Trenutki resnice
Prebirajoč članek »Diktat resnice«, objavljen v Komunistu 11. novembra, Izpod peresa Zvoneta Dragana, me Je spodbudil k naslednjemu razmišljanju.
Mineva 40 let od zgodovinskega zasedanja v Jajcu. Večine nosilcev vizionarske slike nove Jugoslavije, skupaj s tovarišem Titom, ni več med nami. Mogoče bolj kot kdaj prej se lahko vprašamo »Kako smo prehodili pot in kaj Imamo pokazati svetu?« Odgovor Je Jasen: (Več kot sl je katerikoli borec NOV upal predstavljati). Samorastniško smo utirali pot svoji federaciji Jugoslovanskih narodov, obdržali svojo politično avtonomnost v svetu, razdeljenem na najmočnejše, močnejše In nepomembne. Imamo svoj gospodarski sistem, ki nam Je do nedavnega nudil vse, kar smo sl »poželeli«, Imamo vsak dan več In več svobode, tako osebne kot družbene, politične, samoupravljalske In še kakšne. In vendar ni več vse tako kot Je bilo toliko let za 29. november, ko smo tako praznovali kot smo delali — na široko smo zastavljali delo, na široko smo praznovali. Danes? Danes Je drugače, bi rekel mlad zakonski mož, ob misli na mladostna leta, ko je brezskrbno živel, in ko so drugi zanj skrbeli. Ne vem, če Je primerjava dobra ob politični paroli, da država odmira, vendar nekdo je ali vsaj upam da smo ml vsi spoznali resnico, da lahko živimo le od svojega dela.
In — Zvone Dragan:
»Resnica, ki nam jo narekuje naš gospodarski položaj, marsikje tudi mimo naše volje In organiziranosti, je takšna, da lahko mirno govorimo o nekakšnem njenem diktatu, ki se kaže v nujnosti korenitih sprememb, tako kar zadeva bistvo, kakor način dosedanjega gospodarjenja In to na vseh območjih družbene reprodukcije«.
Vrnimo se na začetek razmišljanja. 40 let je za nami. Lahko trdimo, da smo jih uspešno premagovali. Politično močni, celo tako orientirani v politiki neuvrščenih, da smo bili za gibalo celotnemu gibanju, smo na gospodarskem področju zaostajali hitreje za svetom kot smo menili. Danes se to odraža ob merjenju naših sposobnosti na tujih tržiščih preko Izvoza v tem, da smo preveč odvisni od tujine. Vsem nam pa je jasno, da smo dosegli že tako stopnjo razvoja, da le polna odprtost na tuja tržišča nam zagotavlja, da ohranimo to, kar že imamo.
Leto, ki je za nami, je leto sprejemanja aktov In načrtov, ki Jih imenujemo stabilizacijski In nas vse skupaj usmerjajo In zahtevajo gospodarneje In varčneje delati.
Prav tako Je škodljivo, če se slepimo, zlasti, če bi še to naprej počeli, da bomo že s spremembami v gospodarskem sistemu In instrumentarlju tekoče gospodarske politike čez noč dosegli gospodarsko trdnost In socialno varnost.
Tudi če domnevamo, da bomo sistem hitro In uspešno prilagodili stabilizacijskim zahtevam, se bodo morale subjektivne sile z zvezo komunistov na čelu nadvse potruditi, da bomo dosegli potrebne rezultate.
Vsi gospodarski subjekti, moramo priznati, da tudi negospodarska sfera naše družbe, že čuti spremembe. Ml gradbeniki pa bomo verjetno, kot se napoveduje nekako do 1987.—1988. leta, še posebej na udaru. Za obseg Investicijskih del, ki Jih bo naša družba zmogla v prihodnjih letih, nas Je preveč. Na tržišču bo dobil delo tisti, ki bo hitrejši pri izgradnji, boljši v kvaliteti In posebno tisti, ki bo sposoben nuditi In Izvesti celoten posel od prve lopate — do ključa.
ZA DAN REPUBLIKE BODO ODPRLI NOV OBJEKT V SKLOPU RTC ROGLA
Bitka s časom in mrazom
Rogla, 13. novembra 1983 — gradbišče na okoli 1500 metrov nadmorske višine smo obiskali v hladnem nedeljskem dopoldnevu. Tu naša temeljna organizacija Gradbena operativa Slovenske Konjice že nekaj let gradi objekte Rekreacijsko turističnega centra Unior Rogla. Z gradnjo hotela so pričeli leta 1979, to leto so postavili tudi vlečnico Ma-šinžaga, hotel Planja s pokritim bazenom so dokončali leta 1980. Naslednje leto so zgradili depandanso, uredili parkirni prostor in obnovili Planinsko kočo. Lani so zgradili več počitniških hišic v sklopu RTC in novo
vlečnico Ostrušnico, letos pa gradijo nov objekt — spalni del z neposredno povezavo s hotelom in objekt centralne recepcije, pripravili so temelje za novo vlečnico Jaso in opravili še druga dela na obstoječih objektih za čim bolj smotrno obratovanje celotnega rekreacijskega centra, ki ne bo nudil le ugodja smučarjem, ampak bo možno skozi celo leto razvijati razne športno rekreacijsko aktivnosti.
Hladno vreme in prve snežne padavine v novembru precej ovirajo zadnja dela, ki jih še morajo opraviti pred praznikom Dneva re-
publike, ko bodo objekt predali namenu. Znotraj v objektu opravljajo dela mizarji, polagalci tlakov, inštalaterji, slikopleskarji, monterji In tapetniki, zunaj pa gradbinci polagajo kanalizacijo in urejajo okolico. Zato je bila tudi ta nedelja za graditelje delovni dan kot vsak dan v tednu, saj je treba še veliko postoriti, da bodo objekti pravočasno pripravljeni za sprejem obiskovalcev, ki želijo praznične dneve ob 29. novembru preživeti v tem priljubljenem turističnem srednjegorskem središču na južnem delu Pohorja.
Vili Šuster
Rekreacijsko športni center Unior na Rogli se postopoma Izpopolnjuje z novimi objekti. Pri Izgradnji Je že štiri leta prisotna TOZD GO Slovenske Konjice.
Razmišljamo v teh okvirih In Iščemo našo pot v prihodnjih letih, od 29. novembra do 29. novembra. Vsekakor nam bo morala biti prva orientacija polna zaposlenost slehernega delavca in verjetno bo ta tudi edina rešitev. Zagotoviti bomo morali preko pogloblenejšega samoupravljanja pripravljenost ljudi na številne spremembe — bodisi zaradi tehnoloških ali ekonomskih razlogov.
Te spremembe bodo pogosto zahtevale spremembo delovnega mesta, tudi poklica, temeljno organizacijo In še kaj In predvsem, da bomo prenesli pravo nagrajevanje po delu.
V našem kolektivu se zavedamo, da moramo poleg fizične zaposlenosti zagotoviti tudi polno zaposlenost znanja. Že večkrat smo ugotovili, tako tudi na zadnji problemski konferenci ZK o novi organiziranosti v delovni organizaciji, da Imamo za to vse pogoje. Zato - na delo!	Franc Berg|nc
Za Dan Republike iskreno čestitamo vsem delavcem Ingrada in bralcem glasila
Uredništvo
PROSLAVA ZA DELOVNI JUBILEJ
334 članov kolektiva bo slavilo svoj delovni jubilej s praznovanjem v sredo, 23. novembra 1983, ob 10. url v dvorani Golovec. Proslava In slavnostno zasedanje Delavskega sveta bo posvečeno jubilantom za njihov dolgoletni prispevek delovni organizaciji In praznovanju Dneva republike.
Organiziranost delovne organizacije
V tem mesecu sta DS DSSS In komisija za delovna razmerja obravnavala predlog dopolnitve organizacije poslovanja In sprejela ustrezne sklepe.
Izvršena je bila tudi kadrovska In prostorska razporeditev. Delavci, ki prevzemajo nove ali dopolnjene naloge, bodo ie ta mesec dobili odločbe na osnovi opisov del In nalog.
k
Načrtovane aktivnosti, ki zagotavljajo napredek Ingrada smo jasno opredelili s sklepi na akcijski konferenci ZK, dne 25. aprila 1983.
V smislu sklepa (1), ki zavezuje vodstvo DO, da mora pričeti takoj realizirati organiziranost in organizacijske spremembe, je bil izdelan koncept dopolnjene organiziranosti za strokovne službe v DSSS z osnovnim ciljem in usmerjenostjo k proizvodnji, ki naj bi z organiziranim delom že v pripravljalni fazi in kasneje v opera-tivi bila bolj učinkovita.
Idejno zasnovo o organiziranosti smo temeljito obravnavali In dopolnjevali te-amsko, ter oblikovali predlog, ki ga lahko predložimo vsem organom, ki so po naši notranji zakonodaji dolžni obravnavati in sprejeti u-strezne zaključke.
