Poitnina plačana v gotovini IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din 1’50. TRGOVSKI LIST Časopis za trgrovino, industrijo in obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za V« leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani. Uredništvo ln upravnlštvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69. Leto XV. V Ljubljani, v četrtek, 21. aprila 1932. Štev. 46. Državna trošarina na vino in žganje Ministrstvo za finance je .pod štev. 31680 brzojavno odredilo sledeče: »Od 20. aprila 1932 dalje se ne bo več pobirala državna trošarina na vino in žganje pri prometu v kraljevini v dosedanji obliki, ampak samo pri točilcih pijač pavšalno. Za uvoženo vino iz inozemstva se pobere 200 Din od 100 1, za žganje pa 5 Din od litra alkohola. Na kvas je določena trošarina na 8 Din od kg, a prepoved povišanja cen v veliko-prodaji ostane v veljavi. Državna trošarina na esence in ekstrakte z alkoholom je določena na 3000 Din za 100 kg. Dne 20. aprila 1932 naj se zaključijo registri, odnosno trošarinske knjige točilcev pijač, ki naj se glede obstoječih zalog obveste, da morejo zahtevati povračilo plačane državne trošarine na žganje in vino s pismeno vlogo brez kolka do 20. maja 1932 od finančne direkcije, a banovinske trošarine od ban-ske, V£r?ve d« istega roka. Količine izpod 10 1 pri žganju in 20 1 pri vinu ne pridejo v poštev. Točilci pijač na debelo nioi cjo zahtevati do istega roka povra-čilo trošarine^ im špirit po zaključenih knjigah, na špirit v likerju, rumu in konjaku morejo istotako zahtevati povračilo producenti i» prodajalci na debelo. Od 20. aprila 1932 točilcem ni treba voditi registrov o nabavljenih in potočenih količinah alkoholnih pijač. Žganje in vino, nahajajoče se na potu, se oprošča plačila državne in banovinske trošarine. Vsi prestopki, storjeni z žganjem in vinom se oproščajo, pri tihotapstvu pa se pobere samo redna trošarina, ako je vino in žganje potrošeno, sicer se ničesar ne pobere. Privatna trošarinska shranišča za vino in žganje se z dnem 20. aprila ukinjajo. Shraniščne knjige je treba zaključiti in poslati v cenzuro. V shraniščih nahajajoče se blago se ne sme prodati, dokler si lastnik ne pridobi točarinskega dovoljenja, ako ga še nima.« — Na podlagi tega brzojava je izdala dravska finančna direkcija v Ljubljani podrejenim organom in uradom sledeče navodilo: »Registre in shraniščne knjige je zaključiti po stanju z 20. aprilom 1932 in napotiti točilce vina in žganja, da zaprosijo za povračilo plačane državne trošarine na vino in žganje s kolka prosto vlogo neposredno pri tukajšnji direkciji do 20. maja 1932. Ta rok je pre-klusivnega značaja in se tedaj prošnje, vložene po tem roku, ne bodo mogle vpoštevati. Isto velja glede prošenj za povračilo trošarine na špirit kot tak kakor tudi špirit v likerju, rumu itd. Za povračilo trošarine na špirit morejo zaprositi samo točilci teh tekočin na debelo, drugi prodajalci in točilci pa ne. Prošnje za povračilo banovinske trošarine je vložiti tudi kolka prosto neposredno pri kr. banski upravi, oddelek VII v Ljubljani. Od 20. aprila 1932 dalje odpade vodenje registrov za alkoholne pijače; istotako se ukinejo s tem dnem zasebna prosta shranišča za vino in žganje. Imetniki zasebnih shranišč za vino in žganje smejo razpolagati z blagom le tedaj, če imajo točilno pravico in plačajo torej točilno takso. Naslovi naj zaključijo nemudoma registre in shraniščne knjige po stanju z 20. aprilom 1932 in ukinejo pobiranje trošarine na vino in žganje s tem dnem. naglega dviganja vlog zaide ta ali oni denarni zavod, dasiravno je vseskozi aktiven, v plačilne težave, ker se od njega zahteva nemogoča stvar, da od vlagateljev sprejeti in v gospodarstvu plasirani kapital takoj realizira in izplača vlagateljem. Da se v takih primerih zaščitijo v prvi vrsti upniki in vlagatelji pred škodo in izgubo, ki bi mogla nastati, se v zakonu predvidevajo tudi ukrepi, s katerimi se želi vzpostaviti ravnotežje omajanih kreditnih odnošajev ter omogočiti mirno poslovanje denarnih zavodov. Take ukrepe narekujejo splošni gospodarski interesi države ter so se jih poslužile že mnoge druge države; povsod so se pokazale prav blagodejne posledice zlasti z obnovo omajanega zaupanja in normalizacije kreditnih odnošajev. * (Zakon o zaščiti kmetov se ie uveljavil kljub tehtnim pomislekom gospodarskih krosov. — Pričakujemo, da bodo določila zakona posebno težko prizadela našo podeželsko trgovino. Zato prosimo podeželske trgovce, da našemu uredništvu točno poročajo, kakšne posledice bo v praktičnem življenju pokazalo izvajanje kmetskega moratorija.) odpisa davkov dualno, če je v dotičnem kraju davčna uprava, je treba prošnjo izročiti njej. Oseba, ki dolguje davke na področju dveh ali več uprav, mora vsaki pristojni upravi predložiti posebno prošnjo. Čl. 4. Prošnja mora imeti podatke o celokupni llasitnimi davčnega obvezanca in pa Izjavo, da nima druge premične in nepremične lastnine. K listinam, ki jih v tem pogledu prosilec zbere im priloži prošnji, lahko pristavi tudi izpisek zemljiške knjige (gruntovnice), zatem potrdilo občine, na uradnem obrazcu. Ako prosilec ne stanuje v občini, kjer dolguje davek, tedaj mora k prošnji priložiti potrdilo občine, kjer stanuje, in pa občine, kjer dolguje davek. Nadaljevanje na 2. strani. AiVSTRO-J (JGOSLOVANSKI DOGOVOR O KLIRINGU. Pogajanja zadnjih dni med jugoslovansko in avstrijsko delegacijo o bodoči ureditvi plačevanja v medsebojnem blagovnem prometu so 20. t. m. končala z novim dogovorom, ki bo stopil v veljavo 21. aprila ip zamenjal dosedanjo odpovedano pogodbo. Na. podlagi novih dogovorov se bo v splošnem nadaljeval klirinški obračun po dosedanjih načelih. Potem pa se je tudi dogovorilo, da se v bodoče dovoljujejo kompenzacijski posli v najširšem obsegu, pri katerih bodo stranke lahko direktno obračunavale med seboj. Tudi za prejšnje zaključke, za katere so bila izvršena plačila v kliringu na podlagi dosedanjih dogovorov, se bo omogočil direktni obračun z novimi posli. Obe vladi bosta odredili vse potrebno, da se plačevanje v klirinškem prometu ne bo oviralo. Dogovor se bo lahko odpovedal na mesec dni. * * * ZAKLJUČEK KONFERENCE MEDNARODNE