki izhaja iz teh kompresorjev, brez primesi olja. Njihova zmoglji- vost je od nekaj 100 W pa do 5 kW. Tovrstni kompresorji so že na voljo tudi v Sloveniji – v preizkusni dobi zadnjih dveh let so se odlično izka- zali (slika 1). Tihi brezoljni kompresorji – rešitev za številne uporabnike Slika 1. Tihi kompresor (Omega air) Uporaba kompresorjev v domačem okolju, v majhnih studiih ali delavnicah je pogosto omejena. Omejitve predstavljata hrup in možnost onesnaženja z oljem. Glasnost zvoka direktno gnanih batnih kompresorjih do- sega vrednosti med 92 in 98 dB(A). Ta nivo hrupa v majhnih prostorih onemogoča komunikacijo in je moteč za ljudi in okolico. Poleg tega kompresor potrebuje olje, ki lahko ob okvari odteče iz rezervoarja in poškoduje npr. pisarniške površine. Tabela 1. Pregledna tabela s tehničnimi karakteristikami za tihe brez oljne kompresorje Oznaka modela DPS 1,5/50 DPS 2,2/90 DPS 3,3/140 DPS 5/200 Moč / KW 0,78 x 2 1,1 x 2 1,1 x 3 2,5 x 2 Napetost V/Hz 220/50 220/50 380/50 380/50 El. tok / A 7,6 11 7,8 10 Št. vrtljajev / RPM 1440 1440 1440 1440 Pretok zraka L/min 274 400 600 1000 Maksimalni tlak / bar 8 8 8 8 Zvočni tlak / dB(A) 56 68 74 73 Velikost posode / L 50 90 140 200 Masa / kg 41 80 102 200 Dimenzije / cm 70 x 38 x 70 115 x 39 x 78 132 x 46 x 85 126 x 56 x 98 Šifra izdelka 1401080 1401107 1401108 1401109 305Ventil 23 /2017/ 4 Ti kompresorji so lažji in zato jih lažje premikamo. Ker ne vsebujejo olja, je vzdrževanje precej enostavnejše. Pov- zročajo manj vibracij. Pretok zraka je celo višji kot pretok primerljivega kla- sičnega batnega kompresorja. Vsaka črpalka je opremljena s stikalom, kar omogoča izklop in remont ene izmed črpalk, medtem ko preostale še nor- malno delujejo. Uporabljajo se lahko za vse standardne aplikacije, še pose- bej pa se izkažejo, kjer se zahteva zrak brez primesi olja in kjer je hrup, ki ga povzročajo klasični batni kompresor- ji, prevelik. Tu gre predvsem za pre- hrambno industrijo, medicino, razisko- valne institucije, laboratorije, grafi čne studie in podobno. Tovrstni kompresorji imajo še eno edinstveno lastnost, ki je preostalim batnim kompresorjem ne moremo pripisati: pri delu ne potrebujejo počit- ka za ohlajanje, ampak lahko delujejo neprekinjeno. S tem pri danih pretokih bistveno odstopajo od učinkovitosti klasičnih batnih kompresorjev. Seveda je s tem povezana življenjska doba ba- tnih obročkov, katerih menjava pa ne predstavlja težav ne v tehničnem ne v fi nančnem smislu. Katere so pomanjkljivosti? Glavna je ta, da so ti kompresorji precej občutlji- vi na kakovost zraka okolja, v katerem delujejo. Motijo jih prašni delci, ki po- časi poškodujejo tefl onska tesnila ali valj. Zato jih velja uporabljati v okolju, kjer trdega prahu ni oziroma ga je čim manj. Kompresorji niso zaščiteni pred vodo in so tako namenjeni le za upora- bo v suhem okolju. Posebno pozornost namenjamo speci- alnim kompresorjem za zobozdravstvo oziroma za zobotehniko. V ta namen je bil razvit kompresor, katerega glasnost je še dodatno zmanjšana s protihru- pnim ohišjem, v katerega je umeščen (slika 2). Glasnost tega kompresorja je primerljiva z glasnostjo gospodinjske- ga hladilnika. Poleg tega je posoda za- ščitena proti rji tudi na notranji strani. Vgrajeno ima prisilno prezračevanje. Serijsko izdelujemo tudi kompresore z dograjenim adsorpcijskim sušilnikom, ki točko rosišča potisne navzdol vse do minus 42 oC. Tako je zrak, ki izhaja iz take enote, brez dodatnih fi ltracij pri- meren za zelo