Odgovornost za kakovost predlogov prevzemajo: vodstvo DO in Služba za organizacijo poslovanja, delovna skupina, imenovana na AK ZK, koordinacija 2 in 1 ter vsi strokovni delavci, ki so sodelovali v delovnih teamih.
Odgovornost za izvajanje prevzemajo poleg navedenih še vsi nosilci posameznih nalog v sektorjih, službah in drugih organizacijskih enotah, zlasti še tisti sodelavci, ki so tvorno sodelovali pri kreiranju predlogov.
Odstopanje od oblikovanih predlogov bi pomenilo odstopanje od sklepov akcijske konference ZK In sklepov organov upravljanja, istočasno pa poglabljanje v še težjo situacijo kot jo i-mamo danes.
Organiziranost strokovnih služb v DSSS je osnovni pogoj, ki ga moramo temeljito izpolniti, da bomo lahko v operativi stalno ustvarjali potrebne poslovne rezultate, tako za obstoj kot tudi za razvoj delovne organizacije.
Predlog sprememb:
1.	TEHNIČNI SEKTOR preneha obstajati kot poslovna funkcija (sektor)
2.	PRIPRAVA PROCESOV je nova poslovna funkcija (sektor), ki združuje iz bivšega tehničnega sektorja in TOZD sledeče organizacijske enote:
2.1.	Razvoj
2.2.	Projektivni biro (zdaj TOZD Projektiva)
2.3.	Tehnologija (do zdaj priprava dela)
2.4.	Kontrola
Ad 2.1. Razvoj
Kot organizacijska enota v tem predlogu ne doživlja sprememb, razen vsebine dela, ki je oblikovana za sedanje in prihodnje potrebe Ingrada. V skladu s potrebami pa se bo spreminjalo tudi število in struktura kadra. Razvoj dobi za uspešno izvajanje programa dipl. e-
konomista, ki bo razvojne naloge In investicijske naložbe obdeloval z ekonomskega aspekta (ekonomska u-pravičenost...)
Ad 2.2. Projektiva
Ta kot organizacijska e-nota poimenuje »projektivni biro« in se delovno takoj vključi v sektor PRIPRAVA PROCESOV ne glede na to, da je še TOZD. Postopek u-kinitve TOZD bo trajal nekaj časa in ne sme biti ovir za pričetek izvajanja koncepta nove organiziranosti.
Projektiva kot organizacijska enota predstavlja s svojo vsebino dela pomemben element poslovnega procesa DO Ingrad in ne more delovati zunaj sistema v pripravljalni fazi poslovnega procesa.
Upravičenost te spremembe je v tem, da so in morajo biti vse bolj Interesi delovne organizacije kot PRIMARNI in interesi vseh organizacijskih enot, skupine in posameznikov v tem sistemu (DO) kot sekundarni.
S preimenovanjem TOZD v organizacijsko enoto »projektivni biro« in vključitvijo v sektor PRIPRAVA PROCESOV, se vsebina dela usmeri v prvi vrsti za potrebe Ingrada. Morebitne proste zmogljivosti bodo kot intelektualne storitve ponudene trgu v interesu DO Ingrada in v skladu s poslovno politiko do poslovnih partnerjev in sicer preko komercialnega sektorja.
Konkretnih predlogov za premestitev kadrov v tej fazi še ni. Z ozirom na kadrovanje za vodilno mesto v sektorju in potrebe za tuje tržišče, bomo kadrovali vsaj dva arhitekta.
Ad 2.3. Tehnologija
Kot organizacijska enota prevzema skoraj v celoti novo vsebino dela. Za nova strokovna in zahtevna dela in naloge bodo potrebni strokovno usposobljeni kadri s primerno prakso v operativi.
Ad 2.4. Kontrola
Kot organizacijska enota s sedanjo vsebino dela in organiziranostjo ne ustreza novemu konceptu, oziroma vlogi, ki jo bo imela kontrola. V tem času nismo uspeli pripraviti predloga za spremembo vsebine dela In organiziranosti, zato opravlja i-ste naloge kot doslej. S tem predlogom prevzame kontrola v svoj delokrog laboratorij v Medlogu z isto vsebino dela kot jo ima zdaj.
3.	PLAN PROCESOV, je nova poslovna funkcija (sektor), ki združuje iz bivšega tehničnega, komercialnega in finančnega sektorja sledeče organizacijske enote:
3.1.	Plan in distribucija materiala
3.2.	Plan kapacitet
3.3.	Kooperacija
3.4.	Varstvo pri delu
3.5.	INO — plan procesov (referat za zunanji trg)
Ad 3.1. Plan In distribucija materiala
Je v bistvu nabavna služba v komercialnem sektorju in deloma v TOZD. Zdaj je vključena z dopolnjeno vsebino dela v sektor PLAN PROCESOV. Kadri za opravljanje nalog v tej organizacijski enoti so iz bivše nabave in permanentne inventurne komisije.
Ad 3.2. Plan kapacitet
Je organizacijska enota, ki bo po programu dela obvladovala celovito kapacitete delovne sile in delovnih sredstev Ingrada. Kadri, ki bodo opravljali naloge, so delavci iz sedanje operativne priprave dela.
Ad 3.3. Kooperacija
Je nova organizacijska e-nota v tem sektorju. Doslej je to delo opravljal komercialni sektor. Kadri bodo premeščeni iz komercialnega sektorja. Vsebina dela je dopolnjena. Gre za bistvene spremembe v tem smislu, da bo načrtovana in tudi izvajana enotna politika kooperacijskih poslov. Primarno bomo koristili lastne zmogljivosti.
Ad 3.4. Varstvo pri delu
Pri tej organizacijski enoti ni sprememb ne v vsebini dela niti operativi, razen administracije, ki se priključi tajništvu PLANA PROCESOV.
Ad 3.5. INO — plan procesov
Je referat, ki je začasno priključen sektorju PLAN PROCESOV. Strokovni delavec, ki dela na pripravah za Alžir, kasneje tudi za druga tržišča, bo opravljal in koordiniral dela in naloge s sodelavci v vseh sektorjih. Delo na pripravah in izvedbi je zahtevno in morajo biti vključena različna strokovna znanja (arhitekti, gradbeniki, tehnologi, ekonomisti, kadroviki idr.)
4.	KOMERCIALNI SEKTOR
S tem predlogom se bistveno dopolni vsebina dela, zlasti pa delitev na posamezne organizacijske enote, ki so:
4.1.	Prodajna služba
4.2.	Ponudbeni inženiring
4.3.	Zunanja trgovina
4.4.	Propaganda — (informiranje)?
Ad 4.1. Prodajna služba
Organizacijska enota ima opredeljene naloge in sicer
a l .. » •»
— Ali niso naša stola za vas?
dodatno prevzame prodajo proizvodov in storitev ter skladišča gotovih proizvodov. Poseben poudarek je na izdelavi plana prodaje, raziskavi trga, intenzivnem sodelovanju s poslovnimi, tudi potencialnimi partnerji. Prodajna služba je funkcionalno povezana s ponudbenim inženiringom in koordinacijo prodaje.
Vodja službe je tudi pomočnik komercialnega direktorja In opravlja naloge po pooblastilu komercialnega direktorja.
Ad 4.2. Ponudbeni Inženiring
Ta organizacijska enota obstaja že nekaj časa. Vsebina dela ni v zadostni meri definirana. Ustrezno usposobljenega kadra je premalo.
Dosedanje Izkušnje narekujejo, da bistveno spremenimo odnos do kakovosti ponudb. Ponudbeni inženiring prevzema vlogo odgovornega nosilca za izdelavo kakovostnih ponudb, vključno kalkulacijo in pogodbo. V ta namen se priključi delovno In disciplinsko dosedanja skupina kalkulantov, tehnologov za ponudbe gradbenih obrtnih in instalacijskih del v organizacijsko enoto ponudbeni Inženiring. Celovitost ponudbe v zahtevani kakovosti se lahko zagotovi po določenih kriterijih in opredeljeno odgovornostjo, v skladu s poslovno politiko delovne organizacije, česar doslej nismo zagotavljali ob neprimerni organizacijski razdrobljenosti na oddelke. Več je organizacijskih (samostojnih) enot, več je različnih stališč in »politik«, to pa ne vodi k uspešnosti načrtovanih ciljev, zato v novi dopolnjeni organiziranosti moramo razne možne ovire vnaprej preprečiti.
Ad 4.3. Zunanja trgovina
Je nova organizacijska e-nota, ki je doslej nismo i-meli. Pred tem smo predvideli, oziroma ustanovili sektor za poslovanje s tujino, vendar v razvojni fazi to po-
dročje združujemo v komercialnem sektorju.
Vodja te službe je istočasno tudi pomočnik komercialnega direktorja. Združeni funkciji (vodja službe in pomočnik komercialnega direktorja) omogočata združevanje znanja v sektorju in preko koordinacije prodaje tudi z drugimi sektorji. Na ta način se bo ta dejavnost postopno razvijala v skladu z načrtovano poslovno politiko delovne organizacije.