TRG. ZBORNICE V INOMOSTU Mednarodna konferenca trgovskih zbornic je bila v sredo 20. t. m. končana. — Odobrena so bila poročila finančne komisije o obnovi svobodnega deviznega prometa in poljedelske komisije o dvigu cen kmetijskim pridelkom in o preferenčnih carinah. Splošna resolucija konferenčnega plenuma govori o gospodarskih težavah podunavskih držav in o nujnih ukrepih za njihovo zaščito. Priporoča preferenčne carine, kolektivne (ne samo dvostranske) trgovinske pogodbe, čim tesnejše gospodarsko sodelovanje Podunavja itd. — Na konferenci je zastopal jugoslovanski odbor MTZ generalni tajnik ljubljanske zbornice g. Ivan Mohorič, ki se je danes vrnil v Ljubljano. • * * VAŽNA KONFERENCA RADI ZGRADBE TRGOVSKE AKADEMIJE V LJUBLJANI V torek, dne 19. t. m. popoldne se je vršila v Zbornici TOI v Ljubljani pod predsedstvom gospoda Ivana Jelačina konferenca radi gradbe šolskega poslopja za Trgovsko akademijo in jDvoraziredno trgovsko šolo v Ljubljani. Konference so se udeležili mod drugimi načelnik oddelka za strokovno šolstvo g. D. Korenič, župan ljubljanski g. dr. Dinko Puc z načelnikom finančnega odseka občinslkega sveta g. Tavčarjem, S- dr. Fran Windischer kot podpredsednik Društva »Trgovska Akademija«, zl bansko upravo načelnik g. dr. Rudolf Marn, inšpektor g. ing. Skaberne in inšpektor g. PresI, direktor Trgovske akademije gosp. »ir. Karel Pirjevec in direktor Dvorazred-ne trgovske šole g. Gogala. Na podlagi poročila o sedanjem stanju gradbene akcije so se sporazumno ugotovile smernice, po katerih ibi bilo treba to akcijo nadaljevati in dokončati. Izgledi za ugodno zaključitev so najboljši in je upati, da 'bo mogoče pričeti z gradbenimi deli že koncem letošnje spomladi. Razpis gradbenih del se bode izvršil v najkrajšem času. Merodajni faktorji, ki so že dosedaj kazali največjo naklonjenost, so zagotovili svojo pomoč in podporo tudi za bodoče. 'Ljubljana bo z novo zgradbo Trgovske akademije in Dvoraziredne trgovske šole, za katero je izdelal načrte g. inženjer Vladimir Šubic, mnogo pridobila, ker bo ta zgradba eno najmodernejših šolskih poslopij v državi. S tern, da dobita oba navedena zavoda lastno streho, jima bode tudi zagotovljen uspešen razvoj in napredek. * * * PRISILNO MLETJE V ITALIJI Od 20. t. m. naprej morajo vsi mlini Severne in Srednje Italije uporabljati pri mletju 40 odstotkov fine domače pšenice, mlini Južne Italije in otokov pa 15 odstotkov. Pri navadni pšenici ostane delež Južne Italije in otokov 15odstoten, oni Severne in Srednje Italije se pa zniža na 10 odstotkov. Devizni predpisi in odstranitev teh ovir za tujski promet (Poročilo zbor. konzulenta g. Frana Žagarja na sestanku županske zveze v Ljubljani dne 20. aprila 1932.) V današnjih zbeganih časih le preradi pozabljamo na osnovne stvari. V zbeganosti vidi vsakdo v prvi vrsti le samega sebe in pušča iz vidika, da oni, ki ima v rokah krmilo, ne more vedno gledati na interese posameznika, ampak da mora imeti pred očmi interese celokupnosti, naš obči blagor. V časih ostre svetovne krize imamo podvojeno skrb za naš denar. Skrb za denar je pri nas poverjena Narodni banki. Njena naloga ni lahka, kajti v današnji gospodarski krizi je treba pomisliti, da ni denar samo plačilno sredstvo za notranji promet, ampak da smo država, ki ima živahen mednaroden promet. Mi kupujemo in prodajamo izven naših državnih mej. Iz medsebojnih trgovskih odnošajev nastaja cela vrsta pravic in obvez, terjatev in dolgov. V normalnih časih je stvar vsakega posameznika, kako uredi plačilo svojih obveznosti. To je položaj svobode, ki je idealen za vsakega, trgovca ali privatnika. Kadar pa nastajajo izredne prilike, je v interesu splošnosti potrebno, da seže vlada po merah, ki to svobodo omejujejo. Po svetovni vojski je postalo skoraj da pravilo, da se v interesu celokupnosti urejajo plačevanja v mednarodnem prometu. Povojne prilike so skoro vse države dovedle do tega, da morajo skrbno gospodariti s plačilnimi sredstvi, ki jih dobivajo iz inozemstva, obenem pa urediti tudi plačevanje obvez v inozemstvu. V normalnih časih se je potovalo brez težav in plačila so se vršila, kakor je bilo pač komur po godu. V izrednih prilikah pa je treba skrbeti za gotov red pri plačevanju. Kakor v večini drugih držav, tako gre tudi pri nas promet plačil iz inozemstva, odnosno v inozemstvo preko Narodne banke, ki ima dolžnost, da s plačilnimi sredstvi, sposobnimi za promet z inozemstvom, pravilno gospodari in vzdržuje v tem prometu red. V prvi polovici leta 1931 so bili dani vsi pogoji z optimistično presojo gospodarskega položaja. Naša kraljevina se je upoštevaje ugodno prognozo čutila finančno dovolj krepko, da je ukinila vse devizne omejitve. Ni pa mogla pri tem računati na eni strani z dejstvom, da se bodo plačilna sredstva iz osvobojenih kontov v taki meri preselila v inozemstvo, na drugi strani pa ne s krizo kredita, ki je preko Angleške zajela poleg ostalih evropskih držav tudi našo kraljevino. Kriza kredita je bila v naši kraljevini tem občutnejša, ker se je sporedno z njo pojavila kriza v obtoku denarja, ki je bila logična posledica dejstva, da so se v režimu prostega deviznega prometa odtegnila našemu razpolaganju izdatna plačilna sredstva. Krizo je poostro-valo pri nas še neutemeljeno naraščajoče nezaupanje, ko so vložniki brez dejanske potrebe dvigali vloge v denarnih zavodih in jih odtegovali obtoku. Pri tem položaju je bilo naravno, da je po vzgledu drugih držav morala tudi naša država obnoviti devizne omejitve, katere je postopoma prilagodovala vsakokratnim prilikam in potrebam. Z deviznimi predpisi je kakor po drugih državah tudi pri nas prizadet potniški promet z inozemstvom, ki je v najožji zvezi s tujskim prometom. V obče se za namene tujskega prometa dajejo na razpolago samo jako omejena sredstva. Ovire za tujski promet, povzročene po deviznih omejitvah, režejo torej jako globoko v interese občin, ki so interesirane na tujskem prometu. Pri nas je veliko občin navezanih na tujski promet. Za vse te občine je živ-ljenskega pomena, da se tujski promet ne omejuje, kajti če izostane zaslužek iz tujskega prometa, obuboža prebivalstvo in iz- Zakon o zaščiti kmeta objavljen in uveljavljen Zakon