Šolfki upravitelji in fžrsanžni zakon za leto 1933./34. Naloge šolskih upraviteljev, določene po zakonu, so tako mnogovrstne in tako velike odgovornosti, da bi jim moral priznati zakon za to posebne in zvišane prejemke. Upraviteljem šole ni naložeria samo skrb, da se redno in pravilno vrši šolsko delo, on je tudi zastopnik šole napram oblasti, kar je zvezano z obilimi posli, katere mora opravljati po izvršenem delu v razredu. Pa ne samo to. Od njegovega taktnega občevanja z učitelji, avtoritativnega razloga napram učencem in prcudarnega in razumnega občevanja z ljudstvom, ustvarja ono znosnost in harmonijo, ki naj vlada med šolo in domom, da ta doseza kar najboljše uspehe. Gospodarske naloge sp sicer izročenc zastopnikom šolske občine, vendar vsaikdo, ki količkaj pozna položaj naše šole, posebno na kmetih, ve, da je v pretežni večini naložena tudi ta skrb šolskim upraviteljem. Zakon sam je poveril mesto poslovodje-tajnika v krajevnem šolskem odboru, kar znači, kakor pri vseh organizacijah — dušo te Ikorporacije. Kolike so te skrbi, koliko je dela, zlasti v današnjih težkih gospodarskih prilikah, ve le tisti, kdor je to skušal in pozna mišljenje mnogih naših ljudi, ki ga imajo do šole in njenih potreb. Poleg obilih poslov vrši šolski upravitelj nekakega posredovalca med zahtevami prosvetne uprave in ljudstvom, z vedno skrbjo in preudarjanjem, da zadene pravo in pridobiva na eni strani šoli potreben ugled, na drugi pa gospodarslko pomoč šolske občine. Za te težke naloge so mu bile od vseh začetkov našega šolstva priznane poleg naslova tudi materialne koristi. V vseh šolah so se zidala poleg učnih prostorov tudi naturalna stanovanja -za šolske upravitelje. Vodja šole paje prejemal tudi posebno vodstveno doklado, ki je bila sicer skromna, a bila je vsaj kot nekako priznanje za njegovo večje in odgovornejše delo. Ponekod so celo krajevni činitelji, šolske občine, dajali šolsikim upraviteljem še posebne bonitete v prepričiinju, da se bodo potezali za taka mesta vzorni učitelji, od katerih bo imela šola in občina večje koristi, kakor je bil dovoljen poboljšek. Z novim zakonom so upravitelji v vsem izenačeni z ostalimi učitelji. Naturalna stanovanja so upraviteljem šol sicer ostala, vendar so morali do lanskega leta tudi upravitelji po uredbi o precenitvi naturalnih stanovanj plačevati stanarino tako, da v tem času o prostih stanovanjeh niti ne moremo govoriti. Ta ugodnost jim je bila priznana, kakor tudi vsem učiteljem, šele z aprilom preteklega leta. Upraviteljske dolklade so povsem odpadle, kar ni le škoda za upravitelje same, ampak tudi za napredek šole. Z imenovanjem učitelja za upravitelja je temu podeljena poleo naslova velika skrb in odgovornost, ki sta združeni z obilim delom. Zdrav in krepak razvoj našega šolstva ne zavisi samo od dobrega nadzora, temveč veliko bolj od dobrega in preudarnega vodstva. Upravitelj, ki ve, kaj hoče in kaj mora, ustvarja šolo. Lahlko rečemo: kakršen upravitelj, taka šola. Jasno je, da sam upravitelj tudi ne ustvarja dobre šole, da mu je potreba dobrih in vestnih učiteljev. Toda ti morejo izvršiti povsem svojo nalogo le pod dobrim in smotrenim vodstvom. Z zakonom je sicer v nekem primeru pomagano upraviteljem šol s tem, da so tam, kjer je na šoli preko 12 razredov, oproščeni od dela v razredu. To določilo je olajšalo delo onim, ki imajo gotovo število razredov, ni pa pomagano z njo tistim, ki imajo manj od 12 razredov, dasi imajo pogostokrat prav toliko, v izvestnih prilikah in razmerah pa še celo več posla, kar zavisi največkrat od krajevnih prilik. Pogrešamo tu neikega razmerja, neke graduacije, na podlagi katere naj se zniža upraviteljem delo v šoli, da morejo posvetiti več skrbi vodstvu šole in pouku, upravnim in gospodarskim paslom. Kakor poroča dnevno časopisje je predložil finančni odbor narodni skupščini poročilo k predlogu fin. zakona za leto 1933./34. V teh predlogih čitamo med drugimi predlogi, ki zadevajo prosveto, tudi to, da naj se menja zadnji odstavek § 113. in glasi: V šolah, ki imajo več kot 16 oddelkov, se upravitelji teh šol oproščajo vsalkega dela v razredu. Ta predlog meri na to, da se vrne nekaj upraviteljev, ki so bili do sedaj oproščeni razrednega pouka, zopet na delo v razred. Kdor pozna veliko in težko delo upraviteljev na šolah, ki imajo po šest do osem oddeljenj, Pa morajo poučevati