Ad 4.4. Propaganda
Ta dejavnost za potrebe Ingrada ni dovolj razvita in tudi kadrovsko šibko zasedena. Vsebina dela bo v te-amu 1/1 dopolnjena in predložena v obravnavo. V tem predlogu še niso zajete predvidene dopolnitve, razen prostorske razporeditve.
V komercialnem sektorju je predvidena tudi dejavnost »pravni posli«. V perspektivi bo zaposlen v komerciali dipl. pravnik za opravljanje vseh pravnih poslov v zvezi s poslovnimi partnerji.
Prilagamo seznam vseh delavcev, ki bodo po predlagani organiziranosti dobili nove ali dopolnjene opise del in nalog, ali bodo razporejeni v druge organizacijske enote ali tudi druge prostore.
Direktorji sektorjev so sporazumno razdelili delovne prostore po sektorjih In znotraj teh na organizacijske enote.
Kadrovska opredelitev bo izvršena po predlagani delitvi dela v naslednjem mesecu. Pred tem bodo vsi delavci po sektorjih informirani o bodočih nalogah, ciljih in tudi rezultatih, ki jih z novo organiziranostjo pričakujemo.
Delovna skupina, imenovana na AK ZKS GIP Ingrad, dne 25. 4. 1983, je na seji, dne 26. 10. 1983, obravnavala dopolnitve organizacije poslovanja ter v celoti sprejela in kot svoj sklep predlagala obravnavo na DS Delovne skupnosti skupnih služb.
Viktor Opaka
celje - celje - celje - celje - celje
DVE SEJI V DECEMBRU — Delegati vseh treh zborov celjske občinske skupščine se bodo v decembru sestali kar na dveh zasedanjih skupščine. Prve ločene seje zborov bodo že v torek, 6. decembra, na katerih bodo med drugim razpravljali o raziskovalni ter inovacijski dejavnosti v občini, v tej zvezi tudi o delu občinske raziskovalne skupnosti, zatem o uresničevanju družbenega dogovora o pospeševanju drobnega gospodarstva ter še posebej o davčni politiki v prihodnjem letu. V tem poglavju bo beseda tekla tudi o usklajevanju davčne politike med občinami celjskega območja. Drugo zasedanje občinske skupščine v decembru pa bo okoli 20. dne v zadnjem mesecu letošnjega leta. Pričakujemo, da bodo delegati tedaj že razpravljali o resoluciji družbenega razvoja občine v prihodnjem letu.
OBČINSKI SAMOPRISPEVEK — Kot kažejo poročila, še posebej iz krajevnih skupnosti, se program tretjega občinskega samoprispevka dobro izvaja, v večini primerov pa v krajevnih skupnostih roke za izvršitve posameznih del močno prehitevajo. To je povsem razumljivo, saj s časovnim pospeševanjem del zmanjšujejo tudi stroške za posamezne naložbe, ki se v glavnem sučejo okoli modernizacije cest, gradnje vodovodov, tudi mostov in brvi, urejevanja kanalizacije in podobno.
Vloga sindikata
PRI REŠEVANJU IN PREPREČEVANJU KONFLIKTNIH SITUACIJ V OZD
POMEMBNOST MNOŽIČNE INVENTIVNE DEJAVNOSTI
Vsaj 200 inovacij na leto
Izsiljeni sestanki, protestne prekinitve dela, štrajki ali pa — kot pravi zakon o združenem delu — spori, ki jih ni mogoče rešiti po redni poti, so različna imena za konfliktne situacije v OZD. Skupno jim je, da so razlogi in povodi, ki pripeljejo do njih, podobni. Zakon o združenem delu v načelu ne predvideva, da bi lahko prišlo do takšnega položaja, kjer bi zaradi spora nastale ali motnje pri delu ali motnje v samoupravnih odnosih. Vendarle do takih situacij prihaja. Zdaj, ko zaostrene gospodarske razmere in administrativni ukrepi pritiskajo na dohodek in o-sebne dohodke, pa jih je še več kot sicer. Tako kot konfliktne situacije izražajo težnjo delavcev, da branijo tisti del dohodka, o katerem lahko še relativno samostojno odločajo (čeprav to objektivno krepi mezdno miselnost), lahko ob temeljitejši razčlembi ugotovimo, da so osebni dohodki največkrat le povod za izsiljene sestanke ali protestne ustavitve dela. Naknadno se ponavadi pokaže, da je bilo v taki organizaciji marsikaj narobe. Ali Je Slo za slab sistem nagrajevanja, neobveščenost o bistvenih vidikih pridobivanja In delitve dohodka, ali pa za nestrokovnost In neodgovornost, slabo delo poslovodnih organov In strokovnih služb. Pa še nekaj drugega:	delavci (in
skorajda v vseh primerih gre za delavce iz neposredne proizvodnje) so v teh primerih pokazali, da mislijo, da problemov ni bilo mogoče rešiti po redni samoupravni poti (žal ni na razpolago natančnih podatkov, koliko so sporne zadeve poskušali reševati prek samoupravnih organov). In ne nazadnje, v marsikateri organizaciji do izsiljenega sestanka ali protestne ustavitve dela ni prišlo kar čez noč. Se pravi, marsikaj je kazalo na negativno razpoloženje med posameznimi skupinami delavcev, nekatere pomembne zadeve so prepočasi reševali in podobno. Tu zdaj pridemo do logičnega vprašanja: kaj pa družbenopolitične organizacije? Kaj je delal na primer sindikat? Iz razpoložljivih podatkov je razvidno, da so sindikalne organizacije v posameznih primerih ukrepale sila različno. Res je, da vsakokratne okoliščine v mnogočem narekujejo ravnanje izvršnega odbora sindikalne organizacije in njegovega predsednika, pa vendarle — zakon o združenem delu dosti natančno opredeljuje vlogo sindikata pri reševanju sporov, ki jih ni bilo mogoče rešiti po redni poti.
Seveda ne gre predvsem za gašenje požara, ampak je vloga sindikalne organizacije predvsem preventivna.
Torej, kako preprečevati razmere In okoliščine, ki privedejo do sporov. Če smo prej razčlenjevali vzroke za kon-
fliktne situacije, potem je razumljivo, da bo glavna naloga sindikata, da spodbuja dobro gospodarjenje in od pristojnih organov zahteva ustrezne ukrepe. Prav tako naj sindikalne organizacije in njihovi izvršni odbori spodbujajo samoupravno u-rejanje odnosov, v njem sami dejavno sodelujejo in uveljavljajo samoupravno nadzorno funkcijo delavcev in njihovih organov. Ne gre pozabiti tudi dolžnosti organov temeljnih In drugih organizacij pri sprotnem, popolnem In razumljivem obveščanju delavcev In vloge sindikata pri tem.
Seveda tudi še tako aktivna vloga in politično delo sindikata ne bosta učinkovita, če bo sindikat pri teh svojih prizadevanjih ostal o-samljen, ali obratno. Če bo sindikat takorekoč zlizan s (slabimi) poslovodnimi delavci, mu delavci pri reševanju problemov gotovo ne bodo zaupali.
Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je na 7. seji 31. marca letos sprejelo nekakšen opomnik o vlogi in nalogah osnovnih organizacij zveze sindikatov pri reševanju sporov, ki jih ni bilo mogoče rešiti po redni poti. V bistvu gre za razlago in razčlenitev zakona o združenem delu (od 636. do 640. člena). Ko gre za sporna, nerešena samoupravna razmerja, mora na zahtevo prizadetih delavcev sindikat (izvršni odbor) zahtevati postopek pred delavskim svetom in o tem obvestiti samoupravno delavsko kontrolo, osnovno organizacijo ZK in občinski svet ZS. Če pa se prizadeti delavci niso obrnili na sindikat, naj izvršni odbor 00 ZS sam sproži tak postopek pred delavskim svetom. Hkrati pa mora izvršni odbor tudi obvestiti delavce v sporu, da so dolžni s svojimi delegati sodelovati pri skupnem reševanju spora, posebej, če bi lahko prišlo do motenj pri delu ali v samoupravnih odnosih. Odklonitev skupnega reševanja spora in izbira drugačnega načina ali poti seveda pomeni kršitev delovnih in samoupravnih obveznosti. Za sodelovanje v postopku pred delavskim svetom pa izvršni odbor skupaj s prizadetimi delavci oblikuje odbor, v katerem sodelujejo tudi predstavniki 00 ZK, 00 ZSMS in občinskega sveta ZS ter skupščine občine. Če delavci ali sindikat niso zadovoljni s potekom ali načinom reševanja spora, ima sindikat pravico zahtevati od skupščine občine, da ta obravnava sporne zadeve.