vsebuje tudi vazne določbe v zaščito denarnih zavodov »Službene novine« z dne 20. t. m. objavljajo zakon o zaščiti kmetov, ki stopi 15 dni po objavi v veljavo. Prav tako je objavljen v današnjih »Službenih novinah< zakon, ki ■pooblašča vlado, da sme predčasno objaviti mednarodne pogodbe in sporazume gospodarskega značaja. Povodom uveljavljenja zakona o zaščiti kmetov je bilo izdano z merodajnega mesta naslednje pojasnilo: Gltfvni namen tega zakona je regulacija gotovih kreditnih odnošajev v državi, ki jo narekujejo splošne kreditne prilike. V prvi vrsti zahteva oslabljeni položaj kmetov, da se jih zaščiti za gotovo dobo tako pred prisilno prodajo njihovih posestev, kakor tudi pred pretirano visoko obrestno mero za dolgove. Zakon predvideva tudi ukrepe in postopek za primer, da bi kak denarni zavod zašel v začasne plačilne težave zaradi nenormalnih kreditnih odnošajev, izzvanih s splošno kreditno krizo ali zaradi nenavadnega in prekomernega dviganja vlog. Dogajalo se je in se šo dogaja po vsem svetu in tudi pri nas, da zaradi vznemirjenja vlagateljev, odnosno Določbe glede Finančni minister je predpisal navodilo o izvajanju § 14. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih. Cl. 1. Odpisi davkov po § 14. zakona o izpremembah m dopolnitvah zakona o neposrednih davkih z dne 31. marca 1932 se bodo vršili na podlagi sklepov finančnega ministrstva in finančnih ravnateljstev izdanih pod pogoji tega navodila. Čl. 2. Na rok in na način predložitve prošenj za odpis davkov bodo davčni obvezan-ci opozorjeni z oglasi in na drug običajni način. 10 dni pred potekom roka za predložitev prošenj bodo državljani opozorjeni na dan, do katerega je treba prošnje predložiti. Cl. 3. Prošnje je treb« predložiti indivi- gublja glede dajatev na svojih plačilnih zmožnostih tako za občino, kakor za banovino in za državo. Interes občin, ki računajo na tujski promet, gre za tem, da se tujcem omogoči prihajati k nam. To ni odvisno od nas, ker morajo tujci doma, od koder prihajajo, spraviti svoja plačilna sredstva v red s svojo državo. Način pa, kako mi urejujemo tujski promet, upliva tudi na določila za tujce, ki prihajajo k nam. Pri nas je bila v tem pogledu prvotno svoboda še precejšnja, se je pa pozneje nekoliko omejila. Prvotno je smel pri nas potnik vzeti -s seboj v inozemstvo 10.000 Din v tujih valutah in v našem denarju 3.000 Din. Pozneje se je dovoljeni iznos tuje valute znižal na 5.000 in našega denarja na 2.000 dinarjev, dokler se ni nazadnje iznos domačega denarja (dinarja) sploh prepovedal, tako da sme potnik vzeti danes s seboj v inozemstvo samo 5.000 Din v tujih valutah. Obenem se je ukinil tudi nakaz-niški promet in promet z denarnimi pismi. . Avstrija je v tem pogledu nekoliko rigo-roznejša. Iz Avstrije sme potnik iznositi 200 šilingov avstrijskega denarja in maksimalno 500 šilingov v tujih valutah, tako da se mu, čim se izkaže z železniško karto, indvidualno po oddaljenosti kraja, kamor potuje, dovoljuje iznos tuje valute. Iz Češkoslovaške smejo potniki brez dovoljenja Narodne banke iznositi v češkoslovaškem denarju in v tujih valutah, v čekih in akreditivih na Kč ali na tujo valuto samo 3.000 Kč na mesec in za osebo, vendar pa sme biti od tega iznosa samo za 1.000 Kč denarja v češkoslovaški valuti, Iz Nemčije smejo potniki na mesec s seboj prosto vzeti do 200 mark, preko tega zneska pa samo z dovoljenjem. Ravno tako je pošiljanje plačilnih sredstev v inozemstvo vezano na dovoljenje. Iz Madžarske smejo potniki iznositi samo 150 pengov. Iznos plačilnih sredstev preko tega zneska je tudi tam vezan na dovoljenje. To so glavne države, iz katerih dohajajo k nam tujci. Pri sedanjih deviznih omejitvah v teh državah je popolnoma izključeno, da bi se mogel v letošnjem letu v Srednji Evropi zadovoljivo razviti tujski promet. K nam bi mogli priti samo oni tujci, ki imajo kot trgovci, ali industrijci pri nas začasno vezan račun v dinarjih, katere morejo svobodno porabljati. Ker pa potujejo in hodijo na letovišče tudi drugi sloji, ki nimajo z nami poslovnih stikov, je gotovo, da bi jim pri skromnih sredstvih, ki jih jim dajejo na razpolago devizne omejitve, ne bilo mogoče priti v našo državo. Enake so prilike tudi v drugih državah. (Konec prihodnjič.) Tvrdka Krsto Meštrov, Tijesno, Dalmacija, želi stopiti v kupčijske zveze s tukajšnjimi trgovci, ki se pečajo s trgovino svežih morskih rib v velikem. Tvrdka Rag. Giacomo Facci, Palermo, Via Parlamenta 19, Italija, želi stopiti v kuipčijske zveze s tukajšnjimi izdelovalci opank boljše vrste. Korespondenca italijanska. Odler & Nathansen Hamburg 11, Her-rengraiben 11/14 želi stopiti v stik s tukajšnjimi trgovci s starim železom. Mita Dimič, Split, poste restante, bi rad dobil zastopstvo kakšne tukajšnje solidne tvrdke. Navaja dobre reference. Eventualni interesenti se naj direktno nanj obrnejo. Savez agrarnih zajednica zemljoradnič-kih zadruga južne Srbije v Skoplju ima na razpolago večje količine bele in črne ovčje volne za prodajo. Eventualni interesenti se naj na gornji naslov direktno obrnejo. jRattfoue^dnii Polovična vožnja za obiskovalce II. banovinske vinske razstave združene z vinskim sejmom, ki bo od 8. do 10. maja 1982 v Ptuju. Ministrstvo saobračaja opšte ode-lenje v Beogradu je z odredbo z dne 8. aprila 1932, br. 6464 odobrilo polovični popust vozne cene za obiskovalce II. Banovinske vinske razstave in sejma in IV. vinarskega kongresa, ki bodo od 8. do 10. maja 1932 v Ptuju. Polovični popust voznih cen velja od 3. do 14. maja 1932 za vse vlake in razrede jugoslovanskih državnih železnic izvzemši ekspresne. Obiskovalci vinske razstave, sejma in kongresa kupijo na odhodni postaji celo karto do Ptuja, katera jim poleg izkaznice Vinarskega društva, da so obiskali vinsko razstavo s sejmom ali kongres, velja za brezplačno vrnitev. Izkaznice se bodo dobile na vinski razstavi v Ptuju. Karte torej ne oddati! Za prevoz razstavnih predmetov velja popust predviden v tarifi del II. — odsek B. XIII. Gostilničarje, vinske trgovce in druge, ki se zanimajo za nakup izvrstnega vina, vabimo na čimvečji obisk. Vinarske, kmetijske in sadjarske podružnice in druge organizacije vabimo, da organizirajo svoje člane