zahtevne aplikacije. Vsekakor je mogoče vse tovrstne kom- presorje enostavno priključiti na raz- vod zraka, dodati sušilnik zraka, po potrebi vstaviti dodatno fi ltracijo glede na zahteve končne aplikacije. Rezervni deli so na razpolago, servisna ekipa je odzivna, na voljo so tudi nadomestni kompresorji. Tihi brezoljni kompresorji, ki jih v Slove- niji zastopa podjetje OMEGA AIR d. o. o. Ljubljana, so zagotovo prava izbira za še tako zahtevnega uporabnika. www.omega-air.siSlika 2. Kompresor v protihrupnem ohišju OMEGA AIR d. o. o. Ljubljana T +386 (0)1 200 68 00 F +386 (0)1 200 68 50 info@omega-air.si Cesta Dolomitskega odreda 10 SI-1000 Ljubljana, Slovenija www.omega-air.si OMEGA AIR Air and Gas Treatment Cevi za stisnjen zrak Navijalci za cevi in kable Zabijalna tehnika Pnevmatsko orodje OMEGA IR d. o Ljubljan T +386 (0)1 200 68 00 F +386 (0)1 200 68 50 info@omega- ir.si Cesta Dolomitskega odreda 10 SI-1000 Ljubljan , Slovenija w .omega-air.si EGA AIR Air and Gas Treatment Cevi za stisnjen zrak Navijalci za cevi in kable Zabijalna tehnika Pnevmatsko r dje Tabela 2. Tehnične lastnosti za tihe brezoljne kompresorje v protihrupnem ohišju Oznaka modela DPS 1,5/40 moč / KW 0,78 x 2 Napetost V/Hz 220/50 El. Tok / A 7,6 Št. vrtljajev / RPM 1440 Pretok zraka L/min 274 Maksimalni tlak / bar 8 Zvočni tlak / dB(A) 52 Velikost posode / L 40 Masa / kg 58 Dimenzije / cm 75 x 60 x 75 Šifra izdelka 1401081 Šifra izdelka z vgrajenim A-DRY 12 1401137 306 Ventil 23 /2017/ 4 LITERATURA – STANDARDI – PRIPOROČILA Ergonomija v teoriji in praksi (znanstvena monografija) Homo sapiens je za lažje preživetje izdeloval razna orodja in na začetku v svoje delo vključil skrajno preprosto tehnologijo. Ko je orodje prilagajal po- trebam, je pravzaprav začel s tem, kar danes označujemo z ergonomijo. Izraz ergonomija izhaja iz grščine, kjer bese- da »ergon« pomeni delo, »nomos« pa naravni zakon. Zveza besed torej govori o naravnih zakonitostih, ki nastopijo pri delu. Povezave med delom in zdravjem oziroma med delom in zdravstvenimi težavami, ki jih povzročajo delovni po- goji, so bile v zgodovini pogostokrat omenjene. Vrednost ergonomije je zlahka razumljiva vsakomur, ki je kadar koli poskušal opraviti delo z napačnim orodjem. Delo tako lahko traja dlje, kar povzroča nezadovoljstvo in upad mo- tivacije, kar pa vodi k pretirani uporabi sile ter povečuje tveganje in poškodbe. Človek in delo sta že vseskozi neraz- družljiva člena v regulacijskem krogu. V tem krogu srečujemo fizikalno, ko- gnitivno in organizacijsko ergonomijo. Ergonomija v sodobnem času postaja vse bolj nepogrešljiva, ko se načrtno ukvarjamo z odnosi med človekom, opremo in delovnim okoljem (mikro- ergonomija) in človekom, tehnologijo ter menedžmentom (makroergono- mija). Na prelomu zadnjega tisočletja smo vstopili v novo obdobje, obdobje industrije 4.0, ki se gradi na temeljih di- gitalne revolucije. Danes se na vsakem koraku srečujemo z mobilnimi tehno- logijami, prenosi podatkov, umetno inteligenco, senzoriko in strojnim uče- njem. Ustaljeni vzorci se bodo spreme- nili, saj bodo osrednje upravljanje pro- izvodnje nadomestili decentralizirani procesi, ki se bodo upravljali sami in znotraj katerih bodo pametni izdelki, stroji in viri med seboj komunicirali. Človek bo ostajal na vrhu upravljalne piramide, zato je ergonomija še vedno področje, ki bo vpeto med slehernega izmed nas in spremljajočo tehnologijo in bo potekalo v okolju, v katerem de- lujemo in živimo. Aktualna so ergonomska