(INFORMACIJE 2/VII. — 83 RS ZSS)
Sodelujte z našim glasilom
Da bi pospešili inovacijsko dejavnost in s tem gospodarski ter splošni družbeni napredek, smo v SR Sloveniji leta 1976 podpisali družbeni dogovor o inovacijah.
Njegovi podpisniki so republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Izvršni svet skupščine SR Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Izobraževalna skupnost Slovenije in Raziskovalna skupnost Slovenije. Ta družbeni dogovor naj bi služil za osnovo pri sprotnem uresničevanju politike o inovacijah, ki smo jo odločno postavili v ospredje že z akcijami v letih inovacij 1975, 1976.
V tem obdobju je naša delovna organizacija kot podpornik družbenega dogovora o inovacijah izvajala vrsto aktivnosti za uresničevanje nalog, prevzetih v dogovoru.
Kljub temu pa danes ugotavljamo, da je še veliko nalog, zelo pomembnih za razvoj inovacijske dejavnosti, nerazrešenih, in da bomo morali še veliko storiti, da bi se vsak član našega kolektiva z dodatnimi napori vključil v pospeševanje inovacijske dejavnosti. Z dodatnimi napori še zlasti zato, ker je znano, da so inovacije med bistvenimi dejavniki, ki vplivajo na stabilizacijo gospodarstva in ki omogočajo organizacijam združenega dela z relativno majhnimi investicijami dosegati velike dohodke, izboljšati zunanjetrgovinsko bilanco, hkrati pa omogočati, da se vsak delavec v združenem delu vključi tudi z inovacijskimi predlogi v prizadevanje za doseganje večje delovne storilnosti, boljše kakovosti naših proizvodov, prihranka pri materialu in energiji, boljše izkoriščanje strojev in naprav, boljšo varnost pri delu ipd.
Izhajamo iz spoznanja, da glavne rezerve za povečanje produktivnosti dela niso le v povečanem fizičnem naporu dela, temveč v izpopolnjevanju tehnologije izvajanja del, v izboljšanju procesa priprave del ter v uvajanju novih izumov in dosežkov razvoja v delovne procese.
Zavedati se moramo, da je za uspešno poslovanje naše delovne organizacije nujno pritegniti vse naše u-stvarjalne sile in jih usmeriti v doseganje skupnih ciljev.
V tej smeri dela 00 ZSS, ki si je zadala nalogo, da skupaj s strokovnimi službami izdela nove ustreznejše oblike za uveljavljanje in pospeševanje inovacijske dejavnosti, ki bi bile skladne z Zakonom o združenem delu in z Zakonom o varstvu Izumov, tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja (ur. list, št. 34/81).
Ob tej priložnosti omenimo še, da je odbor za ra-
cionalizacijo in tehnične izboljšave dne 10. novembra obravnaval prispele predloge. Odbor je pripravil predlog za centralni DS za izplačilo posebnega nadomestila predlagateljem za 7 tehničnih izboljšav in 7 koristnih predlogov, ki so DO prinesli gospodarske koristi
Odbor je podal pobudo, da se pohiti z dodelavo Samoupravnega sporazuma o enotnem urejanju inovacijske dejavnosti v DO GIF Ingrad Celje, ter z njegovim sprejemom na referendumu.
Strokovne službe in animator za inventivno dejavnost so se obvezali, da bodo v sporazum vgradili najnovejšo metodologijo za u-gotavljanje gospodarske koristi, za izračune prihrankov časa in materiala, za ugotovitev deleža avtorjeve službene dolžnosti v odstotkih in podobno.
Odbor si je zadal nalogo, da čas obravnave predlogov skrajša tako, da čas od dneva prijave do izplačila ne sme biti daljši od 60 dni.
Odbor je prav tako sklenil, da pospeši množično inventivno dejavnost v našem kolektivu. Če dosežemo, da dobimo 200 prijav na leto, oziroma vsaj eno na en delovni dan, se bomo približali nekaterim delovnim organizacijam v Celju.
Zaradi tega Odbor poziva vse potencialne inovatorje (to so vsi zaposleni v GIF Ingrad), naj se takoj vključijo v pospeševanje množične inventivne dejavnosti.
Delovna skupina, imenovana od AK ZKS dne 25. 4. 1983, je na svoji seji, dne 26. 10. 1983, imenovala inž.
Milisava Mandiča za pospeševalca množične inventivne dejavnosti.
Inovacijske predloge od danes naprej sprejema inž. Milisav Mandič v sobi 110 v Poslovni stavbi GIP Ingrad, vsak delovni dan od 7. do 15. ure. Poleg tega Ima nalogo dajati strokovno pomoč vsakemu predlagatelju, ki se mu bo oglasil osebno ali po telefonu na št. 063-27-612, interna 341.
Odbor za inovacije In tehnične izboljšave je na svoji
3.	redni seji obravnaval 29 inovacijskih predlogov In predlaga Delavskemu svetu
v potrditev in enkratno izplačilo naslednjim predlagateljem:
STRAŠEK ADOLFU, el. inženirju v TOZD Projektivni biro
—	za koristni predlog racionalnejše porabe paus papirja — 2000 din;
—	za koristni predlog izdelave fizikalnih shem na razdelilnih omaricah — 1500 din;
—	za koristni predlog o-številčenja kontaktorjev na krmilnih načrtih — 1500 din;
—	za koristni predlog pocenitve antenske instalacije za verižni blok OTOK lll-S In verižni blok Nova vas za 5133 din;
PESAN ANTONU, strojnemu ključavničarju, TOZD Mehanizacija,
—	za koristni predlog iz varstva pri delu — 5000 din;
PESAN ANTONU in TRATNIK EDIJU, strojna ključavničarja, iz TOZD Mehanizacije
—	za tehnično izboljšavo stroja OMES v železokrivski delavnici v Ljubljani — 1500 din vsakemu;
GAJŠEK BORU, elektro monter v TOZD Mehanizacija
—	za tehnično izboljšavo žerjava HC 90 — 5000 din;
NESANOVIČ MIHU, KV mizar iz TOZD Mobilia
—	za tehnično izboljšavo na rezkalnem stroju — 2500 din;
KLEMEN FRANCU, vodji projekta Inženiring
—	za koristni predlog aplikacije Ingradovega lahkega montažnega sistema na obstoječi projekt Hleva Nova Topola — 2500 din;
TIRGUŠEK ALOJZU, mojster TOZD Mehanizacija
—	za tehnično izboljšavo bobna ročne zavore vozila Tatra — 3500 din;
OBER2AN ANTONU in GRADIŠEK PETRU, strugarja v TOZD Mehanizacija
—	za tehnično izboljšavo hidromotorja pri bagru Po-klajn — 5000 din vsakemu;
OBER2AN ANTONU in GMAJNER FRANCU iz TOZD Mehanizacije
—	za izdelavo naprave za bolj varno in bolj natančno rezanje valovite pločevine v skupnem znesku —8000 din;
OPERCKAL VILIJU, KV električarju TOZD PO
—	za izdelavo detektorja za odkrivanje kratkih stikov v kablih položenih v litem betonu — 5000 din.
Za vse ostale predloge je odbor imenoval strokovne time za izračun prihrankov posameznih inovacijskih predlogov.
Več o delu odbora bo povedano na prvi naslednji seji centralnega delavskega sveta GIP Ingrad.
Milisav Mandič
iz naših TOZD iz naših TOZD iz naših TOZD iz naših TOZD iz naših TOZD
TOZD GRADBENIŠTVO ROGAŠKA SLATINA
Premija za hitro izgradnjo
V stanovanjski blok B-7 v Preboldu se je že vselilo 19 družin, čeprav so bili sprva obveščeni, da bodo stanovanja predvidoma pripravljena za vselitev v drugi polovici decembra. Kako to? Tako je namreč glasila pogodba. Vendar so delavci TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina pripravili investitorju, stanovalcem in ne nazadnje tudi sebi presenečenje, ki je v današnjih časih, ko so roki že itak kratki, zelo redko.
Potem, ko so opravili pripravljalna dela, so v februarju pričeli s širokim odkopom. Že pri gradnji temeljev so naleteli na nepredvidene težave v močvirnatem terenu, za katera bi bili upravičeni zahtevati podaljšanje roka za 3 mesece. Toda majhen kolektiv na gradbišču se je odločil drugače. Zadali so si nalogo, da bodo te mesece nadoknadili, zato so delali po 12 ur na dan, včasih tudi po 14 ur. Pregovor »v slogi je moč« se je še enkrat potrdil. Ne le, da so nadoknadili zamujene mesece, ampak so blok zgradili pred rokom. Od aprila do oktobra je gradnja bloka neverjetno hitro napredovala, čeprav je v povprečju
delalo na gradbišču 12 delavcev pod vodstvom delovodje Alojza špiljaka in šefa grad-
Alojz šplljak
bišča Stanka Bukšeka. Res, primer za vzor in pohvalo!