polno število predpisanih ur v svojem razredu, si lahko predstavlja breme, ki sloni na onih upraviteljih, ki imajo še več oddeljenj. Kje naj vzamejo ti upravitelji čas, da bodo kot učitelji ostalim učiteljem za vzgled. Poleg tega naj popravljajo v izven učnem času naloge in se pripravljajo na pouk. Vrše naj vestno vse upraviteljske posle z oblastmi, pripravljajo gradivo za učiteljske svete, sprejemajo stranke, vodijo posle ikrajevnega šolskega odbora itd. Naloga je to, ki jo zmore popolno in neoporečno vršiti le telesno in duševno skrajno krepak in zdrav človek. Pa če bi bilo s tem že vse izvršeno! Naloga je, da se učitelj udejstvuj tudi v prosvetnem delu med narodom, t. j. dela naj pri raznih kulturnih in gospodarskih ustanovah v izven šolskem času. Prav in v redu je to. Potrebno tudi. Duša prosvetnemu dulu med narodom je bil že od nekdaj učitelj, pred vsem pa šolski upravitelj, ki je že po svojem zvanju in navadno daljšem službovanju z narodom v ozkem stiku in pozna krajevne prili'ke. Vse prav in v redu je. Nastane le vprašanje, koliko časa bo vse to vzdržal. Koliko časa bo šlo, ne da bi trpela ena ali druga stvar na popolnosti in dovršenosti. Nič čudnega, če nastane tu ali tam, ali pa povsod, polovičarstvo. Vprašanje zaposlenosti šolskih upraviteljev je važno in treba je v tem izpregovoriti odkrito besedo. Bili smo vedno nasprotniki oproščanj šolskih upraviteljev od solskega dela tam, kjer ni potrebe in sile. Jasno pa je tudi, da se s številom oddeljenj množi delo, zato jc treba upravitelje z rastočim številom oddeljenj razbremeniti pri delu v razredu. Z vso pravico se bodo tu oglasili eno- in dvo-, pa tudi tri- in več-razredničarji češ, nas pa ne vidi nihče, ki delamo z največjim številom učnih ur, v najtežjih razmerah, v najbolj pozabljenih krajih in poleg vsega šolskega dela opravljamo vse upraviteljske poslc in posle pri krajevnih šolslkih odborih. Res je, zato pa smo mnenja, da pripada vsem upraviteljem brez izjeme, od eno razredničarja dalje, poleg prostega stanovanja v šoli, tudi primerna upraviteljska doklada, ki naj bo za vse upravitelje enaka in tako velika, da bo lahko vsak upravitelj z vnemo in ljubeznijo vršil poverjene posle v korist šole, učiteljstva in ljudstva. Bilo pa bi tudi pravično, da se prizna vsem upraviteljem, ne glede na število razredov, enaka upraviteljska doklada. Ne bodo li na ta način prikrajšani oni na več-razrednicah? Prepričan sem, da je predlog dober in pravičen, treba ga je le pravično izvesti. Vsakdo bo privoščil upravitelju na eni-, dvoin morda trirazredni šoli iste upraviteljske doklade, saj so posli domalega isti. Kolikor so na višje organiziranih šolah večji, ima pa upravitelj kolikor toliko več ugodnosti iz drugih razlogov. Z rastočim številom oddeljenj pa naj bi se upraviteljem število ur zmanjšalo v razredu, počenši od štirirazrednice tedensko po dve uri. Na ta način bi bil upravitelj s prilično 15 oddeljenji domalega povsem oproščen razrednega pouka. Z zmanjšanjem števila ur bi pridobil dovoljno časa za večje upraviteljske posle in druga dela, ki so zvezana z njegovim položajem. Iz takc razdelitve dela bo vsalkemu, kdor pošteno misli in dobro hoče, povsem upravičen predlog, naj se prizna vsem upraviteljem brez izjeme enotna pa dovoljna upraviteljska doklada. Ostanc le še vprašanje, Ikdo naj prevzame urc v razredu namesto šolskega upravitelja. S številom oddeljenj raste število učiteljev in odpade pouk v oddelkih, dostikrat tudi število otrok v posameznih oddeljenjih. Da je pouk na takih šolah in oddeljenjih lažji in uspešnejši kakor na eno-, dvo- ali trirazrednicah, ne glede na vse druge neprilike, ki so pogostokrat združene s temi šolami, mi bo vsakdo rad potrdil. Zato ne bo preveč zahtevano, da prevzamejo posamezni učitelji v upraviteljevem razredu, ki je navadno višji, posamezne predmete, ker se že itak mnogokje uvaja predmetni pouk. Ta obremenitev je povsem upravičena in pravična, saj dela v tem času upravitelj — kot odgovorni voditelj šole, za prid in korist celega zavoda. Predlog za finančni zakon še ni sprejet, zato sem napisal te misli z željo, da bi jih oni, ki imajo o stvari odločati, upoštevali. S predlaganim bi bilo vprašanje šolskih upraviteljev povoljno in tudi pravično rešeno, kar bi brezdvomno ne koristilo samo njim, ampalk tudi zdravemu razvoju in napredku naših narodnih šol.