načela, ki izvirajo iz lastnosti človeškega orga- nizma, okolje pa se temu prilagaja. Če hočemo dobro poznati posebnosti človeka in delovnega okolja, je po- trebno poznati predvsem področje er- gonomije. Pri tem nam lahko pomaga znanstvena monografija z naslovom Ergonomija v teoriji in praksi avtorjev Zvoneta Balantiča, Andreja Polajnar- ja in Simone Jevšnik. Vsi trije avtorji so univerzitetni profesorji in izhajajo iz tehniških in interdisciplinarnih po- dročij. Pedagoško in znanstvenoraz- iskovalno delujejo v slovenskem in mednarodnem univerzitetnem okolju, sodelujejo z inštituti, podjetji in razi- skovalnimi organizacijami doma in v svetu. Njihove praktične izkušnje so pripomogle k temu, da se omenjena znanstvena monografija na svojstven način loteva aktualne problematike znanosti o delu, človeških faktorjev in inženiringa. Prelivanje fizikalnih, ko- gnitivnih in organizacijskih pogledov na področju ergonomije je tako zbra- no na enem samem mestu. Monografija je uporabna za akadem- ske in strokovne namene, saj je vir številnih strokovnih napotkov in zgle- dov, ki so v pomoč strokovnjakom pri srečevanju s problematiko oblikovanja varnega in človeku prijaznega de- lovnega okolja. Bralec se sreča s teo- retičnimi izhodišči, praktični napotki in z multimedijskimi usmeritvami pri posameznih pogledih na ergonomijo. Knjižnemu delu je dodan tudi sple- tni dodatek, ki na zelo nazoren način predstavi povezane vsebine v uspe- šnih delovnih okoljih. Tako si npr. lah- ko ogledamo, kako na počutje vpliva dinamično sedenje, kako lahko pred- vidimo nevarnost, kako živimo ergo- nomijo, kako uresničujemo 5 S, kako skrbimo za varovanje pred hrupom itd. Dodana vrednost se kaže tudi v tem, da bralca pri posameznih področjih usmeri na ustrezne vire, standarde, priporočila ipd. V znanstveni monografiji je poleg teo- retičnih in praktičnih vsebin precejšen del namenjen metodologiji ocenjeva- nja obremenitev človeškega telesa pri delu. Največ pozornosti je namenjeno tudi sicer najbolj obsežnemu sklopu obrav- nave človeških faktorjev na področju ergonomije – fizikalni ergonomiji. Ak- tualnost se riše tudi z izbranimi temati- kami in pogledom v prihodnost z ele- menti sodobne ergonomije ter njenim vključevanjem v industrijo 4.0. Zvone Balantič, Andrej Polajnar, Simona Jevšnik Leto izida: december 2016 Tehnične posebnosti: 495 strani, 291 slik, 110 diagramov, 8 videoanaliz – filmi iz praktič- nih okolij v SLO in v tujini (Bijol, Gorenje, IMS – B & K, Iskrae- meco, HAG – OSM, Polycom, Porsche Slovenija – AUDI, Pre- cisium), format: 21,5 x 28,7 cm, barvni tisk, trda vezava ... Cena: 72 € + 9,5 % DDV Založnik: Nacionalni inštitut za javno zdravje Naročila: www.etip.si 307Ventil 23 /2017/ 4 Literatura - letalstvo Nove knjige Jean-Pierre Otelli: Frisons Dans Le Ciel-Histoires vraies d'aviation je avtorsko delo izkušenega pilota in no- silca številnih rekordov ter vodje letal- ske akrobatske patrulje J. P. Otellija, ki smo ga v Ventilu že predstavili. Tokrat nas vabi k branju 60 resničnih zgodb, ki nikogar od bralcev ne bodo pustile ravnodušnega. Knjiga prinaša »drgete groze na nebu«, ki jih doživljajo tako piloti kot tudi potniki v trenutkih, ko se vse postavi na glavo in človek ni več suveren vodja letala. Tudi avtor te knjige ni imun pred drgetom groze. V eni od zgodb opiše svojo izkušnjo, ko mu je 30. junija 1993 na Portugalskem odpovedal motor. Pripoved začne z nesrečo Airbusa A 320 na letalskem mitingu v Mulhousu. A 320 je bil ta- krat zvezda