Seveda se je izkazal tudi investitor, Stanovanjska skupnost Žalec, ki je hitrim graditeljem izpolnila pogodbeno obveznost in premijo 210.000 dinarjev nakazala TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina. Delavci, ki so gradili objekt, sicer še niso prejeli nagrade, ki jo upravičeno pričakujejo.
V. Šuster
TOZD GO LAŠKO
Tokrat vam predstavljamo dva objekta, ki so ju delavci TOZD GO Laško dokončali letos. V Radečah so zgradili proizvodno halo za tovarno »Kora«, v Boštanju pri Sevnici pa most čez reko Mirno. Pri obeh objektih so bili uporabljeni montažni elementi, izdelani v IGM Medlog.	V. Š.

'
TOZD GO ŠENTJUR
Gradbišče Železarna Štore
Naša temeljna organizacija izvaja danes gradbena dela v Železarni Store od svoje ustanovitve do danes v manjšem ali večjem obsegu. V tekočem letu izvajamo dela po vseh tovarniških enotah, tako v starem kot v novem delu železarne. V tem času delamo naslednje: štore I — adaptacija sanitarij in garderob v valjarni, prizidek gasilskega doma, adaptacija internata na Lipi, industrijska ograja; štore II — temelj vagonske tehtnice, temelj brusilnega stroja v obdelovalnici valjev, tesnilnica ob kotlarni, podest v tehnološkem aneksu valjarne, temelj bunkerjev v aneksu jeklarne, skladiščni aneks ob tovarni traktorjev in razna manjša dela po vseh obratih.
Množina izvajanih del je nestalna. V določenih časovnih obdobjih je dela toliko, da ne veš, kje bi vzel ljudi, medtem ko pridejo časi, da
ne veš, kam bi z njimi. Realni plan izvajanja del je v Štorah zelo težko narediti. Dela se izvajajo v obratih med proizvodnjo, zato je treba dela izvršiti hitro, za kar je treba delati marsikatero naduro, soboto ali nedeljo, v glavnem tudi vse praznike.
Tako smo tudi novoletne proste dneve preživeli na delu, in- to ne osem, ampak dvanajst in neredko tudi šestnajst ur na dan.
Za prvomajske praznike smo delali v jeklarni II na temelju Ca-Si naprave, štiriindvajset ur na dan v dveh izmenah. Delali smo v težkih pogojih, velika vročina tudi do 60° C, prah, nevarnost izsipa raztaljenega železa itd. Delo smo v zadovoljstvo investitorja in nas samih končali v dogovorjenem roku, celo dva dni prej.
Izvajanje del v železarni je otežkočeno, predvsem zaradi dela med obratovanjem, poleg tega je prisoten prah, ropot in vročina, pa še delo na višini, oziroma nevarnost, ker nam preko delovišča vozijo mostni žerjavi, ki prenašajo razna bremena.
Zaradi specifičnosti in razdrobljenosti dela morajo biti delavci vsestransko u-sposobljeni in ne le ozkega profila. Prav tako tudi vodenje del zahteva posebno angažiranost, glavno breme leži na delovodjih Stanetu Korenu, Josipu Ključariču in Francu Bukovšku.
Sodelovanje z investitorjem in njegovimi nadzornimi delavci poteka v dobrem medsebojnem razumevanju in upamo, da bo tako še naprej.
Zdravko Borko Branko Dobovišek
Stanovanjska gradnja
TOZD GO Šentjur gradi v coni IV. Šentjur pri Celju 76 stanovanj. Stanovanja so razporejena v štiri lamele. V lamelah so dvoinpolsobna stanovanja s 70.67 m2 in enosobna stanovanja s 43,56 m2 koristne površine. Dve lameli pa tvorita zaključno gradbeno enoto.
Gradnja lamel se je pričela jeseni 1981. leta. Zaradi izredno slabe nosilnosti terena je bilo potrebno izvesti pilotiranje. Izvajalec Ju-gofund iz Beograda je v roku treh in pol mesecev zabil 220 pilotov povprečne globine 9 m.
Ostala konstrukcija je kombinacija armiranega betona, betonskih votlakov in opečnega modularnega bloka. Fasada je obložena z Demit oblogo, katero izvaja TOZD GO Laško.
V septembru je bil opravljen tehnični pregled dveh lamel. Objekt je tehnično prevzet, vendar se je pri vselitvi 40 stanovanj zataknilo. Kljub pismeni urgenci vodstva gradbišča v februarju, da ni rešeno centralno ogrevanje novih blokov, se do septembra ni storilo nič. Ogrevanje naj bi bilo iz obstoječe kotlarne ob nizu
iz naših TOZD iz naših TOZD iz naših TOZD iz naših TOZD iz naših TOZD
A, B, D. Kotlarna ob tem nizu pa je instalirana na kurilno olje. Nova zakonodaja pa dovoljuje ogrevanje le na trda goriva.
Tako smo sredi septembra začeli z adaptacijo kotlarne in prizidkom deponije za premog.
Ostali dve lameli s 36 stanovanji bomo dogradili do IV. faze, nato bomo dela u-stavili. Samoupravna stanovanjska skupnost Šentjur
namreč ni zmožna kupiti nova stanovanja, kakor tudi ne delovne organizacije.
Skladno z izgradnjo blokov smo izvajali dela na zunanji ureditvi, vendar ni dokončno urejena, zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Trenutno so urejene zelenice, postavljeni robniki in narejen zgornji ustroj cestišča. Nerešena pa ostane asfaltna prevleka dovoznih površin in peš poti.
Darko Krušič
Gradbišče Alpos
V tovarni Alpos v Šentjurju je TOZD GO Šentjur začel z izgradnjo nove hale, v kateri bodo izdelovali zložljive tehnične lestve. Stavba je montažne konstrukcije sistema Ingrad, navezava na stari objekt pa je s klasičnimi betonskimi stebri. Objekt je prevzet na ključ, predračunska vsota pa znaša 11,300.000 din.
Ker je rok za izgradnjo zelo kratek (januar 1984) imamo velike probleme, ker niti gradbišče, niti IGM Medlog ni pravočasno dobilo načrtov.
Kljub tem težavam upamo, da bomo z organiziranim delom končali objekt v predvidenem roku, posebno, če nam bo kot doslej naklonjeno vreme. Miro Pospeh
Iz kraja v kraj
Montaža hale za Preskrbovalni center Mene na Hudinji
V okviru TOZD GO Šentjur že vseskozi, od kar smo uvedli naš montažni sistem, obstaja enota, ki je zadolžena za montažo armiranobetonskih elementov na vseh objektih, ki jih gradi katerakoli Ingradova temeljna organizacija, včasih montirajo elemente našega montažnega sistema tudi na objektih, kjer so izvajalci druge delovne organizacije (v teh primerih Ingrad prodaja le konstrukcijo) usposobljena pa je tudi za montažo elementov drugih sistemov (v tem primeru Ingrad prodaja le storitve montaže).
Vodja enote je gradbeni tehnik Bojan Lazar, znotraj enote pa so tri skupine, ki jih vodijo delovodje Jože Ba-lek, Dani Beltram in Ivan Žlaus, ki so tako stalni potniki ne le po Sloveniji, ampak tudi po drugih republikah in tujini.
Ena skupina je sedaj v Bosni, kjer montirajo skladiščno halo za Surovino Srbac, pred tem je bila v tujini. Druga skupina je v Slovenskih Konjicah, kjer montirajo skladiščno halo za Konus. Skupina, ki je v oktobru končala montažo štirih kmetijskih hal
v Velikih Zdencih, bo v novembru in decembru montirala hale na Hudinji za Preskrbovalni center Merx. Vmes bodo še zmontirali nadstrešnico in halo sušilnice lesa za LIK Savinja. Tako se skupine stalno selijo z gradbišča na gradbišče, kjer se srečujejo pri svojem delu z mnogimi težavami, vendar uspešno o-pravljajo svoje naloge.
Vili Šuster
Jože Balek — vodi eno od montažnih skupin
»KKirr
M**.
		
		
■':XT 'tj		
Gradnja stanovanj na Hudinji, Izvajalec del TOZD GO Celje
Nastanitveni center Ljubljana — lep objekt ob Celovški cesti, ki pa še ni povsem zaseden
V pokoj so odšli: Anica, Rozika, Olga, Minka in Ivan
Le kdo bi ne poznal naših sodelavk, ki so bile dolgoletne delavke naše delovne organizacije. Vse so bile zaposlene v flnančno-računovod-skem sektorju na odgovornih delovnih mestih. Rozika Je bila vsa leta naša blagajničarka, Anica bllanclst, zadnja leta pa računovodkinja, Olga In Minka pa sta bili v finančnem oddelku samostojni bilanclst-kl.
Kot rečeno, so vse bile tudi dolga leta, desetletja, članice našega kolektiva: Rozika Keblič vse od 1946. leta dalje, Anica Podgoršek od 1956., Olga Kopitar od 1948. In Minka Oberžan od 1950. leta.