za skupen obisk naših prireditev v Ptuju. Vinarsko društvo za Dravsko banovino v Mariboru. OGLEDALA Y»eh vrst, velikosti in oblik STEKLO zrcalno 6—8 mm, mašinsko 4—6 mm, portalno, ledasto, alabaster Ltd. SPECTRUM D. D. LJUBLJANA Vil — Telefon 23-43 ZAGREB CELOVŠKA 81 OSIJEK TRGOVINA OBDONAVSKIH DRŽAV Rimski »Messaggero« prinaša pregled trgovske nakupne moči držav v Donavski kotlini. Ves obseg trgovine Avstrije, Ogrske in držav Male antante medseboj je znašal v letu 1928 okoli 970 milijonov dolarjev, v preteklem letu 1931 pa samo še 536 milijonov; njih trgovina z ostalim inozemstvom je znašala v letu 1928 skupno 1982 milijonov dol., lani pa 1346 milijonov. V letu 1928 je bila trgovska bilanca teh držav za 200 milijonov dolarjev pasivna, lani pa za 25 milijonov aktivna. Donavske države so prodale leta 1928 35 odstotkov svojih odvišnih pridelkov in izdelkov v deželah Donavske kotline, leta 1931 pa 28-5 odstotkov. Kupijo pa donavske države 10 odstotkov vsega nemškega izvoza, 7-6°/o italijanskega in le l‘48°/o francoskega. Italija dobavlja v podonavskih državah 8'9°/o svojega importa. Pred kratkim smo v »Trg. listu« priobčili daljši članek o tem sedaj tako velevažnem predmetu. Kakor vse kaže, Francija nikakor noče odnehati od svojega donavskega načrta, in zadnji razgovori Mednarodne trgovske zbornice v Innsbrucku pričajo, da bo Francija uspela. Sploh se v zadnjem času množijo optimistični glasovi; prim. naša poročila o Stimsonu, Keynesu in dr. Schachtu. &4vetu Češkoslovaška je štela 1 januarja t. 1. ! 14.843.000 prebivalcev, za približno 1 mili- i jon več k St Jugoslavija. 40.CU0 upravnih svetnikov in direktor- I jev s podatki o njih upravnih funkcijah je 1 navedenih v novi izdaji znanega »Com- i pass«-a. Tudi Jugoslavija je vsebovana. Moratoriji iza dolžnike v mestih bodo vpeljali v Rumuniji. Trajal bo, kakor pra- ; vijo šest mesecev. Letošnji izvoz zlata iz U. S. A. je dosegel že vsoto 3C0 milijonov dolarjev. Ve- | čina je šla v Francijo. General Motors so prodali v prvem letošnjem četrtletju 197.250 voz, kar je 35 in 62 odstotkov manj kot v odnosnih četrt- j letjih let 1931 in 1930. Na newyorškem trgu srebra so se po dolgem času zopet pojavili kupci, in sicer na kitajski račun. Francoska banka razpolaga s 76.909 milijoni frankov zlata; obtok bankovcev in druge obveznosti - so krite prvič z več kot 70 odstotki. Henschel und Solin, največja evropska tovarna lokomotiv 'bo pričela 9. imaja zopet obratovati in bo vzela v delo 1500 do 2000 delavcev in nastavljencev; sedanja naročila zadostujejo do pomladi 1. 1933. Češkoslovaške državne železnice so zaključile preteklo leto z deficitom nekaj nad 100 milijonov Kč proti deficitu 200 mil. Kč v letu 1930. Dohodki so padli za 300 milijonov Kč. Promet Hamburga, Rotterdama in Ant-werpa v prvem letošnjem četrtletju je bil ; sledeči: 4,566.000 ton, 4,344.000 ton in 4.152.000 ton; vidimo, da se je promet teh treh največjih kontinentalnih pristanišč precej izenačil. Angleška industrija poroča zopet o večjem poživljenju in je razmah sedaj največ-ji po letu 1921. Zaposlenost je mnogo večja nego je bila lani ob tem času. Mednarodna industrija mlinov se bo spojila v enotno organizacijo. Te dni so bila pravila končnoveljavno redigirana. Velika bakrena družba Amaconda Cop-per je zaključila preteklo leto z zgubo 3-15 mil. dol. proti dobičku 18-36 in 69-12 raC v letih 1930 'in 1929. Produkcija je znašala lani 647 mil. funtov, leta 1930 961 in 1. 1929 990 mil. funtov. Betlehem Steel (jeklo) poroča, da je kupčija letos najslabša v zadnjih 27 letih. Število insolvenc v češkoslovaški je naraslo v marcu na 438 proti 391 v februarju; med insolvencami je 125 komkurzov (v februarju 103). Glede aluminija se je pojavil v zadnjem času precejšen optimizem; zaloge konsu-mentov so izčrpane, mednarodna zveza aluminija je ustanovljena itd. Pennsylvania Railroad (železnica) izkazuje za preteklo leto 19,550.000 dol. čistega dobička proti 68,810.000 dol. v letu 1930. Prodaja cementa v Nemčiji se ja zelo ojačila; marec je s 184.000 tonami zaostal za lanskim marcem (306.000 ton) sicer za 40 odstotkov, a je bil skoraj še enkrat boljši kot letošnji februar s 97.000 tonami. Nemška strojna industrija poroča o precejšnjem poživljenju v marcu; zaposlenost je sicer še zmeraj 30 odstotkov kapacitete, a vseeno se je obrnilo na bolje. Sinclair Cous. Oil Corp., velika ameriška petrolejska družba, je znižala glavnico od 265 na 45 milijonov dolarjev, torej na šestino! Canadian Pacific Railway (železnica) izkazuje za preteklo leto 13,830.000 dol. čistega dobička proti 38,380.000 dol v letu 1930. Ameriški trust aluminija izkazuje za preteklo leto čisti dobiček 3,900.000 dol. proti 10.870.000 v letu 1930 in 25,300.000 v letu 1929. Bodočnost se presoja ugodno, kot smo že to drugod omenili. Z dunajskega sadnega trga, ki itak manj sprejema kot je prej, izginja Amerika in stopa na njeno mesto Štajerska. Nabavni stroški za 1 funt bakra so izra-čunjeni v Ameriki s 13-28 cents, tako da imajo pri sedanjih cenah vse družbe zgubo; tako pravi poročilo iz Washii'ngtona. Že v 24 urah S klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo totarna JOS. REICH Nadaljevanje članka: Določbe alede odpisa davkov 'Čl. 5. Vsakega 15. v mesecu pošlje občina davčni upravi s posebnim seznamom prošnje, ki so ji 'bile dotlej izročene. O vsaki prošnji mora občina podati utemeljeno izjavo o proisilčevem lastninskem stanju in o njegovi plačilni sposobnosti. Občine, M pobirajo in ki iknjižijo neposredne davke, morajo prošnji priložiti na posebnem listu za vsako leto posebej in podrobno sestavljen seznam zadolžitve in razdolžitve prosilca, in sicer od leta, ko je nastal davčni zaostanek pa do zaključno leta 1931. če je zaostanek nastal pred letom 1920., potem je treba pojasniti stanje od tega leta naprej. To so dolžne storiti tudi občine, ki sedaj ne knjižijo več davkov, ki pa: hranijo davčne knjige za prejšnja leta. Čl. 6. Sprejeto prošnjo s potrebnimi podatki od občine mora davčna uprava pregledati najkasneje do 15. prihodnjega meseca in o vsaki prošnji sestaviti referat z izjavo in predlogom«. Prošnje bo pri davčnih upravah sprejemal in pregledoval v to določeni