mitinga in vsi so z zani- manjem čakali predstavo. Naslednja zgodba nam pripoveduje o poletu v Maroko. Gre za nekakšen spominski polet po poteh, ki jih je preletel Sa- int-Exupéry. Zgodba nosi naslov Po sledeh Saint-Exupéryja in se srečno konča, ko odkrijejo slepega potnika. V zgodbi o nori stavi (fr. Un pari fou) nas avtor popelje v pripoved, ki spominja na rusko ruleto. Gre za akrobatsko le- tenje, ki zahteva izjemno natančnost in časovno točnost: devet letal in en solo. Bo križanje uspelo? Kaj se zgodi, če instruktor udari učenca na poletu? Pa še vrij na hrbtu je treba izpeljati. Zgodbe so napete in dobro napisane. Vseh 60 seveda ni mogoče predstaviti, seveda pa to tudi ni naš namen. Malce pa nas vendar zmede, ko avtor knjige na začetku zapiše: »A ma mére, au ciel …« V poletju, ki nas neusmiljeno greje, nas bodo nekatere zgodbe pošteno ohladile. Zal.: Altipresse, 1997, ISBN 2-911218-02-7, Obseg 271 strani Mag. Aleksander Čičerov, UL, Fakulteta za strojništvo, Uredništvo Ventila [1] Casey, B.: The Mobile Hydraulics - Handbook (Mobilna hidravlika – priročnik) – Sodobni mobilni stroji imajo zelo kompleksne hidravlične naprave za pogon in krmiljenje, kot so: večobtočni pogoni, krmilje- ne hidrostatične enote, krmiljenje s senzorji obremenitve ipd. Novi priročnik avtorja Brendona Case- yja izčrpno tolmači in omogoča razumevanje mobilne hidravlike. Priročnik je namenjen zlasti stro- kovnjakom, ki se ukvarjajo z mo- bilnimi hidravličnimi stroji. Obsega 14 poglavij: od osnov in prednosti hidravlike za to vrsto strojev do po- drobne obravnave proporcional- nega in elektronskega krmiljenja. Seveda so podrobno obravnavane različne izvedbe pogonskih sesta- vin – od črpalk, motorjev in krmil- nih vezij do krmilnih sistemov s senzorji obremenitve. – Za naročilo obiščite: www.hydraulicsupermar- ket.com/books; cena: 129,00 USD. [2] Casey, B.: The Hidrostatic Trouble- shooting Handbook (Hidravlične naprave – iskanje napak) – Strokov- njak za hidravliko Brendon Casey pravi, da je iskanje napak proces z zaporednimi koraki ugotavljanja vzroka. To ni preizkus znanja, se- veda pa je znanje v pomoč, samo po sebi pa ne zagotavlja uspeha. Tudi kvalificirani strokovnjaki imajo lahko pri iskanju napak velike spo- drsljaje, ne zaradi neznanja, ampak zaradi nepravilnega postopanja. Tudi najnovejše računalniške apli- kacije s pametnimi telefonskimi kli- ci in tabelami vas ne bodo obliko- vale v hidravličnega strokovnjaka. Kar zagotavlja uspešno iskanje na- pak, so ustrezna navodila – orodja za postopnost iskanja pravilne dia- gnoze za motnjo ali okvaro napra- ve. Ta priročnik vam bo v pomoč. Prav tako tudi ustrezna računalni- ška aplikacija s skupno desetimi ko- raki, ki temelji na vsebini priročnika. Priročnik naročite na spletnem na- slovu založbe Hydraulics & Pneu- matics: bit.ly/HP0517-HydTH , apli- kacijo pa na: bit.ly/HP517-DGHydT. [3] Costa, G. K., Sepehri, N.: Hydrauli- cs Transmissions and Actuators: Operation, Modeling, Applications (Hidrostatični prenosniki in aktu- atorji: delovanje, modeliranje in uporaba) – Učbenik za študente in inženirje praktike integralno obrav- nava vsa vprašanja hidrostatičnega prenosa moči: od načela delovanja do podrobne izvedbe posameznih hidrostatičnih enot – črpalk in mo- torjev. Obsega osem poglavij, ki obravnavajo: uvodne opredelitve, primerjavo z mehanskimi sestavi- nami, teoretične osnove delovanja, stacionarne in transientne lastnosti delovanja, značilna vezja, neline- arno obravnavo prenosa moči