Skupna disciplinska komisija je na petih sejah v septembru in oktobru obravnavala 28 kršitev delovne obveznosti. Izrekla je en opomin, eno kršitev preložila zaradi bolniškega staleža delavca, v enem primeru ni izrekla ukrepa, eno kršitev rešuje še DS TOZD, ostali ukrepi pa so:
Javni opomin
KRKLEC Mladen in MLAKAR Pavle — neupravičena uporaba službenega vozila (brez potnega naloga), TOZD Mehanizacija; POBRIČ Be-mai — vinjenost na delovnem mestu, TOZD GO Celje; DO-BRAš Radovan — neopravičen izostanek z dela 4 delovne dni, TOZD GO Celje; BE-HRAMI Behram, čuvaj — spanje na delovnem mestu, TOZD Mobilia; VAROVIČ Nikola — večkratna vinjenost na delu, TOZD GO Ljubljana, KELENKOVSKI Mustafa — spanje med opravljanjem čuvajskih obveznosti, TOZD GO Ljubljana, ZAGORIČ Predrag
—	vinjenost na delu in neprimerno obnašanje do nadrejenega, TOZD GO Ljubljana, CALIČ Slavko — odklonitev razporeditve na drugo gradbišče; BECIČ Nada — neopravičen izostanek z dela 2 delovna dneva, oba TOZD GO Ljubljana.
Prenehanje delovnega razmerja
—	pogojno na dobo 6 mesecev
NOVKOVIČ Boro — poskus odtujitve družbenega premoženja, TOZD Proizvodni obrati; BELAGIČ Senad — ne-
Združltev petih delovnih organizacij v GIP Ingrad, 1959. leta, Je združilo tudi delo teh prizadevnih In pridnih delavk pod eno streho. Pa niso bile samo strokovne delavke. V tistih prvih letih, ko so se vrstile prostovoljne delovne akcije, smo jih srečevali med številnimi udarniki. In potem šport, pa delo v dramski sekciji In še drugod. Le kdo bi vse to danes naštel.
Skupno delo so pričele v dneh, ko je bil Ingrad na začetku svoje rasti. Z vsakim letom je bil opazen napredek In rast naše delovne organizacije. Bogatile so se izkušnje. In ne samo to odliko, tudi znanje, pridobljeno v dol-
opravičen izostanek z dela 4 delovne dni, TOZD GO Celje; ČOSIČ Andrija — neopravičen izostanek z dela, TOZD Mobilia; ZEKOLI Majdin — neopravičen izostanek z dela 2 delovna dneva z oteževalnimi okoliščinami, TOZD GO Žalec.
—	pogojno na dobo 8 mesecev
GRUMIČ Vitomir — neopravičeni izostanki z dela, predčasni odhodi in neprimerno obnašanje do nadrejenih, TOZD GO Celje.
—	pogojno na dobo 1 leta
KRESTIČ Ramo — spanje na delovnem mestu (čuvaj), TOZD Mobilia; SEFERI Ramadan — neopraviečn izostanek z dela 5 delovnih dni, TOZD GO Žalec.
Prenehanje delovnega razmerja
KLIČIC Mirsad — neopravičen izostanek z dela in poskus odtujitve družbenega premoženja, TOZD Mobilia; ŽIŽAK Stanoje —- neopravičen izostanek z dela 14 delovnih dni, TOZD GO Celje; PURKOVlC Fehim — neopravičen izostanek z dela 7 delovnih dni, TOZD GO Ljubljana; BEGULIC Šefik — neopravičen izostanek z dela 5 delovnih dni, TOZD GO Ljubljana; DINIČ Novo — neopravičen izostanek z dela nad 20 delovnih dni, TOZD GO Žalec; MARIČ Nedeljko
—	neopravičen Izostanek z dela 15 delovnih dni, TOZD GO Žalec.
Štefka Krušlč
goletnl praksi, so bile vedno pripravljene posredovati mlajšim sodelavkam In Jim pomagati z nasveti.
Vse so se od kolektiva poslovile v drugi polovici letošnjega leta. Veseli smo, da so že prej doživele preselitev v novo upravno stavbo, kjer so spoznale, kakšni so delovni pogoji v takšni sredini.
Bile so delavke, ki so In
V mesecu oktobru smo na novo kadrovali 40 delavcev, v istem razdobju je odšlo 33 delavcev.
Upokojeni so bili:
— starostno:
Kopitar Olga, rojena 31. 1. 1929, vodja odd. finančne službe, v Skupnih službah, delo je združevala od 1. 11. 1948 do 30. 9. 1983.
Stalno bivališče ima: Drobničeva 4, Celje.
Čepin Jožefa, rojena 23.
2.	1930, čistilka v DSSS, delo je združevala pri Ingradu od 16. 8. 1951 do 31. 10. 1983. Stalno bivališče ima: Vodnikova 5, Celje.
bodo s svojo vestnostjo In pridnostjo za vzor vsem mlajšim.
Rozika, Anica, Olga, Minka! Želimo vam še veliko zdravih In prijetnih dni ter leti In ne pozabite na nas, ki ostajamo v sredini, kateri ste bile zveste toliko leti Obiščite nas. Srečanja z vami bomo vedno veseli.
— Invalidsko:
Gorupič Josip, roj. 24. 2. 1926, zidar v Žalcu, delo je združeval od 18. 11. 1957 do 10. 10. 1983. Stalno bivališče ima:	Gregorčičeva 4,
Žalec.
Fidler Frančišek, roj. 27. 3. 1925, tesar v Šentjurju, delo ie združeval od 27. 2. 1957 do 10. 10. 1983. Stanuje: Šentjur 234, Šentjur.
Fistrič Josip, rojen 26. 2. 1935, gradbeni delavec v Rog. Slatini, delo je združeval od 9. 12. 1970 do 3. 10. 1983. Stanuje: Poljana Sutlanska 38, Podčetrtek.
Potočnik Janez, rojen 8. 12. 1927, čuvaj na Mehanizaciji, delo je združeval od
Letos je odšel v pokoj naš sodelavec, gradbeni tehnik, Ivan Klančnik.
Po končanem študiju se Je naš Ivan zaposlil za kratek čas pri Hmezadu v Žalcu. Že leta 1951 pa Je nastopil službo pri žalski Gradnji. Ko je gradnja leta 1970 pričela zoževati svoj program dela, je bila njegova želja po nadaljnjem delu v gradbeni opera-tlvi tolikšna, da je poiskal zaposlitev pri Ingradu že v mesecu marcu leta 1970. Zaposlil se Je v TOZD GO Žalec, ker je tu videl svojo nadalj-no perspektivo.
Mnogo objektov na širšem območju žalske občine In tudi zunaj nje je bilo zgrajenih pod njegovim strokovnim vodstvom. Vsi, ki smo delali z njim In pod njegovim vodstvom, se ga spominjamo kot dobrega šefa In dobrega tovariša, kajti bil Je vsakomur dostopen. Zato mu ob tej življenjski prelomnici — odhodu v pokoj — vsi skupaj želimo še mnogo zdravih In zadovoljnih let v krogu svoje družine.
Sodelavci TOZD GO Žalec
27. 7. 1969 do 14. 10. 1983. Stanuje: Ljubljanska 23, Celje.
Umrli so:
Pašagič Mehmedalija, rojen 15. 7. 1936, delavec iz Celja, delo je združeval od
4.	6. 1968 do 14. 10. 1983. Stalno bivališče ima: Lukovica 33, Kamengrad.
Krnjak Ivan, rojen 17. 6. 1924, delavec v Mehanizaciji, delo je združeval od 25.
5.	1968 do 23. 5. 1983. Stalno bivališče: Vukanovec 52, 42306 Macinec.
Ahmetovič Zajko, rojen 15. 9. 1934, delavec v Žalcu, delo je združeval od 20. 3. 1974 do 3. 6. 1983. Stalno bivališče: Poljice kod Lukavča, 79312 Poljice.
Na delu v Iraku je bilo konec oktobra 174 delavcev.
Marija Pšaker
kršitve delovnih obveznosti
M. Petrič, M. Jagrlč
Jubilanti 1983
Na pripombe po objavljenem seznamu jubilantov, smo naknadno ugotovili, da izpolnjujejo pogoje za jubilej v letošnjem letu še naslednji člani delovne organizacije:
35 LET
TOZD GO LJUBLJANA
Vrečič Franc — delovodja
TOZD IGM MEDLOG
Korelc Stanislav — strojnik
25 LET
TOZD GO CELJE
Vrbnjak Vinko — zidar
TOZD IGM MEDLOG
Stih Stanko — teracer; Novak Vlado — železokrivec
10 LET
TOZD GRADBENIŠTVO ROGAŠKA SLATINA
Vincelj Ignac — zidar
TOZD GO LJUBLJANA
Jovič Trifun — tesar
kadrovske vesti
Več nočitev, manj družin
Kako smo uporabljali počitniške zmogljivosti v letošnji poletni sezoni
Pred vami Je analiza letovanja v poletni sezoni 1983 v počitniških zmogljivostih GIF »Ingrad«.