referent, in bo kakor za prošnje, predložene od občin, sestavljal referat z izjavo in predlogom. Če davčna uprava opravlja vknjižbo neposrednih davkov, mora za vsako prošnjo napraviti izvleček iz davčnih glavnih knjiig za vsako leto posebej po navodilu prejšnjega člena. Pri zbiranju podatkov se ne sme originalnih prošenj odposlati iz urada. Čl. 7. Po predhodnem členu opremljene prošnje predloži davčna uprava posebnemu petčlanskemu odboru. Odbor je sestavljen iz davčnega upravitelja kot predsednika, treh oseb iz vrst prebivalstva vsake občine, ki jih predlagajo občinski odbori, in iz referenta, uradnika davčne uprave. Čl. 8. Odbor se sestane vsak mesec na sklicanje predsednika. O odborovih sejah se prosilci obveste z objavo v občinski posvetovalnici in na način, ki je v občini običajen. Sejam lahko prosilec prisostvuje osebno ali pa preko pooblaščenega zastopnika. Odbor itahko prosilca pozove na sejo tudi z osebnim pozivom, če se mu to zdi potrebno. Objave o odborovih sejah se morajo razglasiti na občinskih sejah vsaj dva dni pred sejo. ^ Čl. 9. Člani, ki jih delegira obč. odbor, prisostvujejo sejam samo med debato o prošnjah prosilcev dotične občine. Pristojnost odbora se določi v skladu s krajem zadoliženja. — Prošnje se lahko veljavno rešujejo tudi tedaj, če odborovim sejam niso prisostvovali od občinskega odbora delegirani člani. Čl. 10. O sejah se vodi zapisnik in vanj se zabeležijo glavne izjave prosilca in mnenja odborovih članov. — člani odbora smejo dati tudi svoja odvojena mišljenja, k morajo priti v zapisnik. Čl. 11. Ko konča uprava delo z odborom, pošlje prošnje vseh dolžnikov, katerih zaostanki ne presegajo 10.000 Din, fnančni • direkciji v končno rešitev. — Finančna direkcija sklepa o predloženih prošnjah v eni ali dveh komisijah. Cl. 12. Ko prejme prošnje, odborovo mišljenje in morebitna poročila davčnih uprav, ugotovi fin. direkcija ali pa referent zaostanke n dolgove. Čl. 13. Pri ugotavljanju, ali obstoje in kolikšni so davčni zaostanki koncem leta 1928, je merodajno stanje davčnih glavnih knjig dne 31. dcembra 1928. Čl. 14. Pregledi o zadolžitvi in razdol-žitvi, ki se uradno prilože prošnjam, morajo vsebovati podatke o tem, na katero leto se zadolžitve, prirastki in odpisi nanašajo. Čl. 15. V kakšni višini se sme vsak davčni zavezanec obremeniti z davčnimi zaostanki, je odvisno od davčne zadolžitve za leto 1931 V nobenem primeru se ne smejo davčni zaostanki knjižiti v breme, če vsota dolžnega davka, ugotovljena po določilih čl, 13, ni večja od efektivne davčne zadob žitve za leto 1931. — Če se pa dolžnikova prošnja odbije za to, ker je davčni dolg manjši od redne zadolžitve 1931, pozneje pa se ta zadolžitev zaradi pritožbe zniža, sme davčni obvezanec prositi, da se vzame njegova prošnja vnovič v pretres. Čl. 16. Na podlagi sprejetega sklepa izda direkcija rešitev, ki jo v konceptu podpišejo vsi člani komisije, čistopis pa sam predsednik. Nato se pošlje prosilcu. Čl. 17. Odloki o odpisu davka se vpišejo v poseben pregled odpisov po občinah. V pregled se razen redne številke, imena (krstnega in rodbinskega) in kraja zapiše tudi višina davka, ki se odpiše. — Na podlagi pregleda se izvrše sumarne vknjižbe v sreski davčni glavni knjigi, na koncu pregleda se postavi klavzula knjiženja, pregled pa se pošlje davčni upravi v svrho individualnega knjiženja v davčni glavni lyijigi za leto 1932. Čl. 18. Prošnje za odpis davka nad dinarjev 10.000 predloži davčna uprava omenjenemu odboru v presojo prosilčevega gospodarskega položaja in njegovih plačilnih zmožnosti. Ko odbor konča delo, sestavi uprava seznam prosilcev. Vanj napiše kraj prosilčevega bivanja in višino davka, ki naj se odpiše. Ta seznam pošlje uprava direktno davčnemu oddelku. — Na podlagi prejetih poročil pošlje oddelek svojega uradnika, da se prepriča o točnosti pred-1 toženih prošenj, ali pa odredi, da se prošnje pošljejo preko finančne direkcije oddelku v nadaljnje reševanje. Čl. 19. Prošnje, ki se pošljejo davčnemu oddelku, opremi finančna direkcija s svojim mišljenjem in predlogom. — Davčni oddelek bo razpravljal o predloženih prošnjah kolegialno in v komisijah, katerih sestavo določi pomočnik finančnega ministra. — Rešitev se pošlje v dveh izvodih finančnim direkcijam. En izvod dobi prosilec, drugega pa shrani ravnatelj v svoj arhiv. — Na podlagi prejetih rešitev sestavi direkcija pregled odpisov, kakor je to predpisano v čl. 17. Čl. 20. O stvareh, glede katerih sklepa finančna direkcija za vsako občino, se napravijo posebni seznami, v katerih so imena davčnih obvezancev in skupna zadolžitev do konca leta 1928, zadolžitve leta 1931, predlog odbora o odpisu dolgov in višina definitivnega davčnega odpisa na podlagi rešitve finančne direkcije. Vse te sezname pošljejo finančne direkcije finančnemu ministrstvu. Telefon štev. 2483 Rač. pošt. hran. St 10.680 Hranilnica Dravske banovine Ljubljana, Knafljeva ulica 9 prej Kranjska hranilnica Tu naloiite na najboljše obresti svoje prihranke. Za vloge in vse obveznosti jamči Dravska banovina z vsem premolenjem in vso davčno močjo. Najvarnejša naložitev denarja. Oenar se lahko poiilja tudi po PoStni hranilnici. Najviije obrestovanje. Od Stinnesa do Kreugerja Značilno poglavje novodobne mednarodne gospodarske zgodovine Pri Kreugerjevi aferi, o kateri se danes veliko piše, nas neprijetno dirne predvsem pomanjkanje poslovne morale pri Ivanu Kreugerju. Tembolj neprijetno je to, kajti pokazalo se je, da je ta hasardeur skozi leta in leta delal pod masko-poštenega trgovca, ki je daleko presegal povprečno talentiranega človeka. Njegovi soigralci kakor tudi njegovi nasprotniki niso pač opazili tega manevra. Ako nekoliko analiziramo Kreugerja> vidimo, da je nepošteno poslovanje bilo pri njem splošnega značaja: Kreuger ni samo potvarjal bilanc, ampak je vodil vse svoje kreditne manipulacije s tem, da je zastavil svoje celokupne koncerne, kar bi morali njegovi kreditorji pri nekoliko pozornosti brez dvoma opaziti. Niso pa opazili ničesar. Ta pojav pomanjkljive kontrole se je v zadnjih letih opažal prav povsod tako, da lahko rečemo, da je vprašanje kontrole nad poslovanjem v gospodarstvu postalo problem mednarodnega