ter značilna področja uporabe. Zal.: John Wiley & Sons, 2015, ISBN: 978-1-118-81879-4. [4] Johnson, J. L.: Designers' Handbo- ok for Electro Hydraulic Servo and Proportional Systems (Pro- jektantski priročnik za elektrohi- dravlične servo- in proporcionalne sisteme) – 4. izdaja. Priročnik po- drobno obravnava: - računanje izgub in nadzor tlaka v hidravličnih vezjih, - analizo in krmiljenje mehanskih bremen, - dinamične lastnosti proporcio- nalnih in servoventilov ter nači- ne njihove vgradnje v sistem, - praktične informacije o elektro- niki, posebno o merilnih pre- tvornikih in kondicioniranju si- gnalov, - mobilno elektronsko opremo vključno z akumulatorji in po- mnilniki. Zal.: Hydraulics & Pneumatics, spletni naslov za naročilo: www.hydraulic- spneumatics.com/bookstore-0; obseg: 786 strani, cena: 159,00 USD. LITERATURA – STANDARDI – PRIPOROČILA 308 Ventil 23 /2017/ 4 Pomembne standardizacijske dejavnosti na področju fluidne tehnike Tesnejše sodelovanje NFPA z ISO Že dolga leta je Dieter Waldmann, sodela- vec podjetja Festo AG & Co. KG, predsednik strokovnega sveta za fl uidno tehniko v okvi- ru organizacije ISO. Na zadnjem zasedanju je pojasnil najpomembnejše projekte standardi- zacije na obravnavanem področju. Trojezični (angleški, francoski in nemški) standard ISO 1219 o grafi čnih simbolih za risanje hidra- vličnih in pnevmatičnih shem je bil leta 2016 spremenjen in dopolnjen. Spremenjeni 1. del in dodatni 3. del sta kompletirana. Za nepro- blematično komunikacijo v okviru industrije 4.0 sta nujno potrebna enoznačni slovar in standardizirana klasifi kacija sestavin in njiho- vih lastnosti. V ISO potekajo potekajo ustrezni projekti v okviru strokovne skupine za fl uidno tehniko Nemškega združenja strojne industri- je (VDMA – Fachverband Fluidtehnik). Vir: Dürer, J.: Aktuelle Techniktrends der Flu- idtechnik – O + P 61 (2017) 05 – str. 18 Ameriško združenje za fl uidno tehniko (NFPA – The National Fluid Power Associa- tion) je opustilo lastne aktivnosti in objavo svojih standardov. Namesto tega je pričelo intenzivno sodelovati z ustreznim komite- jem ISO TC 131, z mednarodnim tehničnim odborom, ki se posveča standardizaciji sis- temov in sestavin fl uidne thenike. Denis Rockhill, mednarodni vodja standardizacije pri NFPA, poudarja, da je aktivnih 15 držav (7 pa je opazovalcev). Odbor ima 140 članov iz 80 svetovnih podjetij, ki se ukvarjajo s fl ui- dno tehniko. TC 131 res dela, do sedaj je ob- javil že 224 ISO-standardov z obravnavane- ga področja, 43 pa jih je v postopku priprave. Denis posebej poudarja pomen izobraževa- nja mladih sodelavcev za dela na področju standardizacije. Potrebni sta njihova identi- fi kacija in aktivna podpora pri razvoju stan- dardizacije, ki edini lahko zagotovita ustre- zno kakovost, zanesljivost, varnost in okolj- sko primernost fl uidne tehnike. Vir: A. Ur. Hitchcox: Standards to live by – Hydraulics & Pneumatics 70 (2017) 4 – str. 4 Stušek, uredništvo revije Ventil 309Ventil 23 /2017/ 4 Zanimivosti na spletnih straneh [1] Drugačna objava prispev- kov – www.tandfonline. com/page/openaccess – Fir- ma Taylor & Francis omogo- ča neposredno objavo novic in prispevkov v opciji Open Access. Prednosti take objave: - prispevek je dostopen za branje, prenos ali soude- ležbo, - prispevek bo izčrpno pre- gledan, ocenjen in takoj objavljen. [2] Hidravlični valji iz nerjave- ga jekla – www.schwer.com – Podjetje Schwer Fittings ponuja standardne hidravlič- ne valje iz nerjavega jekla z imenskimi