Analiza kaže, da je bilo število nočitev v letošnjem letu za 12,2 odstotka večje kakor lani in da število letujočih oseb tudi narašča (indeks 103), medtem ko je padlo število letujočih družin zaradi:
—	podajšanja izmen s sedmih na deset dni v Ba-šaniji (36 družin manj);
—	upoštevanja letujočih na Rogli samo do 30. 9. in ne do konca leta, kakor lani (15 družin manj);
—	realnega upada števila letujočih v Novalji, kljub u-poštevanju, da je bilo letos šest, lani pa sedem prikolic (13 družin manj) in to kljub dejstvom, da smo na novo postavili prikolice v Čikatu, kjer je letovalo 29 družin, da je v Piranu letos letovalo osem družin več kakor to dopuščajo zmogljivosti ter da je bil Portorož tudi bolje zaseden kot lani.
Če pogledamo po posameznih zmogljivostih ugotavljamo naslednje značilnosti:
—	v Bašaniji je bila izkoriščenost kapacitet v sezoni v okvirih normale, tudi glede števila nočitev je opaziti rahlo naraščanje, število letujočih oseb in družin je pa manjše zaradi že omenjenega podaljšanja časa trajanja izmen;
—	v Baški je bilo letos stanje glede izkoriščenosti zmogljivosti podobno lanskemu;
—	v Čikatu smo letos namestili tri nove prikolice in eno staro, katero smo prepeljali iz Novalje in je bila zasedenost zmogljivosti med vsemi kraji, kjer imamo avtomobilske prikolice, najboljša;
—	v Medveji smo dve stari prikolici zamenjali z dvema novima in je zasedenost ostala na lanskoletni ravni;
—	v Miholjaščici na otoku Cresu je bila letos boljša zasedenost zmogljivosti kakor lani (indeks števila nočitev 113,6), vendar je potrebno dodati, da bi bili lahko predsezona in posezona bolje zasedeni (skupen odstotek izkoriščenosti je 49,2);
—	v Novalji na Otoku Pagu smo imeli letos šest prikolic, ker smo eno prepeljali v Cikat. Zaradi oddaljenosti, v tem obdobju e-nergetske krize, je bilo teh šest prikolic za 15 odstotkov manj zasedenih, kakor v e-nakem obdobju lani. Zlasti je značilno, da ni nihče tam letoval v posezoni in da je bil termin ob koncu junija zelo slabo zaseden:
—	v Petrčanah pri Zadru je bila zasedenost zmogljivosti približno na lanski ravni (indeks št. nočitev 100,7);
—	v Piranu se je v zadnjih dveh letih povpraševanje izredno povečalo, saj je bilo letos prijavnic za dvakratne zmogljivosti počitniškega doma in je bil dom kljub velikemu številu odklonjenih prijav prepolni To
nam kaže odstotek izkoriščenosti zmogljivosti, ki znaša kar 113,1. Dom je bil že lani poln, saj so bile zmogljivosti Izkoriščene 91 %;
—	v Portorožu je bila počitniška hiša bolje zasedena kakor lani (indeks št. nočitev 113,9), vendar je bil interes za letovanje v njej, v fazi zbiranja prijav, manjši kot lani (samo 26 prijav);
—	na Rogli je bila brunarica letos bolje zasedena, kakor lani, zlasti v posezoni in predsezoni, kar kaže podatek, da je bilo že v devetih mesecih letos več nočitev kakor lani v celem letu.
Podatki, ki smo jih zbrali, nam kažejo, da je letovalo letos 13,9% vseh zaposlenih. Glede na lansko leto se je število letujočih članov našega kolektiva povečalo v naslednjih TOZD: GO Celje, GO Laško, GO Ljubljana, GO Slovenske Konjice, GO Žalec. Gradbeništvo Rogaška Slatina, Mobilia in Projektivni biro. Zmanjšalo pa se je število letujočih članov našega kolektiva v TOZD: GO Šentjur, Prevozi, Lesni obrati, IGM Medlog, Mehanizacija in DSSS. Enako, kakor lani, je ostalo število letujočih članov v TOZD Proizvodni obrati.
Iz vseh teh podatkov lahko sklepamo, da je komisija za razporejanje delavcev v počitniške zmogljivosti upoštevala lanske pripombe na razporejanje ter se držala novosprejetega pravilnika o letovanju delavcev v naših počitniških zmogljivostih. Pri tem je potrebno upoštevati naslednje: komisija je odločala na svoji prvi seji, dne 21. aprila 1983, o 449 prijavah in jih 383 ugodno rešila, ostali pa so bili obveščeni o še prostih zmogljivostih in jih je komisija (razen šestih) razporedila na svoji drugi seji dne 20. 5. 1983. Kasneje je prišlo do precejšnjih sprememb, saj se je odjavilo 98 prijavljenih iz različnih vzrokov, pretežno zaradi bolezni v družini ter tudi zaradi pomanjkanja bonov za bencin.
Skupaj je letovalo letos 470 naših delavcev z družinami, 19 upokojencev in 14 drugih, torej vseh skupaj 503 družine.
V letošnjem letu so se naše posteljne zmogljivosti povečale za 12 ležišč v treh novih avtomobilskih prikolicah in imamo skupaj 236 ležišč.
Poglavje zase Je, kako smo letos uporabljali naše skupne prikolice, počitniške hiše In domove.
O tem bi se dalo napisati pravo srhljivo zgodbo, ker so nekatere zmogljivosti skoraj uničene, druge pa zelo močno poškodovane (npr.: tudi letos nova prikolica v Čikatu). O takem stanju priča opravljena inventura drobnega inventarja in o-snovnih sredstev.
Postavlja se upravičeno vprašanje:	koliko časa še
bomo vsi delavci GIP Ingrada združevali ustvarjena sredstva In mirno gledali, kako bodo nekateri Izmed
nas s skrajno malomarnim In neodgovornim ravnanjem uničevali skupno premoženje?
Moram poudariti še celo to, da so nekateri koristniki naših počitniških zmogljivosti do te mere nesramni, da hočejo škodo, ki jo sami delajo, pripisati službi, ki je zadolžena za vzdrževanje teh zmogljivosti. Nekaj pa je tudi takih, ki ob nastali škodi skomignejo z rameni in si potolažijo svojo slabo vest s stavkom« «... pa saj imamo službo, ki je zato zadolžena, bodo že popravili...«!
Mislim, da je že skrajni čas, da za vedno prenehamo s takim načinom razmišljanja, ki je skrajno parazitski in celo, če že hočete, nečloveški, saj bi marsikdo denar, ki se porabi za taka popravila in dokupe drobnega inventarja, zelo potreboval za reševanje svojih, bolj perečih problemov, in bo, nedvomno, tudi sedaj terjal odgovor na svoje vprašanje: kam so šla sredstva?
Da bi vsaj malo preprečili razsipavanje skupnih sredstev, predlaga komisija za razporejanje delavcev v počitniške zmogljivosti GIP Ingrada, na predlog strokovne službe, naslednje ukrepe:
1.	Da se dopolni pravilnik o letovanju, v tem smislu, da je vsak uporabnik dolžan izvršiti pregled drobnega inventarja in osnovnih sredstev ob svojem prihodu v katerikoli naš počitniški objekt in je ob svojem odhodu obvezan (z moralno in tudi materialno odgovornostjo!) le-to zmogljivost zapustiti v enakem stanju.
V kolikor tega ne stori (bodisi, da ne vpiše v knjigo stanja drobnega inventarja in osnovnih sredstev, bodisi, da ne nadomesti iz neopravičenih razlogov — o-pravičeni so samo razlogi zaradi primerov delovanja višje sile — poškodovanega drobnega inventarja in o-snovnih sredstev) predlagamo, da se predvidi poleg že obstoječih prepovedi uporabe počitniških zmogljivosti tudi povračilo storjene škode po tekočih cenah.
2.	Da se popravijo ali dopolnijo ustrezna navodila o uporabljanju počitniških zmogljivosti.
3.	Da se obstoječi obrazec za prijavo dopolni z navedbo kazenskih določil pravilnika o letovanju na hrbtni strani ter ustrezno izjavo, da je vsak koristnik seznanjen s temi določili in s pravilnikom ter z načinom plačevanja letovanja in z rokom za odpoved letovanja.
4.	V pravilniku je treba določiti način plačevanja letovanja.
5.	V pravilniku spremeniti rok za odpoved letovanja na 15 dni pred nastopom letovanja.
6.	V pravilniku popraviti datum do katerega mora biti objavljen razpis za poletno sezono z obstoječega 1.
3.	na 15. 3.
7.	Da se izrečejo prepovedi koriščenja počitniških zmogljivosti GIP Ingrad ti-
stim, ki so letos v poletni sezoni kršili določila pravilnika.