gospodarstva. Pokazalo se je namreč, kako je v pogledu celokupnega mednarodnega gospodarstva podana nevarnost in destruktivna moč velikih koncernov, ki z generalnim direktoratom na čelu postanejo v svoji zamotanosti neprodirni in vodijo tako do malverzacij, ki jih se ne more tako hitro izslediti kakor na primer pri kakem srednjem podjetju. Dejstvo pa, da gre tukaj za mednarodni problem, ne pokazuje samo, da je potrebno opustiti gospodarski sistem velikih koncernov in se vrniti k preglednemu in homogenemu srednjemu obratu, ampak kaže tudi kako labilna je podlaga moralno v vsakem oziru ne baš čistega svetovnega gospodarstva, ki je radi vojne inflacije in kot posledica kriz nudilo hvaležna tla za take gospodarske hazarderje. Kratek pregled teh pojav v zadnjem desetletju nam podaja interesantno sliko: Vojni in inflacijski dobičkarji. Tukaj opažamo zanimiv razvoj. Začetek je zabeležiti s tipičnim pojavom vojnih in inflacijskih dobičkarjev: Castiglioni v Italiji in Avstriji, Bosel na Dunaju, Gualino v Rimu in kot vrhunec Stinnes v Nemčiji, vse to so bili možje z izrazitim poslovnim smislom, i szlikujoč s© le po uspehu in načinu nagrmadenega bogastva, toda vsi enaki v tem, da so izkoristili abnormalno gospodarsko dobo valutnih kriz svojih dežel, torej stisko svojih narodov. Povratka sedanjih kolikor toliko normalnih časov in stabilnih denarnih prilik pa vsi skupaj niso dolgo preživeli. Posledice njihovega delovanja so se dale še kolikor toliko lahko premagati. Na drugi stopnji imamo zaznamovati deflacijske dobičkarje. Glavni njihov reprezentant je Jakob Michael, ki se je rešil do današnje dobe gospodarskih kriz, toda sedaj končno vendarle prišel pod pritiskom vsesplošne krize med skra-kiranoe. Pokličimo si na primeru Michaela tipične razvojne faze takih >gospodarskih kometov« pred oči. Med svetovno vojno je začel Michael svojo karijero kot vojni li-ferant za surovine; po svetovni vojni pa se je vrgel na trgovino z rudami in kemikalijami in na ta način prodre v kemično industrijo in že leta 1923 kontro-lra 30 kemičnih podjetijf^On pa ni no-6« producent, ampak trgovec in finansir. a trguje s paketi akcij in v oktobru 1923 Za časa največje svetovne inflacije si s svojimi spekulacijami nabere neverjetne vsote. Stabilizacija pride 'in Mlichael ni samo eden najbogatejših mož Nemčije, ampak v času največjega pomanjkanja kapitala celo najlikvidnejši posojevalec denarja. To mu prinaša neverjetno velike dobičke na obrestih. Zopet se preorijentira in postane kupec zemljišč ter dobi upliv na nekatere hipotekarne banke. S padom vrednosti zemljišč v Nemčiji se sedaj začenja tudi padec njegovega premoženja. Korupcija: Na takih tleh se je zlasti po deflaciji pokazalo vse polno izrastkov. Navade iz inflacijske dobe so se prenesle tudi na čas stabilnih valutnih prilik in zmanjšanje gospodarskega volumina, kar je vodilo h korupciji. Zastopniki te dobe so Oustric v Franciji, Hatry v Angliji, Gualino v Italiji, Kutisher, Barmat in Sklarek v Nemčiji. 1 la teh špekulantov so različna, toda izhodišče, kakor tudi pojav sam pa se popolnoma pokrivajo, čeravno je način njihovega delovanja povsod drugačen. (Nadaljevanje prihodnjič.) Brzojavi: Krispercoloniale'Ljubljana Telefon št. 2263 Ant. Krisper Coloniaie Lastnik : Josip Vevlič Veletrgovina kolonijalne robe. Velepražarna kave. Mlini za dišave LJUBLJANA OUNMSIM CISTA 33 Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka. Mineralne vode ToCna postrežba — Ceniki na razpolago Ustanovljeno leta 1840 KELLOGG JE OPTIMIST Ob svojem prihodu v Anglijo j© bivši ameriški državni tajnik Kellogg svoje mnenje izrazil v smislu, da je dolga doba svetovne depresije končnoveljavno zaključena in da se je pričela v U. S. A. nova doba presperitete. Trgovina se je zboljšala in obstoji upanje, da bo pričenjajoče se po-žMjenje trajalo naprej. KIIKIE \VWlVhiArflC\ ali stezi>\&u/e najSdidmjk KLIiARNAfT-DEU i]UBL1AMADAiMAIIWOVAl3 TEDEN«, RllANSKl BORZI Devizno tržišče Tendenca čvrsta; promet Din 3,628.281-65. Minuli teden je zaključil na tukajšnji borzi z nekoliko večjim deviznim prometom kakor je bilo pričakovati, kajti samo na torkovem borznem sestanku (dne 12. t. m.) je dnevni promet presegel skupni promet predzadnjega tedna za skoro tri-stotisoč dinarjev, dočim so ostali borzni dnevi izkazali sledeči devizni promet: tl. aprila Din 975.457-39 Newyork—Italija 12. aprila Din l,576.H00-45 Wien—London 13. aprila Din 601.949-58 Newyork—Italija 14. aprila Din 267.347-80 Newyork—Italija 15. aprila Dim 207.226 43 lNewyork. Narodna banka je od skupnega prometa dala tokrat le ca. pol milijona deviz na razpolago in sicer Berlina za 173 tisoč dinarjev, Curiha za 109 tisoč Din, Newyorka za 87 tisoč Din, Londona za 64 tisoč Din, Prage za 52 tisoč Din, a Pariza za 30 tisoč Din. Nasprotno so bili v privatnem blagu tekom prejšnjega tedna največji zaključki v devtizi London (829 tisoč Din), Newyork (797 tisoč Din), Dunaj (770 tisoč Din), Trst (398 tisoč Din), dokaj manjši v Parizu (lil tisoč Din), Pragi (78 tisoč Din), Bruslju (50 tisoč Din), Curiliu (25 tisoč Din), slednjič v Berlinu (19 tisoč Din) in Varšavi (12 tisoč Din). Skupno je bilo vsled privatne ponjidbe perfektuirano za tri milijone in 88 tisoč dinarjev deviznih zaključkov. V primeri s predzadnjim tednom (številke v oklepajih), je bil tekom pretečenega tedna dosežen v posameznih devizah naslednji skupni promet (vse v tisočih dinarjev); London 890 (78), Newyork 884 (184), Dunaj 770 (5), Trst 424 (246), Berlin 192 (97), Pariz 141 (154), Curih 134 (68), Praga 130 (379), Bruselj 50 (7), dalje Varšava 13 (8) in končno Amsterdam 0 (12). Glede valovanja deviznih tečajev tekom zadnjega tedna je omeniti predvsem znaten porast vseh deviz, s katerimi se trguje na ljubljanski borzi, izvzemsi Londona, ^ je od ponedeljka (11. t. m.) na petek (15. t. m.) popustil za približno poldrugo točko. Iz sledečih tečajnih notic: • 11. aprila 1932 15. aprila 1932 DEVIZE najnižji najvišji nainižji najvišji Din Din Din Din Amsterdam 2276-i8 2287-64 2286-92 2298-28 Berlin 133086 134166 1338-37 1349-17 Bruselj 787-39 791-33 789-58 793-49 Curih 1094-35 1099-85 1097-35 1102-85 London 213-68 215-28 212-28 213-88 Newyork > 5594-73 5622-99 5617 — 5645-26 Pariz 221-87 222-99 222-56 223-68 Praga 166-32 167-18 166-89 167-75 Trat 288-43 290-83 280-22 291-62 je razvidno, da se je tečaj Newyorka okrepil za preko 22-3 točke, tečaj Amsterdama za 9-8 točke, Berlina za 7-5 točke, Curiha za 3 poene in Bruslja za dva poena, tečaj Pariza, Prage in Trsta pa za preko pol točke. Budimpešta in Dunaj še vedno nista beležila, dočim so notice drugih deviz izostale. Efektno tržišče Tendenca še vedno mlalSna. TrisiSče brez zanimanja; brez zaključkov. Edino spremembo v pretečenem tednu je omeniti pri ponudbi 8% in 1% Blaira, čigar blagovni tečaji so od ponedeljka na petek variirali takole: 53-— (11. in 12. t. m.), 52-— (14. t. m.), 54— (13. in 15. t. m.), za 8% inozemsko posojilo ter 50-— (11. in 12. t. m.), 49-— (13. t. ni.) in 47-— (14. in 15. t. m.) za 7% inozemsko posojilo. Notice industrijskih papirjev so ostale popolnoma nespremenjene. Lesno tržišče Tendenca še vedno slaba. Pomladanska sezona v stavbenem lesu je nekoliko oživela, vendar pa ni toliko kot pretečeno leto. Vsled tega je tudi več povpraševanja v tesanem lesu, seveda se zahteva popolnoma suho in merkantilno tesano blago v posebnih dimenzijah. Radi popolnega zastoja produkcije tramov v letu 1931 se sedaj čuti občutno pomanjkanje na sortimentih. Italija povprašuje živah-neje po tesanem lesu, od strani dobaviteljev pa se radi omenjenega pomanjkanja le težko ustreže kupcem na eni strani, na drugi strani pa naši odjemalci vsled pomanjkanja gotovine nudijo dalekosežne plačilne pogoje, kar seveda zopet prizadene naše producente, ki ne razpolagajo s tolikimi denarnimi sredstvi, da bi zdržali in krili nabavne stroške ter izpopolnili izčrpana skladišča. Produkcija se je ustavila radi velikega padca cen v tramih v letu 1931. Povpraševanja: Borovi brzojavni drogovi, zdravi, ravni, v dolžinah od 7 do 15 m, srednja dolžina od 10 do 11 m, premer v vrliu od 10 do 15 cm. — Cena fob Sušak. Hrastove frize, klasifikacija po dunajskih uzancah, 26 mm debeline, 9 do 11 cm širine, od 60 do 95 cm dolžine; v vagon se smeta nakladati samo ena do dve širini. Bukove parjene frize I., 26 mm debeline, v sledečih širinah: 9 cm širina, v treh dolžinah med 50 do 95 cm; 10 cm širine, v treh dolžinah od 1 m dolžine naprej; 10 do 13 cm širine, od 1 m naprej. Franko meja Buchs. GO komadov po 6 m, 40 komadov po 7 m, \tee Trami tesani uso Trst: 200 komadov po 5ni, 16 X 21 cm, dobava takojšnja. Franko vagon nakladalna postaja. Bukovo oglje, prima in kanelo; bukova drva, suha in zdrava, 1 m dolži/ne. Franko meja via Postojna tranzit. 200 m3 brsti I. kvalitete, tolerirajo se sledovi srca, merjeno na eni strani, od 4 m dolžine naprej, 30% od 2 do 3-90 m dolžine, od 19 cm naprej na ožji strani. Debeline 70 in 80 mm. Franko meja via Postojna tranzit — Suho. 1 vagon brsti, kakor zgoraj, le debeline 60 in 70 mm, I., II. Suho. Franko meja via Postojna tranzit. 1 vagon javorja 50, 80, 100 mm debeline, I., II. kvalitete, od 2 m naprej, suho. Ako ni za en vagon, se kompletira s smrekovimi deskami I., II. kvalitete, 18 in 24 mm debelino, suho. Franko meja via Postojna tranzit. 1 vagon parjene bukovine, samo kursoni od 1 do 1-90 m, I., II. in samo II. kvalitete (c£no za vsako posebej), debeline 35 do 80 mm. blago suho. Frainiko meja viia Postojna tranzit. Teftai 18. aorila 1932. Povpra Sevanje nin Ponudhe Din DEVIZE: Amsterdam 100 b. gold. Berlin 100 M Bruselj 100 belg . . . Budimpešta 100 pengO . . Curih 100 fr 22H8-02 133727 79010 1097-35 2299-38 1348-07 794-04 1102 85 London 1 funt 212-34 21394 Newyork 100 dol., kabel Newyork 100 dolarjev Pariz 100 fr. -Praga 100 kron 5619-76 222-59 167-11 6648 01 223-71 167-97 Stockholm 100 Šved. kr Trat 100 lir 289 50 291-90 Dr. Viktor Murnik: Narodno gospodarstvo in Sokolstfvo (Nadaljevanje) 27. Dobe upadanja in dobe dviganja življenske moči Tudi še mlad kulturni narod pa ima dobe, ko se zdi, kakor bi mu upadala življenska moč in z njo duhovna produktivna sila, kakor bi bila utrujena, potrebna počitka, — pa dobe, ko je življenska moč jačja, kakor spočita, zopet očiljena, in produktivnost večja; kakor ima tudi posamezni človek krajše ali daljše dobe manjše moči, dobe utrujenosti, in dobe večje, zopet očvrščene moči in produktivnosti. Že pri posameznem človeku pa je za njegovega življenja včasih težko reči, ali je že v resnici »star« (ne samo po letih) in nima več pričakovati kakšnega dviga moči. Tem težje, če sploh mogoče, pa je to za njih življenja pri narodih, ki jim življenje ni odmerjeno po več ali manj desetletjih, ampak po stoletjih. Tako je danes težko reči, ali je za-padna Evropa že res stara. Morda je v zadnjem času samo v dobi začasnega upadka moči, ki bo zbog tako kvarnih posledic svetovne vojne morebiti trajala še daljši čas, pa se ji že zopet dvigne moč. Kdaj, ali pa tudi: ali sploh, kdo more to vedeti danes! Ako je v belem človeštvu res že kakšen del postaran, pa more to biti pač samo zapadna Evropa. Spengler sam omejuje to Evropo, ono kulturo, ki jo imenuje »faustično« in ki naj bi je bilo sedaj že konec, na ozemlje med Vislo, Adrijo in Guadalquivirom.37 Jugoslovani smo s slovenskim delom torej na meji. Ruse pa Spengler sam iziecno smatra za »mlado človeštvo«.38 Čeprav pa smo potemtakem tudi Jugosloveni še »mlado človeštvo«, ni da bi se samo zanašali na še mlado svojo življensko silo pa ne storili ničesar, da bi se krepila in1 ohranjala čim dlje mlada. Preblizu smo zapadne Evrope, in slabe strani civilizacije se ne le kažejo v mestih, ampak s svojim kvarnim vplivom na zdravje in moč segajo čim dalje bolj tudi na deželo. Življenje tudi pri nas postaja vedno manj prirodno in vedno bolj umetno. Tu treba kar največjo pažnjo in skrb obračati na gojitev onega, kar v kulturnem življenju edino more Čimdlje krepko ohranjati življensko moč naroda in z njo tudi njegovo produktivno silo: na gojitev prave telovadbe. 87 0. Spengler: »Untergang des Abendlandes«, I., str. 22. 38 Istotam, II. str. 623. 28. 