premeri od 12 do 125 mm za ekstremne pogo- je delovanja. Poleg valjev iz nerjavnega jekla po standar- dih DIN/ISO 6432, DIN/ISO 15552 in ISO 21287 so na vo- ljo tudi posebni valji brez ba- tnice ter različne standardne izvedbe pritrjevanja in cevnih priključkov. Gib valjev je lahko med 10 in 500 mm v korakih po 1 mm. Standardne tesnil- ke so iz NBR-a, na voljo pa so tudi drugi tesnilni materiali. [3] Hidravlični ventili za resno krmiljenje gibanja – http:// hydraulicspneumatics.com/ hydraulic-valves/hydrau- lic-valves-serious-motion- -control – Visoko sposobni hidravlični ventili so vlečni konji hidravličnega krmiljenja gibanja. Pravilna izbira venti- lov lahko zagotavlja bistveno razliko med visoko sposobnim strojem z nezahtevnim vzdr- ževanjem in strojem s pogo- stimi okvarami in zahtevnim naborom rezervnih delov. [4] Hitri valji z mehkim pri- stankom – http://hydrau- licspneumatics.com/cylin- ders-aktuators/high-speed- -cylinders-get-soft-landing – Produktivnost, energijska učinkovitost in dolga življenj- ska doba so tri temeljne zah- teve pri izbiri pnevmatičnih sestavin za avtomatizirane sis- teme. Končno dušenje je eden od (verjetno podcenjenih) pri- jemov za izboljšanje lastnosti pnevmatičnih naprav. [5] Nadzor onesnaženosti – žr- tev ali spontanost – http:// www.hydraulicspneumati- cs.com/blog/contaminati- on-control-are-victiom-or- -volunteer – Učinkovit nad- zor onesnaženosti ni nekaj, kar je dano samo od sebe. Prispevek Brendona Caseyja iz leta 2015 poudarja primer farme sladkornega trsa z dvajsetimi kombajni, pri kate- rih so z ustreznim fi ltriranjem dosegli devetkratno podalj- šanje življenjske dobe hidra- vličnih črpalk. PROGRAMSKA OPREMA – SPLETNE STRANI Tako kot motoristi tekmujejo na Moto GP, naši roboti tekmujejo v industriji. Napovedujemo začetek dirke z novima tekmovalcema: MOTOMAN GP7 in MOTOMAN GP8! Sta izjemno hitra in samozavestno narekujeta tempo. Večji pospeški, hitrejši takti ter krajši časi zagona. Robota serije MOTOMAN GP sta pripravljena na »veliko nagrado«. V vašem podjetju bosta zagotovo povečala učinkovitost in izboljšala gospodarnost. NOVO YASKAWA Slovenija d.o.o. · T: +386 (0)1 83 72 410 · YSL-info@yaskawa.eu.com · www.yaskawa.eu.com NAREKUJEMO TEMPO 310 Ventil 23 /2017/ 4 PROGRAMSKA OPREMA – SPLETNE STRANI Oglaševalci AX Elektronika, d. o. o., Ljubljana 297 CELJSKI SEJEM, d. d., Celje 248, 289 DOMEL, d. d., Železniki 293 DVS, Ljubljana 273 FESTO, d. o. o., Trzin 245, 312 HENNLICH, d. o. o., Podnart 299 HYDAC, d. o. o., Maribor 288 ICM, d. o. o., Celje 295, 311 IMI INTERNATIONAL, d. o. o., (P.E.) NORGREN, Lesce 245 INDMEDIA, d. o. o., Beograd, Srbija 308 JAKŠA, d. o. o., Ljubljana 263 MIEL Elektronika, d. o. o., Velenje 245 OLMA, d. o. o., Ljubljana 245 OMEGA AIR, d. o. o., Ljubljana 245, 305 OPL AVTOMATIZACIJA, d. o. o, Trzin 245, 260 PARKER HANNIFIN (podružnica v N. M.), Novo mesto 245 PH Industrie-Hydraulik GmbH, Spröckhovel, Nemčija 267 POCLAIN HYDRAULICS, d. o. o, Žiri 245, 246 POMURSKI SEJEM, d. d., Gornja Radgona 259 PPT COMMERCE, d. o. o., Ljubljana 257 PROFIDTP, d. o. o., Škofljica 266, 302 S3C, d. o. o., Ljubljana 245 STROJNISTVO.COM, Ljubljana 256 SUN Hydraulik, Erkelenz, Nemčija 310 TEHNA, d. o. o., Ljubljana 301 UL, Fakulteta za strojništvo 255 UM, Fakulteta za strojništvo 297 VISTA HIDRAVLIKA, d. o. o., Žiri 245 Založba PASADENA, Ljubljana 283 YASKAWA SLOVENIJA, d. o. o., Ribnica 309 č č č č č REVIJA JE BREZPLAČN A anzeigen_hochkant_slovenien.indd 1 13.02.13 10:51