Komisija daje, ob pregledu izkoriščenosti prikolic v Novalji ter na osnovi letošnjega števila prijavljenih za Novaljo, predlog, da se iz Novalje prestavijo tri prikolice nekam na bližjo lokacijo. Istočasno pa menimo, da bi bilo dobro vsaj eno prikolico poskusno postaviti v nudistični avtokamp, ker so to že dolgoletne želje nekaterih naših delavcev, ki so to vpisovali tudi v knjige vtisov in pripomb.
Moram povedati, da smo letos pobrali vse knjige vtisov in pripomb ter jih podrobno pregledali in bomo, v kolikor bodo to dopuščala finančna sredstva in drugi dejavniki, upoštevali pripombe in predloge zapisane v njih. Zlasti se bomo trudili, da bi obstoječe objekte kar najbolje popravili in dokupili manjkajoči drobni inventar ter tako omogočili normalno letovanje v njih v prihodnji sezoni.
Ne nazadnje je potrebno poudariti, da je bilo planiranih sredstev za opremo počitniških zmogljivosti v okviru rednega dela sklada skupne porabe 300.000 din in za nemoteno delovanje počitniških zmogljivosti ter za obresti in vračanje kredita, najetega za nakup hišic v Miholjaščici 2,415.818 din ter da so uporabniki vplačali za koriščenje zmogljivosti na žiro račun sklada 1,984.998,50 din.
Potrebno se je dogovoriti za konkretno dolgoročno planiranje širjenja, oziroma krčenja počitniških zmogljivosti, na kar sem opozoril že lani, vendar se ni še prav nič premaknilo in tako ostaja ugotovitev, da smo se lani vsi s tem strinjali ter da se bomo po vsej verjetnosti tudi letos, na konkretne predloge pa dobim odgovore kot so: »...saj smo to že poizkušali, pa se ni
obneslo ali .....to ne bo u-
resničljivo, ker je Sizifovo delo ...« in podobno.
Zato želim, ker, verjetno, želimo vsi v kolektivu, da se domenimo, kdo in do kdaj naj pripravi predlog načrta.
Nadalje želim poudariti, da bodo morali IO OOS na svojih sejah takoj obravnavati prej navedene predloge skupaj s sklepi seje.
Zato prosim, da se na teh sejah v navzočnosti poslovodnega kadra, domenite za akcijo in nato ugotovite, kakšni so interesi in potrebe posamezne TO, oziroma njenih delavcev po počitniških zmogljivostih, ker verjamem, da dobim »večkrat filtrirano« sliko o povpraševanju (verjetno ne iz vseh TO, vendar pa iz nekaterih prav gotovo) in moji podatki tako niso verodostojni, čeprav so uradni.
Edino na tak način in na tako široko zastavljeni podlagi bomo lahko dopolnili predlog dolgoročnega plana širjenja ali oženja počitniških zmogljivosti GIP Ingra da.
G. Hočevar
na kratko
REDNO ZASEDANJE DELAVSKEGA SVETA
Za 10. zasedanje delavskega sveta delovne organizacije, ki Je sklicano za 23. novembra ob 7. url zjutraj, je razpisan obsežen dnevni red.
Tako bodo delegati obravnavali analizo poslovanja ob tretjem tromesečju In o-cenlli razmere na področju gospodarjenja v devetih mesecih letos; razpravljali o povišanju cen za prevozne storitve In za težko gradbeno mehanizacijo, za gramozni pesek In za nekatere vrste lesnih Izdelkov. Prav tako bo DS Imenoval Inventurne komisije za letni popis; sklepal bo o podpisu samoupravnega sporazuma za združevanje dela In sredstev za izgradnjo stanovanj v Al-žlru; sprejel sklep o pripravi letnega plana za leto 1984 In obravnaval še nekatere druge pomembne točke iz dnevnega reda.
POZDRAV IZ TUJINE
Na uredništvo glasila Je prispela razglednica, ki je bila Iz Habbanlja (Irak) poslana 26. oktobra letos. Anton Aškerc nam takole piše:
»Delavci Ingrada na delu v tujini z veseljem prebiramo naše Glasilo, ki nam Je skoraj edina vez s polektivom. Lep pozdrav vsem, od vseh Iz KOL-7«!
P. S.
Za pozdrave Iz Iraka se lepo zahvaljujemo z izzivom In vabilom, da bomo veseli, če bi lahko v novoletni številki, ki jo bomo začeli pripravljati takoj po prazniku 29. novembru, objavili kakšno daljšo vest oziroma zapis Iz Iraka.
»Glasilo« Izdaja GIP »Ingrad-Celje v nakladi 3000 Izvodov Časnik urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Franc Berginc, urednik: Mojca Ja-grlč, tehnični urednik: Vili Šuster.
Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov In slik ne vračamo.
Tisk In klišeji: AERO Celje.
Po mnenju Izvršnega sveta SRS, sekretariata, je časnik oproščen davka na promet prozlvodov (St. 421-1/72, z dne 16. 7. 1974).
Igre za Dan
Letošnje tekmovanje med temeljnimi organizacijami Ingrada v počastitev državnega praznika Dneva republike se je odvijalo na športnih terenih v Celju po nekoliko spremenjenih propozicijah. V štirih panogah — kegljanju, namiznem tenisu, streljanju in šahu — je bilo tekmovanje posameznikov, medtem, ko v malem nogometu in odbojki je ostal sistem tekmovanja enak, dve panogi — plavanje in vleka vrvi — pa so tokrat odpadle. Torej, skupnega zmagovalca letos ni, za prehodni pokal pa so se potegovale tiste TOZD, za katere je tekmovalo največ športnikov glede na število zaposlenih. Organizatorji iger so bili TOZD GO Celje, TOZD Mehanizacija in športno društvo Ingrad.
Rezultati:
KEGLJANJE — 1. Vinko Marinič (Proizv. obr.) 219 po-
drtih kegljev, 2. Ivan Ahtik (Mehanizacija) 213, 3. Franc Zorc (Mehanizacija) 212,	4.
Vlado šiško (Prevozi) 208 itd. Najboljša ženska je bila Ta-
republike
tjana Robida (GO Celje) na 11. mestu. Nastopilo je 37 tekmovalcev.
NAMIZNI TENIS — 1. Stane Turk (Mehanizacija), 2. Pe-
ter Tominc (Skupne službe),
3.	Dušan Poropat (Projektiva),
4.	Davorin Kucljak (Dom D. F.), 5. Irena Jager (GO Žalec). Nastopilo je 17 tekmovalcev.
STRELJANJE — 1. Drago Selič 172 točk, 2. Željko Ar-
čan 168, 3. Velimir Todorovič 167 (vsi GO Celje), 4. Rajko Djudarič 158 (Dom D. F.) itd. Najboljša ženska Fanika Logar (GO Laško) je osvojila 17. mesto. Nastopilo je 36 tekmovalcev.
S fotografijami predstavljamo najuspešnejše v posameznih panogah:
ŠAH — 1. Franc Brinovec 8.5 točk, 2. Jože Zorko 8 (oba GO Celje), 3. Ljubo Krk (Proizv. obr.) 6.5, 4. Zvone Strei-cher (Skupne službe) 6 točk itd. Nastopilo je 26 tekmovalcev.
ODBOJKA — 1. GO Celje,
2.	Skupne službe, 3. Projektiva itd. Nastopilo je 6 ekip.
MALI NOGOMET — 1. Dom D. Finžgarja, 2. IGM Medlog,
3.	GO Celje, 4. Proizvodni obrati, itd. Največ golov (11) na turnirju je zabil Ago Softič
(GO Celje). Nastopilo je 10 ekip.
Prehodni pokal, letos za množičnost, so osvojili športniki TOZD GO Laško.
Brez udeležbe na teh igrah so bile TOZD Lesni obrati, Mobilia, GO Slovenske Konjice in GO Šentjur. Glede na manjšo udeležbo na jesenskih tekmovanjih razmišljamo o ukinitvi teh iger. Prosimo vse TOZD, da pošljete predloge in pripombe športnemu društvu Ingrad.	Vili Šuster
NAGRADNA KRIŽANKA
Za pravilno rešitev nagradne križanke bo žreb razdelil za 1000,00 dinarjev nagrad in sicer
Prva nagrada 300,00, druga nagrada 200,00 in pet nagrad po 100,00 dinarjev.
Rešitve pošljite do 9. decembra na uredništvo Glasila z oznako na pisemskem ovitku »nagradna križanka«.

Odbojkarji GO Celje — Karl Gornik, Miran Terglav, Alojz Košič, Marko Rojšek, Aleš Gajšek In Zmago Turnšek
Nogometaši Doma D. Finžgarja: stojijo od leve — Ivan Kletečkl, Boris Mackovšek, Vinko Krejlč, Ivan Klenovšek; čepijo pa: Stevo Stok, Darko Sabollč In Miljenko Krklec