0 vzgoji moralnih in duhovnih vrlin s pravo telovadbo Naj na koncu še povem kaj o moralnih in duhovnih vrlinah, ki jih vzgaja prav vodena in prav izvajana telovadba, o onih vrlinah, ki so potrebne pri delu sploh, zlasti pa pri gospodarskem delu. — Vsak podjetnik potrebuje krepko voljo in trdne živce, ako naj dosega uspehe, celo pa velike uspehe. Telovadba je najboljša, če ne edina šola volje. Že otrok si pri svojem gibanju postavlja cilje. Igraje jih dosega. Rad se trudi, da jih doseže. Pri-rodni nagon mu jih dela všečne. Ta pri zdravem otroku jako krepki prirodni nagon do gibanja pa mu tudi potem pri telovadbi, kjer si ne postavlja ciljev sam, ampak mu jih postavlja vaditelj, silno lajša hotenje. Tega lajšanja v drugih šolah navadno ni! Cilji v drugih šolah navadno mladini niso všeč. Hotenje, volja pa se v telovadni šoli vkljub temu lajšanju vendar vadi in krepi čim dalje bolj. Mladina se uči, dosegati polagoma vedno večje in težje cilje, pri katerih se mora že več truditi. Tu se v všečnost cilja, želja, doseči ga, že bori z neugodjem, ki ga prizadeva večji trud; ne gre več tako igraje, treba se je premagovati, če naj se doseže cilj. Všečnost cilja pa navadno zmaga nad nevšečnostjo truda. Deček in deklica in pozneje mladenič in mladenka si tu na izboren način krepita voljo, se na način, kakor nikjer drugod v taki meri, učita premagovati se, zatajevati se: zmožnost samozatajevanja pa je ona moralna vrlina, brez katere ni mogoča nobena druga moralna vrlina. Prava telovadba uči samozatajevanje na ne-prekosen način. Telovadcu se vtisne v značaj, in sestavine njegovega značaja postanejo tudi vse druge moralne vrline, ki si jih s samozatajevanjem vzgaja v telovadnici. Ni fraza, če pravimo: v telovadnici se v jeklo kujejo značaji. Moralne vrline se seve pri enem bolj, pri drugem manj razvijejo in potem bolj ali manj udejstvujejo tudi v drugi šoli in v življenju, kakor so pač prirodne kali zanje pri kom boljše, močnejše ali slabše, pičlejše. Pa tudi za one, ki začno telovaditi šele v poznejših letih — in za ta začetek ni nikdar prepozno, samo treba je za starejša leta primerne izbere vaj — tudi za starejše ljudi je telovadnica še vedno izvrstna vadnica volje in samozatajevanja. Zabavnost telovadbe in kmalu dosežena večja spretnost pa dobrodejni učinek telovadbe, ki ga kmalu začuti na telo in duha, bo tudi starejšemu človeku lajšala krepitev volje. Pa krepitev živcev! Živci so del telesa in z njim vred se krepe tudi oni. Pravi podjetnik mora znati nekaj riskirati, pametno tvegati seve. Tudi telovadec mora to. Saj so seve vaje, pri katerih treba nekaj tvegati. Telovadec se uči paziti, da tveganje uspe. Pametnega riskiranja se uči. Pametno pa bo riskiranje, ako vse dobro pripravi, se s pomočjo drugih ne-riskantnih in manj riskantnih vaj oboroži prej s potrebno močjo in okretnostjo, tako da potem že lahko poskusi kaj več. S prejšnjimi manj riskant-nimi vajami pa si je že tudi ojačil pogum, da se sedaj tudi upa poskusiti kaj več, kaj takega, kjer sme upravičeno pričakovati, da se mu bo ob primerni pažnji, tako rekoč s premišljenim pogumom #tudi posrečilo. Telovadec se torej vadi zdrave podjetnosti, ki kaj riskira, pa vendar ne več, nego je verjetno, da bo uspelo. Mnogo vaj pa je, ki niso riskantne, kjer pa je treba daljše vadbe, preden pridobiš zadostno moč in spretnost, da jih izvedeš dobro, pa tudi lepo. Učiš se pri tem vztrajnosti. Želja, da vajo, ki jo sotelovadec, tvoj konkurent, tako dobro in lepo dela, narediš tudi ti in prav tako dobro in lepo ali še bolje in lepše, te žene in žene, da poskušaš in vedno iznova poskušaš, dokler se ne posreči. Da se ta moralna vztrajnost more udejstvovati, pa treba telesne vztrajnosti, krepke in vztrajne delovne moči. To si seve obenem tudi vzgajaš. Obeh teh vztrajnosti je seve treba tudi v gospodarstvu. Vse se ne posreči na mah. In prav oni, ki so največ dosegli na gospodarskem torišču, so se često morali žilavo boriti z največjimi težkočaini. Ona želja, narediti to, kar zna kdo drug, in narediti še več: izvesti vajo lepše ali izvesti vajo, ki je drug ne zna (na pr. na orodju), ali pa doseči večjo »mero«, nego kdo drug (na pr. pri skoku) — ta želja izvira iz zdrave . častihlepnosti, zdrave tekmovalnosti. Krepimo jo še s posebnimi priredbami, ki se imenujejo tekme. Globlji pomen imajo telovadne tekme, nego ga kažejo samo vnanji njih uspehi. Zdrava tekmovalnost, vzgajana na telovadišču, se vtisne v značaj in potem javlja tudi na drugih toriščih. In gospodarsko torišče ni eno zadnjih, kjer je treba tekmovalnosti, zdrave tekmovalnosti, ne one konkurenčne bojevitosti, ki jo kakor že navedeno, Ford smatra za brezplodno. Prave, zdrave tekmovalnosti pa je treba seve ne samo podjetniku, ampak vsemu delavstvu, vodilnemu in podrejenemu, kakor je vseh vrlin, ki o njih tu razpravljam, treba bolj ali manj vsakemu dobremu delavcu. (Dalje prihodnjič.) Oglašajte v »Trgovskem listu«! LJ0BLJAH1 GREGORElKll 21 TELEFON St 25-52 se priporoča za cenj. naročila, ki jih bo izvršila hitro, lično in po zmerni ceni ■ ■■» JA Tiskarna Merkur je novo, moderno podjetje. Poleg 5 Lino-type stavnih strojev, na katerih lahko izvrši vsakovrstne knjige, brošure, časopise in revije v najkrajšem času. je založena z vsakovrstnim črkovnim iD okrasnim materijalom in ima nove. moderne brzotiskalne stroje, za hitro in množin-sko izvršitev pa rotacijski tisk v eni ali več barvah. Razen vsakovrstnih reklamnih tiskovin, ki so seveda za vsak predmet svojevrstne. tiska za trgovce, obrtnike: dopisni papir, me-morande, kuverte, posetne karte, komisijske knjižice, račune, letake in lepake in sploh vse druge v to stroko spadajoče tiskovine. Zahtevajte proračune? Dobave. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 29. aprila 't. 1. ponudbe dobave. 10.000 komadov tirefondov. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri depozitni blagajni te direkcije). Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 28. aprila it. 1. ponudbe glede dobave 30.000 kg sena in. 2500 kg bencina. — Dne 24. maja t. 1. se bo> vršala pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu ofertna licitacija glede dobave portlandcementa. — (Pogojii so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani). Oddaja zakupa restavracije na postaji Lašva ®e ibo vršila potom ofertne licitacije dne 17. maja t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOI