PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 127 (13.358)
Trst, petek, 2. junija 1989
V ponedeljek najbrž začetek novega kroga poizvedovanj
Pri Spadoliniju socialisti Vse več polemičnih izjav
Odkrita nasprotja med PSI in PSDI - Precej kritik tudi na račun Occhettovih izjav o nedeljskih volitvah
Predsednik ZDA končal evropsko turnejo
Bush in Thatcherjeva o rezultatih nedavnega vrha NATO v Bruslju
i

RIM — Spadolini raziskuje. Počasi in natančno, saj mora na neki način izrabiti čas, ki ga ima do 18. junija, ko bodo evropske volitve, na pretek. Vsak dan posluša predstavnike strank, pogovarja se z večino in opozicijo. Danes se bo zaključila prva runda, toda Spadolini že misli na ponedeljek, ko naj bi se začel drugi krog raziskav.
Včeraj so bili pri njem socialisti. »Raziskovali smo brez nasprotij,« je bolj za šalo dejal socialistični tajnik (na sliki AP), ko je zapuščal privatni studio predsednika senata. Potem je Craxi še izjavil, da je položaj zapleten, da pa je socialistična stranka vedno pripravljena prispevati svoj delež k rešitvi nasprotnih stališč in da je PSI pokazala dobro voljo že s tem, da skuša iti mirno preko nekaterih polemičnih in napadalnih izjav do socialistov. S to svojo izjavo je tajnik PSI meril predvsem na levico v KD in na socialdemokrate.
Prav polemika med PSI in PSDI se je v tem času izredno razvnela, tudi zaradi domnevne Craxijeve izjave, da naj bi iz nove vlade izločili PSDI. Glede tega je izredno ostra izjava socialdemokratskega tajnika Cariglie, ki pravi, »da Craxi diskriminira socialdemokrate, kot je Hitler Žide, istočasno pa išče glasove in oblast«.
Naraščajo pa tudi »volilne« polemike z opozicijo. Socialisti še posebej kritizirajo Occhettove izjave o vplivu organiziranega kriminala na nedeljske volitve na Jugu. V taboru PSI pravijo, da so bile volitve na Jugu »nepravilne« tudi v času volilnih zmag KPI. Toda Occhetto vztraja pri svojih izjavah, s čimer pa naj ne bi želel strpati vseh v en koš, »temveč opozoriti na klientele in organizirani kriminal, ki imata v političnem življenju vedno večjo težo«. g. R.
LONDON — Z obiskom pri »železni lady« in kraljici Elizabeti II. je ameriški predsednik George Bush zaključil svojo evropsko turnejo, ki jo je začel v Italiji, nato pa nadaljeval v Bruslju, kjer se je udeležil vrhunskega zasedanja pakta NATO, in v Zvezni republiki Nemčiji. Danes pa se bo ameriški predsednik vrnil v ZDA.
Zadnja etapa na tej poti je bil London, kjer se je pogovarjal z Margaret Thatcherjevo in z njo analiziral rezultate bruseljskega vrha atlantskega zavezništva. Toda z britansko ministrsko predsednico sta obravnavala tudi vsa ostala najbolj pereča vprašanja mednarodne politike. Po končanih pogovorih, na katerih sta del časa prisostvovala tudi zunanja ministra Baker in Howe, sta Thatcherjeva in Bush prisotnim novinarjem na kratko orisala vsebino pogovorov.
Bushev komentar je bil kratek, dejal je le, da sta se pogovarjala o mnogih rečeh. Poudaril pa je posebne odnose, ki na osnovi skupnih vrednosti in pogledov združujejo ZDA in Veliko Britanijo. »Ti posebni, privilegirani odnosi pa se bodo v bodoče še okrepili, saj je odkrito prijateljstvo med obema dr-
žavama iz dneva v dan tesnejše,« je še dopolnil svojo izjavo ameriški predsednik.
Bolj konkretna je bila Thatcherjeva, ki je povedala, da sta obravnavala uspeh zasedanja v Bruslju, podrobno pa naj bi govorila tudi o Bližnjem vzhodu, Kitajski, Južnoafriški republiki, Argentini, Srednji Ameriki in Kampučiji. Britanska ministrska predsednica je tudi poudarila, da imata z ameriškim predsednikom slične poglede na številne probleme, pri tem pa ni pozabila omeniti vseh Bushevih razorožit-venih predlogov v zadnjih dneh na zasedanju v Bruslju in še posebej osnovne principe demokracije, svobode in varnosti, o katerih je George Bush govoril med svojim obiskom v ZRN. Margaret Thatcherjeva pa se je ob koncu diplomatsko izognila neposrednemu odgovoru na vprašanje nekega novinarja, če je Velika Britanija zaradi svojega »posebnega odnosa« tudi najboljši ameriški zaveznik. S tem v zvezi je dejala, da če ima nekdo dobrega prijatelja, še ne pomeni, da je treba izključiti druge. In Velika Britanija ima- po njenih trditvah precej prijateljev.
ZSŠDI pred
ODO KALAN
Priprave na letošnji občni zbor so potekale na svojstven način, saj je prišlo do razprav in srečanj, kar ni bil običaj v zadnjih letih. Odbor je oce-ml, da je potrebna širša razprava o naši telesni kulturi in je želel preveriti, kaj društva pričakujejo. p0 drugi strani je prišlo do poglobljenih pogovorov med društvi in to o tematiki občnega zbora in vodstva organizacije kakor tudi o praktičnih načinih delovanja v prihodnje. Vse to je dokaz, da je organizacija živa, da se razvija in da ljudje razmišljajo o bodočnosti. Počasi padajo obzidja, ki so nas ločevala in prevladuje zdrav razum. Debata je bila zato vsekakor pozitivna.
Prvič je prišlo tudi do sestave dokumentov ali seznama želja in ciljev, ki jih mora izpolniti organizacija. To je nov način dela. Odbor, ki je zaključil svojo mandatno dobo, je ugotovil, da smo na prelomnici. Nadaljevati po sedanji poti, ne da bi vnesli nič novega ne bi bilo koristno in ne bi pripomoglo k nadaljnjemu razvoju ZSŠDI. Potrebni so novi prijemi, ki se morajo sicer vgraditi v dosedanjo strukturo, katere sestavni del smo.
To je težavni problem, saj je nemogoče, da se odtujimo od svojih korenin. Zavestno moramo vzeti na znanje, da je delovanje naših društev specifično in izredno zahtevno. Ne gre le za športne uspehe, ampak za nekaj globljega: za ohranitev naše samobitnosti in identitete. Vprašanje je, kako lahko to dosežemo.
Škodljivo bi bilo, da bi se zapirali v lastni krog. Tega sicer nismo nikoli storili in tudi sedaj ne bomo šli po tej Poti, zato se moramo vse bolj vključevati v svet, ki nas obdaja. Vključevanje ne pomeni, da se moramo v tem svetu utopiti, da se moramo prilagoditi navadam in običajem večinskega naroda. Žal, prav ob tem vprašanju nastajaj0 problemi, ki so bistveno različni od pokrajine do pokrajine: ta raznolikost je odvisna od politične nlime na teh področjih. Trst in Gorica sta bistveno različna v odnosih do lovencev, če ne drugega vsaj navi-n?zno. Isto velja - v še večji meri - za Obmejne občine v videmski pokrajini.
tržaški pokrajini prevladuje miselnost in vpliv mesta, kar je vsaj delno miljeno v goriški, a je popolnoma NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Ker so jim onemogočili vpogled v dejansko stanje v pokrajini
Razočaranje delegacije evropskih poslancev po obisku na Kosovu in pogovorih v Beogradu
Rossetti pojasnjuje
BOGO SAMSA
BEOGRAD — Obisk evropske parlamentarne delegacije se je končal s ponovno in še zaostreno obsodbo šovinistične politike na Kosovu, kršenja človekovih pravic in omejevanja manjšinskih pravic albanskega prebivalstva. Evropske parlamentarce je povabil jugoslovanski zvezni parlament, ker so hoteli na tak način dokazati, da se ne dogaja nič hudega in da so vse obtožbe samo propaganda albanskih nacionalistov, iredentistov in protirevolucionarjev.
Evropski poslanci so imeli nekaj stvarnih razgovorov v Beogradu. V Prištini pa se je izkazalo, da morajo lepo mirno sedeti in od vsakega funkcionarja posebej (praviloma je to bil vedno Srb) poslušati okrog 26 strani dolgo že v naprej nekje za skrivnostnimi vrati napisano poročilo, ki je monotono, na splošno in načelno ponavljalo znane obtožbe o iredenti, o preganjanju Srbov in o razbijanju Ju-
goslavije. Na konkretna vprašanja ni bilo stvarnih in prepričljivih odgovorov, praviloma sploh ni bilo odgovorov. Predvsem ni bilo ne jasnih številk, ne argumentacije o zaprtih, o interniranih, o osamljenih in podobno.
Pa ne samo, da ni bilo argumentov, nihče o teh argumentih sploh ni hotel govoriti, ker so vsi najvišji funkcionarji ponavljali naučeno ploščo in iz nje se niso upali premakniti za vejico.
To pa seveda ni ustvarjalno, demok-ratično srečanje, že samo to ponavljanje je dokaz o strahotnem pritisku, kateremu so podvrženi govorniki in kar je prišlo do izraza celo na univerzi, kjer se je vnaprej pripravljen scenarij ponavljal.
Zavrnili so vse zahteve parlamentarne delegacije, ni bil omogočen noben razgovor, obisk, ali karkoli drugega, češ da so v nevarnosti njih življenja. Prišlo je celo do groženj in očitkov, da je njih obisk ponovno oživil albanski iredentizem. V takem ozračju je že vse
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
BEOGRAD — Tržaški evropski poslanec Giorgio Rossetti izredno dobro pozna Jugoslavijo in je zato tudi bil v ospredju zanimanja razgovorov evropske parlamentarne delegacije, ki je dva dni na Kosovu skušala odkriti dejstva in predvsem odgovoriti na vprašanje kršitev človekovih pravic. Rossetti je kot dober prijatelj Jugoslavije pred časom omilil izrazito negativno resolucijo Evropskega parlamenta, tudi tokrat je nastopal kot jugoslovanski prijatelj. Prav zato je tudi takoj pristal na ekskluziven pogovor za Primorski dnevnik, čeprav v nekoliko razgretem ozračju, ker so mu srbski in črnogorski delegati očitali, da stvari premalo pozna in da so vsi evropski poslanci pod vplivom albanske separatistične emigracije. Iz drugih virov smo izvedeli, da je poslancu | Rossettiju uspelo preprečiti demon-
strativni odhod celotne delegacije iz Prištine, ker poslancem niso omogočili najmanjše možnosti, da bi spoznali dejstva. Vendar pa so poslanci zapustili Prištino pol dneva prej in so razgovore nadaljevali v Beogradu.
Pogovor smo začeli z vprašanjem o splošnih vtisih z obiska na Kosovu.
»Predvsem moram poudariti, da nismo uspeli izvršiti naloge, ki smo si jo zadali. V Beogradu smo imeli zanimiv razgovor s predsednikom Markovičem in tudi z nekaterimi skupinami poslancev, ki so nakazali razčlenjen in zanimiv pristop za reševanje kosovskega vprašanja. Povsem drugačen pa je bil razgovor v Prištini z uradnimi predstavniki. Uradne verzije niso mogle zabrisati odprtih vprašanj, o ka-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
V Oslu se je pričel papežev obisk
OSLO — Kot je bilo pričakovati, je papeža Janeza Pavla II, pričakalo na letališču le skromno število Norvežanov. V skandinavskih deželah, kjer je gost deležen prav tolikšne pozornosti kot pri starih Grkih, je bil papež vsekakor deležen toplega formalnega sprejema. Na letališču ga je sprejela predsednica manjšinske vlade gospa Gro Harlem Brundtland, ki je v svojem pozdravnem govoru omenila, da gre za zgodovinski obisk, saj je poljski papež prvi Petrov naslednik, ki je kdaj stopil na norveška tla.
Papež je nato tudi sam prevzel besedo in v nekaj stavkih objasnil, kako si je zamislil obisk na Skandinavskem. »Prihajam kot brat, ne kot politik,« je dejal in s tem dejansko priznal, da se bo skušal omejiti na ekumenska srečanja s katoličani, ki živijo v skandinavskih državah.
Ob tako »zgodovinskem« trenutku pa je papeža pričakalo prijetno presenečenje, ko se je priletni norveški kralj Olav prikazal z njim na balkonu. Skupaj sta pozdravila množico (pod kraljevo palačo se je zbralo približno 1.000 ljudi),
nato mu je kralj predstavil družinske člane. V 32 letih kraljevine se kralj Olav še nikoli ni prikazal na balkonu poleg kakega uradnega gosta, opazovalci so zato menili, da se je hotel kralj oddolžiti papežu za štiristoletni hlad, ki je vladal med Rimom in središčem skandinavske luteranske Cerke, saj je kralj Olav obenem tudi najvišji predstavnik norveške luteranske Cerkve.
Prvi dan papeževega obiska v Oslu je beležil tudi prvo od osmih ekumenskih srečanj. Deževni dan je delno pokvaril obe maši na odprtem. S šestimi luteranskimi škofi je papež obiskal mestni grad in se tam sestal z zastopniki drugih veroizpovedi, med temi tudi z Židi in muslimani.
Sicer pa je obisk potekel v znamenju izredne varnosti, saj je policija sumila, da bi lahko kdo poskusil izvesti atentat na papeža. Pred dnevi so neznanci ukradli oblačila dveh polcistov, na predvečer papeževega prihoda pa so oropali neko orožarno. Prav zaradi tega je moral papež sesti v oklepni volvo črne barve in se odreči mahanju množici med potjo.
V Argentini deluje sklad
V	t	«V*
za pomoč najrevnejsun
BUENOS AIRES — Argentinski notranji minister Juan Carlos Pugliese je »kategorično« demantiral vest, da je v zadnjih dneh petnajst oseb umrlo v spopadih s policijo. Posebni odredi mestne policije so sicer nastopili, da bi razgnali skupinice oseb, ki so ropale po trgovinah tako v Buenos Airesu kot v bolj oddaljenih mestih, vseh žrtev pa se ne more pripisati policistom.
Ministrova verzija je sicer nepopolna, kar pa je povsem razumljivo, saj bi rad minister kolikor mogoče zmanjšal razsežnosti prave civilne vojne, ki se s svojimi pravili odigrava v najbolj odročni buenosaireški periferiji. Minister Pugliese je tudi izjavil, da so se neredi nekoliko polegli, kljub temu pa je krajevna črna kronika zabeležila smrt dveh roparjev, ki sta padla pod streli trgovcev, katerim sta skušala izmakniti jestvine.
Po vsej državi so prav včeraj pričeli brezplačno deliti hrano in druge potrebne artikle. Predsednik Alfon-sin je sam sprožil solidarnostno akcijo, ki naj bi jo podprli argentinski bogataši. Peščica podjetnikov naj bi aktivno priskočila na pomoč najbolj potrebnim z darovanjem v sklad, ki bo potem delil hrano predvsem prebivalstvu tako imenovanih »villas miserias«.

Pod vprašajem namestitev F-16 pri Crotoneju
WASHINGTON — V ameriškem kongresu postaja vedno bolj jasno, da bo Bushev predlog o omejitvi konvencionalne oborožitve izničil zahteve Pentagona o sredstvih za gradnjo novega letalskega oporišča pri Crotoneju, kjer bi morali namestiti iz Španije izgnane F-16.
Kot je Washington Postu izjavila Patricia Shroeder, predsednica podkomisije za vojaške infrastrukture pri obrambni komisiji spodnjega doma, »je politično nesprejemljivo graditi nova oporišča, ko bo kmalu treba zapirati stara«. Iz krogov ameriškega vojaškega letalstva pa se je izvedelo, da se še niso odločili, katera letala naj bi »črtali«. Dodali pa so, da marsikatero ameriško bojno letalo v Evropi stane administracijo več kot 10 milijonov dolarjev. Ker bi morali do leta 1993 Američani in Evropejci odstraniti iz Evrope za milijarde dolarjev opreme in orožja, je povsem jasno, da so se pojavili dvomi v koristnost gradnje letalskega oporišča pri Crotoneju.
Nasprotovanje opozicije in sindikalne zveze je bilo zaman
Kljub krizi razpuščena vlada ponovno predstavila odlok o novih ticketih
RIM — Padec vlade je kot običajno vtaknil v hladilnik skoraj vso parlamentarno dejavnost. V hladu naj bi počakala, da se bodo razni Forlaniji, La Malfe in Craxiji blagovolili sporazumeti, kdaj in kako obnoviti staro zavezništvo. Kljub temu pa je bilo včeraj tako znotraj kot izven palače poslancev silno vroče. Na Trgu Montecitorio je kakšnih sto ali dvesto ljudi razdraženo vzklikalo proti vladni prikazni, ki je ni, a se kljub temu ravna, kot da bi bila. Na dolgem transparentu pod obeliskom so grozeče zrle proti palači besede: »Nočemo ticketov sramote.« Po megafonu je nekdo razburjeno razlagal, da je proti davku na zdravje podpisalo 2.300.000 prebivalcev, da je delavstvo z veliko splošno stavko prisililo k odstopu De Mitovo vlado, da pa De Mita in Craxi z novim odlokom spet oživljata sramotne ukrepe proti ostarelim in bolnim.
Istočasno je bilo na »hodniku izgubljenih korakov« živo in glasno kot v panju. Poslanci so se pripravljali, da se izrečejo prav o »sramotnem odloku«, ki ga je razpuščena vlada v petek spet predložila, podpisom in stavki in drugim protestom v brk. Še bolj živo in mrzlično je bilo v dvorani, kjer je vsa opozicija ogorčeno nastopila proti vladnemu odloku o zdravstvenih ticketih. Pravzaprav je šlo za dva odloka, kar je izzvalo še dodatno nezadovoljstvo in ogorčenje: poslanska zbornica naj , bi se izrekla o ustavnosti dveh odlokov na isto temo - prvi zadeva tickete, drugi pa enako obnavlja vsebino prvega in
zraven določa norme o preosnovi krajevnih zdravstvenih enot. Predstavniki opozicije so se zato najprej silovito zagnali proti nevzdržnosti samega postopka. Demoproletarec Franco Russo je govoril o zmedi, neodvisna levičarka Giuseppina Bertone o absurdnosti, radikalec Mellini o zlorabi, komunist Macciotta je zanikal nujnost ukrepa, predstavnik zelenih Lanzinger pa je ugotavljal, da je vlada odprla s tem nesprejemljivo zakonodajno pot, ker je obnovila neki ukrep, še preden je prejšnji zapadel.
V ozračju napetosti je prišlo do glasovanja o prvem odloku. V vrstah vladne večine so se nekoliko čudno spogledovali, kajti odsotnost številnih njihovih poslancev je bila očitna, medtem ko se je v klopeh opozicije trlo ljudi. Rezultat pa je za pičle štiri glasove dal prav vladi. Položaj večine je v bistvu rešila deseterica ministrov in podministrov, ki se je začuda udeležila glasovanja, medtem ko je nekaj komunistov in demoproletarcev zamudilo glasovanje, ker se je na hodniku zapletlo v pogovore.
Napetost se je v pričakovanju drugega glasovanja še stopnjevala. Tokrat se je oglasil predsednik skupine KPI Zangheri, ki je označil vladno gesto o ponovni predstavitvi odloka o ticketih za sramotno farso oziroma za karikaturo korektnega zakonodajnega postopka. Povzel je tudi besede demonstrantov pred Montecitoriom »o zadnji oholi, naduti in predrzni izbiri vlade, ki je že propadla«. Tudi Zangheri je govoril o zlorabi nujnostnega izdajanja odlokov in o
omalovaževanju vloge parlamenta. Dejstvo, da vse to počenja neka vlada v razsulu, pa je obteževalna okoliščina. Pri tem je Zangheri omenil možnost, da bi celotno zadevo prepustili sodbi ustavnega sodišča.
Zangherijev protest in protest predstavnikov drugih strank opozicije pa očitno ni veliko zalegel. Tudi glede drugega odloka je prevladala volja večine. Tokrat je bilo v dvorani še več ljudi kot pri prvem glasovanju. Ustavnost odloka je potrdilo 218 poslancev, proti pa jih je bilo 206. S tem pa zadeva še ni zaključena, kajti parlament se bo moral izreči še o sami vsebini odlokov, vendar se to (kakor na žalost tudi vse ostalo) ne bo zgodilo pred evropskimi volitvami oziroma pred dejanskim razčiščevanjem politične in vladne krize.
Boj proti ticketom se torej še ni končal. Komunisti, ki so se o teh zadevah včeraj pogovarjali tudi s predstavniki sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL, napovedujejo nove ostre boje. Sindikalni predstavniki (Bruno Trentin, Giuliano Cazzola in Domenico Trucchi), ki so se v teku včerajšnjega dne sestali tudi s parlamentarnim predstavništvom KD in PSI, so prav tako še enkrat potrdili vse svoje nasprotovanje tako obnovitvi odloka o zdravstvenih ticketih kot vsebini odloka. In tako bodo ticketi še naprej eden glavnih argumentov predvolilne kampanje, ki stopa počasi v razbeljeno in odločilno fazo.
Dušan Kalc
Za tuje novinarje Peking »off limite«
PEKING — Pekinška občinska oblast je včeraj uvedla nekaj novih omejitev, ki bodo dejansko onemogočile tujim novinarjem redno in nepristransko poročanje o kitajski aktualnosti. Do novinarjev je bila pekinška občina še posebno neusmiljena, saj je izdala odlok, ki sicer niti ni preveč natančen in ga zato lahko interpretirajo le krajevne oblasti, po katerem ne bodo smeli tuji novinarji na Tienanmen ne glede na policijsko uro. Prav tako ne bodo smeli intervjuvati študentov ali prebivalstva, če ne bodo imeli predhodnega dovoljenja in če ne bo razgovor oz. intervju potekal v točno določenih krajih, za katere ni sicer jasno, kateri naj bi bili. Težki časi se najavljajo tudi fotografom in fotoreporterjem, saj bo prepovedano fotografiranje
aktualnih dogodkov, snemanje reportaž in zbiranje gradiva za TV dnevnike. Kdor ne bo upošteval predpisov, bo lahko deležen težke kazni, do včeraj pa so menda poklicali na zagovor le šefa pekinškega dopisništva BBC.
Kitajska vlada skuša zmanjšati pomen ukrepov in trdi, da se ni odrekla svojem »odpiranju« zahodnemu svetu, poročanje o študentovskih demonstracijah pa naj bi bremenilo razpravo o notranjepolitičnem vozlu.
Na Tienanmenu je stanje vsekakor kritično, vsaj zaradi težkih higienskih razmer (zasedba traja že 19 dni) in nevarnosti, da lahko izbruhne kaka epidemija.
Na sliki (telefoto AP): študent po 19. dnevu zasedbe Tienanmena.
Včeraj sklenili poroko med AT&T in Italtel
RIM — Italijanska družba Italtel in multinacionalna družba AT&T sta se včeraj tudi formalno združili v eno samo veliko družbo. Za to zavezništvo, ki so mu mnogi pravili kar »poroka«, saj so vsi zelo pikolovsko govorili o »doti«, se je krčevito borila pokojna Marisa Bellisario, njene načrte pa je prevzel Salvatore Randi, ki bo eden od dveh italijanskih podpisnikov ustanovne listine nove družbe.
Po sporazumu bo AT&T prevzela 20 odstotkov Italtela, italijanski partner Italtela ŠTET pa bo prevzel 40 odstotkov kapitala Network Systema International, pri katerem je za 15 odstot-
BEOGRAD — Srbsko predsedstvo je pripravljeno pogovarjati se s slovenskim o vseh najbolj perečih problemih, vendar pa za tak pogovor obstaja majhen »če«. Na pismo slovenskega predsedstva so namreč iz Srbije hitro odgovorili, v svojem odgovoru pa so zapisali, da so Slovencem v Beogradu odprta vsa vrata, »če pa se hoče na teh srečanjih doseči kak konkreten rezultat, je to mogoče le, če slovensko vodstvo spremeni svoje stališče do Kosova in ga uskladi s politiko SFRJ in ZKJ«. Srbsko vodstvo od slovenskega še »pričakuje«, da naj bi prenehalo »namerno spregledovati bistvo protisrb-skih in protijugoslovanskih nastopov v Cankarjevem domu, kjer naj bi z izjavo, da starotrški rudarji branijo av-
kov soudeležena tudi družba Philips. Partnerja bosta nato sestavila paritetno joint venture, ki bo omogočala skupno komercializacijo telefonskih artiklov in servisov. Nova družba naj bi prodrla tudi na vzhodno tržišče in se podala do Daljnega vzhoda, skratka do tržišča, ki je bilo do danes nedostopno tako AT&T kot Italtelu.
Italijanska družba bo preko AT&T dosegla svetovno tržišče, ki ji je bilo do danes nedosegljivo. Vest, da so včeraj sklenili poroko, je Italija sprejela z velikim navdušenjem, čeprav moramo zabeležiti tudi negodovanja nekaterih sindikalnih organizacij.
nojsko Jugoslavijo, zadali udarec v hrbet Srbiji, ki si je ravno takrat prizadevala, da bi s spremembo ustave postala enakopravna z ostalimi republikami«. V pismu slovenskemu vodstvu pa je še rečeno, da srečanje med vodstvoma Slovenije in Srbije ne bi prineslo ničesar, »če bodo v Sloveniji še naprej dezinformirali javnost o dogodkih na Kosovu, napadali ljudi, ki mislijo drugače in skušali urejati zadeve v Srbiji in še posebej na Kosovu«. Pismo srbsko predsedstvo zaključuje z naslednjimi besedami: »Ko boste končno dojeli, da se v srbske zadeve lahko vmešavate toliko, kot mi v slovenske, vas bomo z veseljem pozdravili v Srbiji in se z vami pogovorili o tem, kar je v Jugoslaviji, ki je naša skupna domovina, v interesu vseh.«
Lončar v Parizu
PARIZ — Nadzor inflacije, ohranitev zunanjega gospodarskega ravnovesja in reforma gospodarskega sistema so v središču prizadevanj Jugoslavije, je izjavil voditelj jugoslovanske diplomacije Budimir Lončar na ministrskem sestanku sveta organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v Parizu.
Lončar je opozoril, da je Jugoslavija v minulih dveh letih dosegla v plačilni bilanci okoli 2,5 milijarde dolarjev presežka, predvsem zaradi »politike promoviranja izvoza, učinkovitega delovanja deviznega trga in ukrepov za utrditev zunanjega dolga«.
Zvezni sekretar za zunanje zadeve je izjavil, da potekajo pogajanja med SFRJ in mednarodnim denarnim skladom in svetovno banko. Dodal je, da upa v uspeh.
(dd)
Ali bo konec leta inflacija 885-odstotna?
BEOGRAD — »V minulih petih mesecih je inflacija v Jugoslaviji naraščala povprečno za 21 odstotkov. Če se bo višanje cen nadaljevalo tako hitro, bodo to leto končali z 885-odstotno inflacijo.« To je ob pripombi, da je nerealno pričakovati nižje podražitve, povedal včeraj zvezni sekretar za trgovino Nazmi Mustafa. Delegatom je ponovil opredelitev ZIS, da ni treba sprejemati nobenega posebnega protiinflacijskega programa, saj so vsi ukrepi v bistvu protiinfla" cijski. »Še vedno vztrajamo pri tem, da se tržni odnosi v gospodarstvu ne morejo vzpostaviti brez liberalizacije cen.« (dd)
Srbsko vodstvo pripravljeno na pogovor s Slovenci, če...
nadaljevanja s L strani - nadaljevanja s 1. strani - nadaljevanja s 1, strani
• ZSŠDI pred občnim zborom
tuje v videmski pokrajini. Tu se srečujemo z drugačno problematiko: razdrobljenost naselij in oddaljenost od središč otežujeta skupno delovanje. In še bi lahko navajali. Vendar bo moral odbor Združenja dobiti neko povezovalno nit med vsemi temi različnimi stvarnostmi. Po eni strani torej bodo morali krajevni odbori dobiti večjo operativno samostojnost, ki pa ne sme presegati določenih mej. Delovanje mora biti usklajeno zato, da bi dosegli končni skupni cilj: razvijati delovanje manjšine. Zaradi tega je nujno, da zadobi telesnokulturno gibanje večji vpliv pri soustvarjanju zamejske politike na splošno. Nujno je, da uskladimo delovanje med telesno kulturo in kulturo, saj se interesi prepletajo,- potreben je medsebojni razgovor, a potrebna je tudi skupna politika, ki se mora odražati v našem celotnem delovanju.
Odbor Združenja se je tega prav dobro zavedal in je zaradi tega izdelal načrt delovanja za naslednja leta. Morda se zdi nenavadno, da se postavijo neke hipoteze ob zaključku mandata, vendar je zamisel o novem načinu- dela dozorela tudi pri društvih. Brez sodelovanja društev je najboljši načrt le arhivska listina, ki ne bo nikoli realizirana.
Tesnejši stiki z realnostjo na terenu so predpogoj za nadaljnje delo. Minili so časi športnih dnevov ali tednov, treba si je omisliti nove oblike angažiranja ljudi. In prav v reorganizacijo delovanja bo moralo biti usmerjeno delovanje odbora. Potrebno je tudi tehnično in strokovno poglabljanje delovanja uradov. Predpisi italijanske zakonodaje na vseh področjih terjajo visoko strokovno delovanje, zahtevajo spremembe v poslovanju tudi posameznih društev. Bomo zmogli to preobrazbo? O tem ne dvomimo, saj
smo prestali že druge težavne trenutke, moramo paponovno strniti vrste, pogledati preko domačega plota in se zavedati, da novi časi zahtevajo več trdega dela. Zastoj pomeni propad, temu se moramo paizogniti.
• Razočaranje delegacije
kazalo, da bo delegacija demonstrativno zapustila Prištino in se vrnila v Evropo. Do tega do kraja demonstrativne in javne geste le ni prišlo, vendar pa je delegacija predčasno zapustila Prištino in nadaljevala razgovore s parlamentarnimi predstavniki raznih republik.
Podrobnosti o razgovorih s Srbi in Črnogorci niso znane, razgovori so bili za zaprtimi vrati. Vendar pa kaže, da je ta del razgovorov že prešel na raven obtoževanj, saj so srbski poslanci trdili, da evropski poslanci ne poznajo razmer, da so indoktrinirani od albanske separatistične emigracije. Med drugimi naj bi posl. Rossetti odgovoril, da je prav on vrgel iz resolucije evropskega parlamenta omenjanje emigracije, v Trstu lahko dobi vse jugoslovanske časopise, in »ima tudi prijatelje, ki mu jih preberejo«, Jugoslavijo pozna bolje kot Italijo.
Zanimiva in pozitivna pa sta bila dva razgovora, ki sta tudi omilila ostrino uradnega zaključnega poročila. Predsednik jugoslovanske vlade Ante Markovič je odkrito g:ovoril o težavah, pa tudi d resničnem terorizmu in nevarnostih. Predvsem pa vidi rešitev v demokraciji in v Evropi za vsa jugoslovanska vprašanja pa tudi za Kosovo. Pa tudi Markovič ne more vsega, obljubil je, da bodo s posebnim letalom pripeljali na razgovor vsaj oporečniške kosovske poslance, to pa se ni zgodilo in nobenega takega razgovora kljub izrecnemu zagotovilu predsednika zvezne vlade ni bilo.
Izrecno zanimiv je bil razgovor s skupino slovenskih poslancev. Bili so mnenja, da je Kosovo tako velik problem, da ga ne more rešiti sama Srbija, niti celotna Jugoslavija, mora pomagati Evorpa. Na Kosovu je 150 tisoč mladih brezposelnih, celotni gospodarski potencial relativno bogate Slovenije, njena celotna akumulacija, zmore ustvariti okrog 12 tisoč delovnih mest letno. Potrebno bi bilo preko deset let, da se zaposli del, če bi seveda za to porabili celotno slovensko akumulacijo in če prebivalstvo ne bi tako strmoglavo naraščalo. Potrebno je pomoč organizirati na ekonomskih osnovah.
Pogoj za to pa je seveda predhodna rešitev političnih vprašanj, ki jih je slovenska poslanka Vika Potočnik formulirala takole: pravna država, spoštovanje človekovih pravic, avtonomija predvidena v ustavi in civilna družba. Med drugim je spregovorila tudi poslanka Lieselote Emmerling, ki je povedala, da jim je zvečer le uspelo narediti nekaj korakov po Prištini, hoteli so govoriti z mladimi ljudmi »ki niti najmanj niso izgledali teroristi«, pa se niso mogli. Mladi so namreč razgovor zavračali in s prekrižanimi rokami kazali, kaj se jim lahko pripeti. Zanimalo jo je, kaj mislijo mladi v Sloveniji, na kar je Vika Potočnik ponovila, da žele demokracijo, svobodo in ustavne pravice za vse v Jugoslaviji in tudi za Albance.
Evropski parlamentarci so se včeraj še sestali z jugoslovanskim ministrom Budimirjem Lončarjem, zavrnili so tiskovno konferenco, ker niso hoteli še zaostrovati ozračje, za kar jih je izrecno prosil predsednik Ante Markovič.
• Rossetti pojasnjuje
terih je že sprejel stališče evropski parlament.«
Zakaj tako negativno stalisce?
»Sestali smo se lahko samo z uradnimi predstavniki, mi pa smo želeli govoriti tudi z Aze-
mom Vllasijem, s Kagusho Jashari in predvsem s šestimi kosovskimi delegati, ki so se vzdržali pri glasovanju za srbsko ustavo, kar smo tudi pravočasno sporočili oz. zahtevali. Izkazalo pa se je, da ni mogoče. Nato smo želeli razgovor z dvema vidnima kosovskima intelektualcema, razložili pa so nam, da je takšna pobuda izredno nevarna in da lahko postane za nas riskantna. Praktično smo bili zaprti v hotelu in smo se lahko premikali največ petsto metrov okrog njega.«
Pa je res obstajala kakšna nevarnost?
»Govorili so nam o nevarnostih in povezovali manifestacije v Podujevu z našim prihodom. Ker nismo želeli poslabšati položaja in ustvarjati novih problemov, smo se predčasno odpeljali s Kosova, ponovili pa smo našo zaskrbljenost za položaj na Kosovu, kjer se še ni končalo obsedno stanje. Lahko smo videli nekatere znake, mnog0 več pa ne, ker naj bi samo poslušali uradna stališča, ki so se monotono ponavljala.«
Kakšen je vaš vtis o pogovoru s predsednikom vlade Antejem Markovičem?
»Markovič se je opravičil, pokazal pripravIjej nost, da pripelje v Beograd z državnimi leta'1 osebe, s katerimi bi želeli govoriti, razgovor i njim je bil stvaren, obravnavali smo nujnost krepitve odnosov z Evropo in podčrtali skupno stališče, da je treba uresničevati program gospodar ske sanacije inpolitične demokracije.«
Kakšno pa je vaše osebno stališče?	,.e
»Prepričan sem, da vsi ostali člani delegacij delijo moje mnenje in moj poziv, da je tre podpreti omenjena načelna stališča predsedni ^ Markoviča. To pa je možno uresničiti, če se bo^ ta na Kosovo vrnila sožitje in demokratična no
malnost.«
BOGO SAMSA
Italijanska in madžarska narodnost
Za novo vlogo interesnih skupnosti
Od včeraj mnogo višje globe za nepravilno parkiranje
Koliko bodo plačali nedisciplinirani vozniki		
	Višina globe	
Prekršek	Dosedanja	Nova
Prepovedano parkiranje	12.000	25.000
Nepravilno parkiranje	12.000	25.000
Parkiranje v drugi vrsti	12.000	25.000
Parkiranje na površinah, ki so		
rezervirane za handikapirane	12.000	50.000
Parkiranje na področjih za pešce	12.000	50.000
Parkiranje na področjih, kjer je		
promet omejen	12.000	50.000
Parkiranje na tramvajskih tračnicah	12.000	50.000
Parkiranje na prehodih za pešce	12.000	50.000
Parkiranje na pločniku	12.000	50.000
Parkiranje na prostorih za taksije	12.000	50.000
Parkiranje na pasovih za javna vozila	12.000	50.000
Parkiranje na avtobusnih		
in tramvajskih postajah	12.000	50.000
Parkiranje na pasovih za kolesarje	12.000	50.000
Parkiranje na rezerviranih pasovih	12.000	50.000
Parkiranje v bližini križišča	50.000	75.000
Parkiranje v bližini ovinka	50.000	75.000
Parkiranje v predoru	50.000	75.000
Konec meseca naj bi v skupščini Slovenije zaključili razpravo o osnutku amandmajev k republiški ustavi. Že od vsega začetka so se vanjo vključili tudi člani skupščinske komisije za narodnosti, zlasti predstavniki Italijanov z Obale in Madžarov v Pomurju. Njihova mnenja in stališča je vključila tudi obravnava v republiškem družbenem svetu za vprašanja družbene ureditve.
V komisiji so na zadnjem zasedanju v Ljubljani oblikovali enotno besedilo amandmajev k tistim členom ustave, ki zadevajo položaj in razvoj obeh avtohtonih narodnosti v republiki. Gre za po-
Jutri v Milanu zasedanje predsednikov AJ
TRST — Jutri bo v Milanu plenarno zasedanje predsednikov delovne skupnosti Alpe Jadran. Udeležili se ga bodo predsedniki 16 članic iz Italije, Avstrije, Jugoslavije, ZRN in Madžarske. Na njem bo predsednik Lombardije Giuseppe Giovenzana predstavil program za naslednji dve leti, torej za obdobje, v katerem delovni skupnosti predseduje dežela Lombardija. Na zasedanju bo prisoten tudi novi koroški deželni glavar svobodnjak Jorg Haider.
pravke in dopolnila k trem členom: 250. in 251., ki opredeljujeta vlogo in odgovornosti samoupravnih interesnih skupnosti za kulturo in prosveto pripadnkov italijanske in madžarske skupnosti. V komisiji so z amandmajem razširili področje njenega delovanja s kulture in izobraževanja tudi na druge, za narodnosti pomembne zadeve. Doslej je ta interesna skupnost enakopravno odločala kot četrti zbor občinskein obalne skupščine pri vprašanjih jezika, kulture, vzgoje in izobraževanja, tiska in založništva: po novem naj bi svoje povedala tudi pri uresničevanju gospodarskega in družbenega-razvoja, ki je pomemben za položaj in-prihodnost italijanske in madžarske narodnosti. Temu primerno naj bi spremenila tudi ime v samoupravno narodnostno skupnost.
Ustavno besedilo je doslej omogočalo ustanovitev teh interesnih skupnosti v petih slovenskih narodnostno mešanih občinah: z amandmajem je to postavljeno kot obveznost. Za tem je na novo poudarjena avtohtonost obeh narodnosti in to, da so njune pravice zajamčene ne glede na število pripadnikov manjšine. Razširjena je tudi odgovornost republike Slovenije za vsa področja, ki zadevajo narodnosti in še za kadrovsko politiko v celoti, medtem ko je bila doslej ta skrb omejena le na usposabljanje kadrov. Pomembna je tudi ustavna opredelitev celovitega sodelovanja Italijanov in Madžarov z matičnima narodoma.
Člani pristojne komisije slovenske skupščine so poenotili svoje predloge še k 338. členu republiške ustave, ki dopolnjuje pravico narodnosti, da imata vsaka vsaj po enega delegata v vsakem zboru republiške skupščine. Če bo tak amandma sprejet, je odveč strah, da pripadniki Italijanov in Madžarov ob novih neposrednih volitvah ne bi bili prisotni v najvišjem organu oblasti v Sloveniji.
MIRJAM MUŽENIČ
TRST — Od včeraj dalje morajo avtomobilski vozniki še posebej paziti, kje in kako parkirajo svoja vozila. Z včerajšnjim dnem je namreč stopil v veljavo zakon o maxi-globah, ki določa zelo visoke denarne kazni za kršitelje prometnega pravilnika. Avtomobilist, ki bo prečkal cesto, na primer, ko bo na semaforju gorela rdeča luč, bo moral plačati globo, ki bo lahko dosegla 300.000 lir. Nov zakon
poleg tega nakazuje tudi finančna sredstva za izgradnjo 200 tisoč novih parkirišč v Rimu, Milanu, Turinu, Genovi, Benetkah, Trstu, Bologni, Firencah, Neaplju, Bariju, Reggio Calabrii, Messini, Cagliariju, Catanii in Palermu. Vendar pa vsi ukrepi, ki jih vsebuje zakonski normativ, niso stopili v veljavo z včerajšnjim dnem. V birokratskem mehanizmu se je namreč
nekaj zataknilo, zaradi česar bodo nekateri ukrepi stopili pozneje v veljavo.
Med slednjimi sta še najbolj sporna dva ukrepa, od katerih se prvi nanaša na uvedbo posebnih klešč, s katerimi bi mestni redarji lahko »uklenili« kolesa nepravilno parkiranih avtomobilov in jih tako blokirali na cesti. Drugi pa se nanaša na odstranitev evidenčne tablice. Glede teh dveh ukrepov se je že dvignil val polemik. Mnogi namreč ugotavljajo, da blokiranje avtomobilov na cesti, ali pa odstranitev njihove evidenčne tablice ne rešita problema prenasičenosti prometa v mestnih jedrih. Nasprotno: po njihovem mnenju bi taki ukrepi še poslabšali sedanje stanje. V kontekst teh polemik sodi tudi prijava sodnim oblastem ministrov Ferrija in San-tuza zaradi zamud za izvajanje teh ukrepov.
V pričakovanju, da bo ministrstvo izdalo potrebne izvršilne norme, bo nepravilno parkiranje kaznovano z globo od 25.000 do 75.000 lir, v najhujših primerih pa bo posegel pajek in vozilo odstranil.
Z včerajšnjim dnem se je poleg višine globe spremenil tudi postopek. Globo bo možno plačati mestnemu redarju, s čemer bo tudi višina globe nižja. V nasprotnem primeru bo imel kršitelj 60 dni časa (doslej 15), da poravna svoj dolg tudi s poštno položnico.
Čez 4 leta ob 100-letnici SP Z
SEŽANA — Letošnji 25. maj - dan mladosti je bil že 14 priložnost za srečanje mladih planincev Primorske na 1021 m visoki Vremščici, ki ga je tudi letos pripravil mladinsk - odsek tisoč članskega planinskega društva Sežana. V lepen sončnem, nekoliko vetrovnem vremenu so se tu zbrali pla Pinci in ljubitelji narave vseh starosti. Po proslavi, na kater je spregovoril slavnostni govornik predsednik sežanskt mladine Mitja Miklavec in so v kulturnem programu nasto Pili učenci sežanskih osnovnih šol, je sledilo družabno sre Čanje z zabavnimi igrami. Številne primorske planince tei Planince iz zamejstva je pozdravil tudi dr. BRANKO ŠALA-MUN, predstavnik obalnega planinskega društva Ob ten le povabil vse, da se 7. julija ob 12. uri zberejo na Vremšči-i, kjer bodo pregledali kako potekajo priprave za izgrad-1° Planinske koče, ki naj bi čez 4 leta ob 100-letnici slo-hske planinske zveze stala na Vremščici. Ob tem smo ga i-HJVprašali o tem dogajanju.
Ve,,6! prei pa nam le orisal nekaj splošnih značilnosti slo-cnske transverzale, ko je dejal:
»Neutrutini slovenski pisatelj Anton Ingolič je prehodil P^ninsko pot od Maribora do Kopra v treh poje looJh ™esecih od 1959 do 1961 leta. Pri Mladinski knjigi 986 izšla mladinska planinska povest Čudovita pot. sor in tS, p0/J' transverzale imenovane, je mariborski prole-sv- vol •njneC ^van Sumljak. Pot je zasnoval kmalu po II. vQnif. lni Pre^° Pohorja in zagotovil počasi njeno nadalje-vUkn 'iS s^enjenim zaporedjem rdeče-belih merkacij s šte-p, Ivse do Postojne in njene svetovno znane jame. K0nTncl, z 0bate smo transverzalo podaljšali vse do Poti ^',n,a^ar ,e Profesor Šumljak izboril sklenitev krožne b0rn imenovano razširjeno potjo do domačega Mari-Kak , obveznimi in 43 neobveznimi točkami.«
$£iCa „ e S sk°rai 30 let starimi obljubami, da bo Vrem-Planin ?	1°^* čudovite poti končno le dobila svojo
Xnsko Post°ianko?
Wed pIaninske koče Mladika nad Postojno do Tumove Marii!10 s,avniku je 18 ur hoda. Na vsej transverzali od pfeL °ra do Kopra je to edini odsek, ki ga ni mogoče ___odjfj v enem dnevu. Planinsko društvo v Sežani, ki je
1987 leta slavilo 35 let vojega obstoja, je v svojih najboljših letih še vedno edino primorsko planinsko društvo brez koče. Premore pa Vremščico, zbirališče primorske mladine v maju, na dan mladosti. Sedanji odbor društva se je končno odločil, da bo zgradil mladinsko planinsko kočo na gori Vremščici, v dobro vse slovenske mladine in kriznim časom navkljub.«
In kaj je do sedaj že postorjenega?
»Senožejci, z Radom Medenom na čelu, so pripravili za kočo že marsikaj: od lokacijskega dovoljenja, potrjenega od postojnske garnizije JLA in goriškega zavoda za spomeniško varstvo, do parcele ob stoletni bukvi, kjer so se včasih, ko so na Vremščici še kosili, zbirali kosci, ko so jim prinesla brhka senožejska, gabrška in vremska dekleta kosila v jerbasih, pa vse do projekta za kočo, ki ga je priravil kraški arhitekt Marjan Vrabec in do 3500 betonskih blokov, ki jih je dovolj za celotno stavbo. Pod njeno gostoljubno streho in v gozdu pod vrhom Vremščice bo vsem gostom odprta jedilnica z 20 sedeži, skupna spalnica z 20 ležišči, kuhinja, dve dvoposteljni sobi, tuš s toplo vodo in odprta terasa. Vse to ob zaključku ceste, ki omogoča motoriziranim turistom, še zlasti Tržačanom, željnim ovčjega sira, pršuta in terana, da se pripeljejo brez posebnega truda pod sam vrh Vremščice.«
Koča bo namenjena mladim...
»Senožejska in sežanska mladina naj bi imela v koči glavno besedo. Prav zaradi nje je dobro in koristo, da dobi Vremščica v kriznem in novega zaupanja vrednem 1989 letu mladinko planinsko kočo na čudoviti gori Vremščici, na pragu svetovno znanih in od UNESCO priznanih - čeprav še vedno ogroženih - Škocjanskih jam.«
Planinska koča bo tako pomenila pomemben doprinos ne le sežanskim planincem, ampak vsem, ki bodo v lepem pa tudi neustreznem vremenu obiskali ta prečudoviti planin-ski svet Vremščice. Upati smemo, da se bodo obljube uresničile in da bo tokrat pestrejša ponudba. V letošnjem letu je sežanskemu planinskemu društvu uspelo izdati prvo razglednico Vremščice, ki jo je fotografiral Hinko Potočnik.
OLGA KNEZ-STOJKOVIČ
40-letnica °balnega PE
h Kn — Obalno planinsko dru «eiov praznuje letos 40-letnii
{^Pravin V P°častitev jubileja h ,etu i rvj. pcst©r program dejavnos ‘,ev0e “89: številne zanimive eno « turu.iv*®, desetdnevno plani t oted» čno potovanje v Pirenej J,e,hehjj®ski tabor v Logarski dolir > avnik Prenovo Tumove koče i izdajo priložnostni d ^fed i Pk *n priponk. vIcPNvhi? Praznovanje jubileja j • J1, Pririni0 v juniju z vrsto zanim khi a,>ihsktev in sicer:
iftlUplce razstava v avli Osredn;
.?rlkaz planinske oprem (iaiv,Uce e nih simbolov v izložbi bl< fei4 arušHČa v čevlIarski ulici, - i; tVg bo n,V®ne9a zbornika, v kat« Sial bsrLj .?lav,iena kronika dru: LA^iku tlnji del pa bo posveče
fl^ScjP^ložnostni žig na novi
Slavnika- Po proslavi tQj fj Srečanje v domu učenci
Skupina evropskih novinarjev plove ob jugoslovanski obali
.jU9°!,lo'Lanskl oba11 vse do Ficinja. Projekt Yu Sea in June, tako s. namreč Imenuje podrobno zasnovana turistično propagandna in novinarska akci i®’ ,b« v ™esecu JuniJ« P0«1 pokroviteljstvom Turistične zveze Jugoslavije tei turističnih zvez Slovenije, Hrvatske, Bosne in Hercegovine ter Črne gore in i sodelovanju z zveznim sekretariatom za zunanjo trgovino izpeljala agencija SLT • Šport & Leisure Tra\els iz Ljubljane. Prireditelji želijo s to pobudo konkretne predstaviti raznolikost in prednosti jugoslovanske turistične ponudbe s celotnega obalnega in otoškega območja domači, predvsem pa tuji javnosti, ki je v zadnjih časih prejemala le negativne informacije o jugoslovanskem političnem stanju in notranjih razprtijah. Akcijo bo SLT izpeljala z dvema luksuznima jadrnicama tipa Blanca 420 - to sta približno 14 metrov dolgi plovili danske proizvodnje. Potovanje bo razdeljeno v štiri etape, vsaka ekipa novinarjev, ki bodo aktivno sodelova-U pri plovbi, pa bo štela dvanajst oseb. V teh prvih sedmih dneh bosta jadrnici P]u >z Portoroža do Umaga, nato v Poreč, Limski kanal, Rovinj, Pulj, Susak, na Mali Lošinj in nazaj v Medulinski zaliv, kjer bo na krov jadrnic stopila druga novinarska ekipa. Ta bo svoje popotovanje in ogled najlepših in najmodernejših jugoslovanskih marin zaključila v Zadru. Tretja ekipa bo nato nadaljevala pot do Splita, zadnja pa bo slovesno zaključila križarjenje po Jadranu na otoku sv Stefana.
Poleg "turističnih" pokroviteljev projekta Yu Sea in June so svojo podporo zagotovila že številna slovenska in jugoslovanska podjetja, v naslednjih dneh pa ™“rala v krog pokroviteljev vstopiti še nekatera znana imena jugoslovanskega tržišča. Novinarji, ki se bodo udeležili zanimivega potovanja, bodo poskrbeli tudi za čimpopolnejše poročanje. Svojo udeležbo so najavili novinarji najvažnejših evropskih tiskovnih agencij kot so npr. Reuter, UPI, AP, AFP, ANSA, KUNA, TASS
Konec avgusta nared amfiteater kulturnega doma v Sežani
SEŽANA — Do občinskega praznika, ki ga sežanska občina praznuje vsako leto 28. avgusta v spomin na prihod prvih partizanskih enot v Gornjo Branico leta 1941, naj bi bila gotova prva faza izgradnje kulturnega centra Srečko Kosovel v Sežani. Tako naj bi Sežanci pa tudi ostali občani dobili zunanje gledališče oziroma amfiteater (stopnišče) - prostor s približno 900 sedeži za najrazličnejše prireditve. Poleg poletnih prireditev bi tu ne manjkal tudi otroški živ-žav, saj bi 20 metrov dolga plošča zadoščala za kotalkanje, v zimskem času pa tudi za drsanje. To bi bil trg, dostopen vsakomur. Istočasno bi dokončali ureditev Srebrničeve ulice. Pristojni so že izdelali dopolnilni projekt, ki naj bi omogočal v prihodnosti tudi projekcijo letnega kina. Razpisali so že natečaj za izvajalce del, kaj kmalu pa bo izbran tudi ponudnik.
Tako so povedali pristojni možje sežanske občine na nedavni javni razpravi o problematiki dokončanja kulturnega centra Srečko Kosovel. Na srečanju so predstavili programsko, prostorsko in časovno opredelitev dokončanja tega pomembnega objekta, ki se je pričel graditi pred 12. leti. Srečanja, ki ga je organizirala krajevna organizacija socialistične zveze Sežana, se je udeležilo blizu 30 navzočih, zlasti izvajalcev kulturnih dejavnosti, manjkale pa so nekatere pomembne osebnosti, saj so odposlali 100 vabil, pa tudi lepaki so vabili na zanimivo srečanje.
Marino Kontelj, predsednik sežanske socialistične zveze je podal poročilo o poteku dosedanje izgradnje kulturnega doma Srečko Kosovel, ki je bilo sprejeto na skupščini občinske skupščine 4. novembra lani, in stališča ter predloge sklada za izgradnjo kulturnega doma z dne 17. januarja letos. Odločili so se za izgradnjo doma, ker ga mesto z zaledjem potrebuje, obenem pa bi dom pripomogel tudi k gospodarskemu razcvetu. Kulturni dom so intenzivno gradili vse do predlanskega, ko je del republiškega denarnega vira usahnil. Zaradi reševanja infrastrukture v občini so preusmerili programe, sedaj pa se del sredstev zopet vrača v kulturo. Vrednost vseh del v kulturnem domu znaša po cenah konec lanskega leta 1,82 milijarde dinarjev. Sklad za izgradnjo kulturnega doma, katerega predsednik je Boris Bernetič, priporoča, da izgradnja poteka v dveh smereh: ureditev zunanjosti
doma, ulic m parka ter ureditev notranjosti doma. Hkrati pa je treba doseči trajen kvaliteten vir finansiranja.
Gre za prostorsko verificiranje vsebine. Programske spremembe bistveno ne odstopajo od prvotnih zamisli in projektov, upoštevajo pa težke gospodarske pogoje in stanje v družbi. Glede na to, da je zagotovljen trajen vir finansiranja, naj bi v naslednjih 3 do 5 letih realizirali program in kulturni dom predali v uporabo. Najprej bodo uredili zunanje gledališče, druga faza obsega ureditev velike dvorane, ki naj bi ustrezala potrebam Sežane tudi v prihodnjih letih. Odstopili so od prvotne zamisli velikega odra, prav gledališki oder pa ostaja odprto vprašanje. Prizadevali si bodo, da bi za naslednji občinski praznik v letu 1990 dokončali tudi to fazo. V tretji etapi pa naj bi se v kulturni center vselila Kosovelova knjižnica, ki opravlja pomembno kulturno poslanstvo na Sežanskem, saj poleg izposojanja knjig prireja najrazličnejša srečanja z uglednimi ustvarjalci širšega slovenskega kulturnega prostora. V njenih dosedanjih prostorih pa naj bi našla številna kulturna društva na Sežanskem svoje prostore.
Tudi prostor za mladino je prioritetna naloga na Sežanskem. Do sedaj je bilo že več variant, gotovo pa bodo mladi zadovoljni, ko bodo dobili svoje prostore v kletnih prostorih kulturnega doma, od koder bo povezava z letnim amfiteatrom. Trak C je že urejen in ga krasijo številne trgovine, trak B pa bo potrebno urediti za društvene dejavnosti, sklad pa predlaga, da bi tu dobile komercialne dejavnosti tudi svoj prostor. V naslednjih štirih letih naj bi zbrali 20 milijard dinarjev (po današnjih cenah) in objekt predali v uporabo.
Novi kulturni dom obsega približno 8.000 kvadratnih metrov, od tega dvoranski del 3.500 kvadratnih metrov, trak C 1500 kvadratnih metrov in trak B 3000 kvadratnih metrov. Knjižnica, ki naj bi se preselila v trak A in sicer v malo dvorano, del stranskih vhodov in predverja, bo obsegala tisoč kvadratnih metrov in ne bo zmanjševala dvoranskega dela in drugih tehničnih prostorov, ki so potrebni. Knjižnica tudi ne zmanjšuje operativnih sposobnosti dvorane in odra, razen levega odra male dvorane. Garderobe ostanejo v isti velikosti.
-OKS-
»Zakon Tognoli« sam od sebe ne bo odpravil kaosa v prometu
Nepravilno parkiranje odslej dražje Novih parkirišč pa še ni na spregled
/-/•
Včeraj je tudi v Trstu, kot drugod v Italiji, stopil v veljavo vladni odlok o podvojitvi glob za nepravilno parkiranje. Po zagotovilih poveljstva mestnih redarjev ukrep ni povzročil posebnih posledic za avtomobiliste, ki še niso dodobra preboleli zadnjih ukrepov o obveznih varnostnih pasovih in varnostnih sedežih za otroke ter o delni zapori mestnega središča. Mestni redarji tudi niso prejeli iz Rima posebnih navodil o tem, kako izvajati nove predpise, zato so se raje držali načela "razumnega" izvajanja novih določb. »Ne smemo biti popustljivi,« je dejal poveljnik tržaških mestnih redarjev D Ambrosi, »niti ne preveč togi.«
Kot smo že pred časom poročali (in kot podrobneje pišemo na 3. strani), stane po novem parkiranje na nedovoljenem prostoru 25 tisoč lir namesto dosedanjih 12.000, v večini primerov (za parkiranje na parkiriščih za handikapirane, na območjih za pešce, na pločnikih, pri avtobusnih postajališčih, na parkiriščih za taxije itd.) pa bo globa dvakrat višja, se pravi 50 tisoč lir. V posebnih primerih (parkiranje v neposredni bližini križišč ali ovinkov ali pod predorom) pa bo globa znašala 75 tisoč lir.
Kot rečeno, uvedba povišanih glob ni povzročila posebnih travm. V bistvu se tudi tako imenovani zakon Tognoli uvršča med ukrepe za postopno omejevanje avtomobilskega prometa (in tudi onesnaženja zaradi izpušnih plinov) v mestnih središčih. Pač pa je zadnji ukrep ponovno opozoril na nerešene (ali polovično rešene) probleme tržaškega prometa. Prav v teh dneh (točneje 6. junija) bo zapadla "eksperimentalna faza" zaprtja mestnega središča in za zdaj še ni jasno, kaj namerava občinska uprava storiti. Najbolj verjetno je, da bodo občinski možje enostavno podaljšali eksperi-
ment v potrditev teorije, da so v Italiji najbolj trajne stvari prav tiste, ki se rodijo z etiketo začasnosti.
Seveda pa se vsi ne strinjajo s takšnim načinom reševanja bolečih problemov mestnega prometa. O tem priča na primer včerajšnja manifestacija nekaterih naravovarstvenih organizacij (WWF, Italia nostra, Zveza za okolje), h kateri pa so pristopili tudi CGIL, KPI, DP in zeleni raznih usmeritev v podporo zahteve, da bi omejitve prometa razširili in racionalizirali. Po mnenju pobudnikov manifestacije na Borznem trgu, ki je sicer beležila res pičlo udeležbo, naj bi prepoved prometa veljala za dokaj širši pas mestnega središča kot doslej, poleg tega naj bi ne veljala le od 7. do 10. ure, kot doslej, pač pa naj bi ga razširili tudi na popoldanske ure. Omenjene organizacije in stranke zahtevajo tudi ukrepe za valorizacijo zgodovinskih spomenikov in značilnosti v mestnem središču ter uvedbo novih parkirišč v predmestju, ki naj bi jih povezali s centrom z učinkovito avtobusno službo.
Proti razširitvi "prepovedanega" območja, tako prostorsko kot časovno, pa se je izrekel Tržaški avtomobilski klub, katerega predsednik Azzarita je mnenja, da bo problem mogoče dokončno rešiti šele, ko bodo nared tudi predvidena ali načrtovana parkirišča v neposredni bližini mestnega centra (pri tem naj bi bivši silos pomenil le prvi primer). Po mnenju Avtomobilskega kluba bi morali strogi mestni center, kjer naj bi bil avtomobilski promet prepovedan, dobesedno obkoliti z večjimi ali manjšimi, javnimi ali zasebnimi parkirišči, za katera pa bi bilo treba pomisliti na bolj moderne plačilne metode. Tržaški AC1 pa opozarja tudi, da ima Trgovinska zbornica že od lani na razpolago okrog devet milijard letno (za štiri leta) od prodaje bencina po neobdavčeni ceni. Za sedaj še ni znano, kako bodo ta denar uporabili, prav gotovo pa bi moralo biti reševanje vprašanj mestnega prometa na prvem mestu.
Sindikati uslužbencev prevoznih podjetij pa so se včeraj oglasili s tiskovnim sporočilom, v katerem poudarjajo, da so že pred leti opozarjali na hude probleme mestnega prometa, da pa so naleteli na gluha ušesa. Zdaj je prišlo do prvih dobrodošlih ukrepov, ki pa bi morali pomeniti le začetno fazo širšega razčlenjenega načrta. Glede načrtovanih parkirišč pa se sindikati ne strinjajo z izbirami občinske uprave, da dajo prednost velikim parkiriščem v neposredni bližini centra. Ta parkirišča bi morala po mnenju CGIL, CISL in UIL biti namenjena pretežno občanom, ki stanujejo v centru, sicer bi tvegali, da bi privabljali v središče tudi tiste, ki se zdaj poslužujejo javnih prevoznih sredstev. Pač pa bi morali velika parkirišča ustvariti na periferiji v bližini glavnih prometnih vpadnic: v industrijski coni za promet iz Doline, Milj in Istre, pri kamnolomu Faccanoni za promet s Krasa in s sedanje državne ceste 202 (ki pa bo kmalu postala avtocesta) in blizu obalne ceste. Ta tri območja bi bilo seveda potrebno povezati s centrom s primerno avtobusno službo.
Na sliki (foto Križmančič) običajen prizor, ki pa nas bo odslej stal dvakrat toliko kot do včeraj.
Govor je bil o položaju pri nas
Mitja Ribičič je včeraj bil na obisku pri SKGZ
Trst je včeraj obiskal Mitja Ribičič, ki se je pravkar vrnil iz VVashingto-na, kjer se je udeležil sestanka Interakcijskega sveta, v katerem so nekdanji predsedniki republik in vlad in ki mu predseduje nekdanji predsednik za-hodnonemške zvezne vlade Helmuth Schmidt. Na sedežu SKGZ ga je predsednik Klavdij Palčič seznanil s sedanjimi zakonskimi osnutki zakona o globalni zaščiti ter s polemikami, do katerih je prišlo s tem v zvezi še zlasti v Trstu. Ribičič je zatem obiskal tudi stavbo ZTT in uredništvo ter tiskarno Primorskega dnevnika, kjer ga je predsednik upravnega sveta ZTT Boris Race seznanil z načrti naše založniške hiše.	(Foto Križmančič)
Pred Devinom spet
dovoljeno kopanje
Devinsko-nabrežinski župan je včeraj objavil preklic svoje odredbe o prepovedi kopanja v morskih vodah pred kopališčem Dama Bianca v Devinu.
Odredbo o prepovedi kopanja v morskih vodah med Devinom in mejo z občino Tržič je župan izdal 25. maja na osnovi analiz Tržaške krajevne zdravstvene enote, 29. maja pa je pristojni urad sporočil, da je voda pred omenjenim devinskim kopališčem ponovno primerna za kopanje.
Špetrski malčki so včeraj obiskali miljske vrstnike
Posvet o znanstvenem raziskovanju za razvoj
»Znanstveno raziskovanje za inovacijo in razvoj« je tema dvodnevnega posveta, ki ga danes in jutri organizira v našem mestu združenje AIDDA, t.j. organizacija žepsk, ki imajo vodilne funkcije v podjetjih. Posveta se bodo udeležili številni strokovnjaki, predsedoval pa mu bo komisar za znanstveno raziskovanje pri Evropski skupnosti posl. Filippo Maria Pandolfi.
Današnji prvi del posveta (začetek ob 8.45) bo v avditoriju Centra za raziskave pri Padričah in bo po pozdravih organizatorjev in gostov posvečen raznim sektorjem znanstvenega raziskovanja. Tako bo na primer prof. Mar-gherita Hack govorila o raziskavah v vesolju, prof. Crescenti o kemijskih raziskavah, prof. Rosei o materiji, prof. Falaschi pa o biotehnologiji.
Danes popoldne se bodo udeleženci posveta preselili v dvorano Oceania Pomorske postaje, kjer bo ob 15.30 okrogla miza o »znanstvenem raziskovanju za inovacijo in razvoj«, ki se je bodo po pozdravih predsednice AIDDA Valori in po uvodu prof. Romea udeležili med drugimi predsednik deželnega odbora Biasutti, rektorja tržaške in videmske univerze Fusaroli in Frilli, podpredsednik družbe Sincrot-rone Trieste Anzellotti, članica druž-beno-gospodarske skupščine EGS Rangoni Machiavelli, podpredsednik CNEL Solustri, deželni predsednik in-dustrijcev Zoppas, zaključke pa bo povzel posl. Pandolfi.
Posvet AIDDA se bo nadaljeval in zaključil jutri v sinji dvorani hotela Excelsior.
Dežela odobrila ustrezno varianto
Gledališče Verdi bodo korenito prenovili
Deželna uprava je prižgala zeleno luč za temeljito preobrazbo mestnega gledališča Giuseppe Verdi. Odbor je namreč na predlog podpredsednika Carboneja odobril varianto štev. 5 k podrobnostnim načrtom za mestno zgodovinsko jedro, za katero je že v začetku maja deželna tehnična komisija dala pozitivno mnenje in ki predvideva delno porušenje in korenito prestrukturacijo gledališča.
Palača, v kateri ima gledališče svoj sedež že od daljnega leta 1801, je bila v preteklosti že večkrat prestrukturirana (v letih 1820, 1861, 1884, 1889, 1930 in 1958) pred tremi leti pa so opravili nujna dela za prilagoditev gledaliških prostorov novim varnostnim in protipožarnim predpisom.
Tokrat pa bo šlo za pravo preobrazbo gledališča. Ves del notranjosti na strani Verdijevega trga bodo spremenili, del proti nabrežju pa bodo podrli in na novo zgradili, tako da bo palača štiri metre višja. Tudi fasada v ul. Ar-senale bo popolnoma obnovljena.
Deželni odbor pa je ob odobritvi variante naročil tržaški Občini, ki je že od leta 1961 lastnica palače, naj pri izvedbi del upošteva potrebe prometa na celotnem območju okrog gledališ-. ča. Tako naj med drugim Občina preveri razpoložljivost parkirišč ter možnost, da bi materiale za scenske postavitve nesli v gledališče skozi vhod v Ul. Arsenale, kar bi povzročalo prometu manj zastojev. Prav tako je Dežela opozorila Občino na možnost, da bi voda v primeru posebno močnih padavin preplavila pritlične prostore gledališke palače.
Prav veselo je bilo včeraj v slovenskem centru v Miljah: 21 otrok iz dvojezičnega otroškega vrtca iz Špet-ra v Benečiji je namreč prišlo na obisk k svojim miljskim vrstnikom. Namen srečanja je bil, da otroci utrdijo prijateljske vezi in da naštudirajo igrico, s katero bodo skupaj nastopili na zaključni šolski prireditvi in na Veselici, ki bo v Miljah prihodnjo soboto. »Naš vrtec je bil pretekli četrtek na obisku v Spetru,« sta nam povedali vzgojiteljici Tamara in Rossa-na. »Tam so se vsi skupaj naigrali, vzgojiteljice pa smo se dogovorile za skupni nastop v igri, ki govori o ekoloških problemih. Tu pri nas je bila danes prva skupna vaja. Seveda še ne teče vse tako kot bi moralo, pa bo že šlo, saj se otroci pri tem zelo zabavajo.«
Vilma in Antonella sta spremljali beneške otroke. »Lepo je, da sta se povezala prav vrtca, ki delujeta na dveh koncih naše dežele, kjer živimo Slovenci. 10. junija bomo mi v Miljah nastopili skupno z miljskim vrtcem, igro pa bomo potem ponovili 2. julija na prireditvi v Špetru, s katero se bo zaključil natečaj Moja vas. Večji otroci se med seboj že poznajo, saj so skupaj nastopili tudi na miniolimpia-di na stadionu 1. maj, mlajši pa so se spoznali v teh dneh. Na vsak način smo zelo zadovoljne, da je prišlo do sodelovanja, ki ga bomo tudi nadaljevali.«
Naj dodamo, da je pri vajah kot mentorka pomagala Nerina Švab. (ni)
Na sliki (foto Magajna) prizor z vaje za skupno igrico v Miljah.
Pisana paleta pobud zborov Vesela pomlad
Na Opčinah bo konec tedna praznik mladih pevcev
Mesec maj je za zbore Vesela pomlad potekel nadvse delovno. Toliko je bilo v tem mesecu raznih pobud, da smo bili vsi, pevci z umetniškega, sodelavci pa z organizacijskega vidika, kar občutno obremenjeni.
7. maja je dekliška skupina Vesela pomlad nastopila v Benetkah v okviru manifestacije »Cori a Venezia« (Zbori v Benetkah), ki jo vsako leto prireja združenje za razvoj zborovske dejavnosti ASAC pod pokroviteljstvom odborništva za kulturo Občine Benetke in Dežele Venelo. V praznično razpoloženem mestu nastopajo zbori iz raznih krajev Italije po cerkvah, domovih starostnikov, po bolnišnicah in celo v jetnišnici. Vrhunec prireditve pa predstavlja slavnostni koncert v nekdanji cerkvi, današnji Scuola Grande S. Giovanni Evangelista. V nadvse akustični dvorani, ki jo krasijo čudovite Tiepolove in Tintorettove freske, so tudi letos nastopili zbori zmagovalci državnega zborovskega tekmovanja za trofejo »Citta della Vittoria« v Vittoriu Venetu, med katerimi je bila tudi DBS Vesela pomlad. O uspehu openskih deklet - prvem mestu v kategoriji ženskih zborov - smo že poročali decembra, velja pa ponoviti, da so pevke izvajale pretežno slovenski program s skladbami Dipiazze, Ježa, Merkuja in Vrem-šaka. Nastop pred izbranim beneškim občinstvom v edinstvenem prostoru, kamor imajo vstop samo priznani umetniki in kvalitetne umetniške skupine, je bil za naša dekleta enkratno doživetje.
Teden pozneje, na binkoštno nedeljo, so DPS in EPS ter glasbeni ansambel Zvezde gostovali pri. slovenskih rojakih v Milanu, kamor so jih ti povabili na svoje mesečno srečanje. Zjutraj so zastopali Slovence pri »maši narodov«, kjer se je zbralo 25 sku-
pin priseljencev iz raznih krajev sveta in ki jo je daroval nadškof kardinal Martini. DPS je pela pri obhajilu, seveda v slovenščini, pri darovanju pa so zastopniki ponesli k oltarju dar Slovencev. Ob koncu obreda je kardinal Martini čestital skupini in se ji zahvalil za ubrano petje. Popoldne so openski pevci peli pri mesečni maši milanskih Slovencev, ki se zbirajo v karmeličanski župniji sv. Rešnjega telesa. Po maši je bil na sporedu koncert, nato pa se je v bližnji dvorani razvila prijetna družabnost, ki jo je popestril ansambel Zvezde.
Od petka, 19., do nedelje, 21. maja, pa so imeli pri Veseli pomladi v gosteh dekliški pevski zbor srednje pedagoške šole iz Kromeriža na Češkem. Z njim so prišli v stik preko dirigenta zborov Glasbene matice Stojana Kureta in se takoj odločili, da sprejmejo medse moravska dekleta. Takoj po prihodu v petek zjutraj je zbor obiskal OŠ France Bevk in zapel pri sprejemu kulturnih ustvarjalcev, ki so prišli podeljevat bralne značke tržaškim šolarjem. Po ogledu mesta so imela dekleta zvečer v Prosvetnem domu koncert, o katerem je Primorski dnevnik že poročal. Naslednji dan so organizatorji srečanja pospremili gostje na ogled bližnje okolice ter Ogleja in Gradeža. Večer je bil namenjen koncertu v šte-verjanski župni cerkvi, kjer sta zbor sprejela SKPD F.B. Sedej in župnijsko občestvo iz Števerjana. Če smo se prejšnji večer na Opčinah navduševali nad skladbami pretežno čeških skladateljev in nad ljudskimi pesmimi raznih narodov, smo imeli v Štever-janu priložnost prisluhniti tudi odlično izvedenemu programu polifonskih skladb. Nedeljo so moravska dekleta namenila ogledu Benetk, zvečer pa so zbori
Vesela pomlad in ansambel Zvezde pripravili v Finžgarjevem domu družabno srečanje, ki bo ostal0 vsem v prijetnem spominu.
V torek, 23. maja, je MPZ Vesela pomlad nastop11 v gledališču v Kopru kot gost zaključnega koncerta revije otroških in mladinskih pevskih zborov Prl' morske »Naša pomlad 1989«, ki sta jo priredili ženje pevskih zborov Primorske in Zveza kultura10 organizacij Koper.	. k
Maj se je tako iztekel in pred nami je zakljuie _ pevskega leta. Pred tem pa bo na Opčinah pri Vese li pomladi še tradicionalni praznik mladih Pevcea, V soboto, 3. junija, bodo v Finžgarjevem domu 0 stopile vse pevske skupine Vesela pomlad. Nas,eja njega dne pa se bo ob 16. uri na prostem zac _ kulturno zabavna prireditev, pri kateri bodo sode , vali OPZ in MPZ Zvonček ter glasbeni ansam Burja z Repentabra, otroška folklorna skupin0 Trebč, priznani lutkar Cveto Sever iz Kranja z lo lutkovno predstavo Vrtiljak, harmonikar ^ Lupine, glasbeni ansambel Zvezde ter OPZ in u/ Vesela pomlad. Ob tej priložnosti bo v pevski Finžgarjevega doma na ogled razstava, ki bo l'rijo in besedi prikazala deset let pevskega delo
Vesele Pomladi.
Naj omenimo, da je pred izidom tudi ^r0^gvk' izčrpnim pregledom teh desetih let in s pnsP
pevcev.	. bog0-
Tudi pevsko leto, ki se izteka, je bilo fore' to, plodno in uspešno. Pevci, zborovodja in so ci Vesele pomladi si želimo podobnih uspen s° v novem desetletju, ki je pred nami. Upamo, nam bo želja uresničila.	____ oaNIN
MAJDA D4
Alarmni zvonec naravovarstvenih organizacij
Ali grozi območju vzhodnega Krasa nova poplava cementa?
Vzhodnemu delu kraške planote grozi nova poplava cementa. Alarm so sprožile naravovarstvene organizacije, ki opozarjajo, da bi celovito izvajanje vseh razvojnih načrtov padriškega Centra za znanstvene in tehnološke raziskave pomenilo nadaljnji korak na poti divje in zelo intenzivne urbanizacije območja, ki je v preteklosti že plačalo velik davek tako imenovanemu napredku. Gre za razvojni projekt »Park znanosti«, ki poleg načrtovanega sinhrotrona pri Bazovici vključuje seveda še padriško raziskovalno središče in tudi druge strukture, ki so tesno povezane s to ustanovo. Del teh urbanističnih planov, ki nosijo naslov »Razvoj in razširitev znanstvenih struktur raziskovalnega centra«, so neposredno izdelali strokovnjaki konzorcija, ki upravlja to ustanovo, globalni razvojni načrt pa je po nalogu deželne uprave izdelala družba Bonifica. Gre sicer samo za idejni okvirni načrt v izključno študijske namene — kot so nam zatrdili na Deželi ki pa zbuja med naravovarstveniki in gotovo ne samo med njimi upravičeno zaskrbljenost.
Projekt Bonifica se nanaša na razvoj kraškega teritorija med Bazovico in Bani. Načrtovalci so predvideli športne centre (nekateri od teh že obstajajo) in strukture za nekatere vzporedne dejavnosti, največjo pozornost pa so namenili razvoju znanstvenih objektov v smeri proti Trebčam in pro-
ti Banom, ki so že vključeni v petletni razvojni plan padriškega centra. Podrobnostni načrt Občine Trst pa določa, da je to območje, ki je v glavnem zasebna last, nezazidljivo. Vanj sodi tudi znana urbanistična cona ARI, kjer po mnenju voditeljev raziskovalnega centra in večinskih političnih strank ni mogoče zgraditi sinhrotrona, lahko pa se gradijo druge bolj ali manj znanstvene objekte.
Naravovarstveniki Svetovnega sklada za naravo WWF, združenje Italia nostra in Zveze za okolje predlagajo, da bi do ustanovitve Kraškega parka pristojna telesa zamrznila vse urbanistične posege. Na zatožni klopi je tukaj predvsem tržaška občinska uprava, ki po mnenju zaščitnikov narave po eni strani podpira zamisel o parku na Krasu, po drugi pa sili v divjo urbanizacijo pod pritiskom javnih ustanov in zasebnikov, ki izsiljujejo svoje izbire na račun interesov širše skupnosti. Novost predstavlja predlog naravovarstvenikov, da bi večji del bodočih znanstvenih struktur zgradili v bližnjem kamnolomu Faccanoni, ki je last podjetja SICAT iz "družine" Cardarellijeve finančne družbe Fin-sepol. (st)
Na skici vidimo hipotetični razvoj vzhodnokraškega teritorija, kot si ga zamišlja strokovna študija Bonifica.
GROPADA
KRAJINSKA
ZAŠČITA
EL TREBČE
PAORIČE
NOVI
ZNANSTVENI
OBJEKTI
SINHROTRON
KRAJINSKA ZAŠČITA
RAZISKOVALNI
CENTER
V ponedeljek večer o M RT »Devin 87«
Na sedežu MPZ Fantje izpod Grma-'is in dekliškega zbora Devin v Devi-hu bo v ponedeljek, 5. junija, ob 20. 1? predstavitev brošure z naslovom ® abor Devin 87«, posvečene mladin-Keniu raziskovalnemu taboru, ki so 9a Priredili Društvo mladih raziskovalcev, Društvo slovenskih naravos-ovcev in tehnikov T. Penko, Odsek za godovino NŠK in SLORI, pokrovite-Pca pa je bila Občina Devin-Nabreži-a- Tiskanje dvojezične brošure, v ka-eri so opisani arheološki, etnografski, aravoslovni, socialni in geografski vi-^ raziskovanega območja, je omogočila Kmečka in obrtna hranilnica in Posojilnica v Nabrežini.
_ Na ponedeljkovem srečanju bodo val vajali tudi videokaseto o razisko-auiem taboru »Devin 87«.
Tudi v Trstu vrsta prireditev za evropski dan proti kajenju
»Dan brez tobaka« je geslo, ki ga je Evropska skupnost izbrala za dan protesta proti kajenju cigaret, pokroviteljstvo in organizacijo zanj pa je poverila Italijanski zvezi za boj proti raku. Tudi tržaška sekcija Zveze bo dan obeležila z vrsto prireditev, kot npr. s predavanji po šolah, z lepaki in z raziskavo o kadilskih navadah med učitelji.
Osrednja prireditev bo trajala kar tri dni, in sicer jutri, v nedeljo in ponedeljek, potekala pa bo na Borznem trgu in v šoli Attilio Grego, kjer bodo ob folklornih nastopih razdeljevali informacijsko gradivo, cvetice in balončke z napisom »Hvala, ne kadim«.
Igra Deštin drevi v Šempolaju
Šempolajski kulturni delavci bodo drevi gostili dramsko skupino SKD Tabor z Opčin, ki se bo predstavila z narečno enodejanko Deštin, delo Draga Gorupa.
Po naporih, ki so jih zahtevale letošnje davčne prijave in katerim moramo prišteti še običajne vsakdanje težave, je današnja predstava kot naročeno primerna za živčno sprostitev, srčno razveselitev in zakaj ne, duševno obogatitev. Zato priporočamo Šempolajcem, naj ne zamudijo današnje priložnosti s kultur-no-zabavno hrano.
Nova naprava za zdravljenje psiholoških težav mladoletnih
la ^ st>Ia‘ko svečanostjo so včeraj predali namenu posebno enosmerno stel K/t^eik11110 kamer0' ki Iu Ie Hranilnica in posojilnica na Opčinah darov, la Kot Za Pslho^S1!0 in psihoterapijo za doraščajočo mladino pri tržašl Ka S?ehla m° že Por°čali' 9re za posebne aparate, ki omogočajo zdravnik Oj je pa Pogovore mladega pacienta s sorodniki ali zdravstvenim osebjer ojp, Psitp^odernih psihoterapevtskih tehnikah v veliko pomoč pri zdravlji K^llto K?^k*k motenj mladoletnih. Novo napravo so namestili v prostori lp j..1 .S3 vodi dr. Pavel Fonda.
ok * srečanje med predstavniki Hranilnice in posojilnice na Opčina D navzočnosti dr. Fonde.
Avto v tovornjak v Nabrežini-Postaji
Na cesti Nabrežina-Šempolaj je včeraj prišlo do trčenja, v katerem se je resno ranil moški srednjih let. Gre za 42-letnega Giorgia Antoniuttija, stanujočega v Ul. Baldissera 5 v Čenti v videmski pokrajini, ki so ga sprejeli v ortopedski kliniki katinarske bolnišnice s prognozo 60 dni zdravljenja.
Antoniutti se je okrog 14.45 s svojim fiatom pando vozil iz Sempolaja proti Nabrežini, ko ga je na slabo speljanem nadvozu nad avtocesto najbrž tudi zaradi mokrega cestišča zaneslo na levo stran. Ravno tedaj pa je z nasprotne strani prihajal tovornjak Scania, ki ga je upravljal Aldo Maronese iz Marena di Piave pri Trevisu. Trčenje je bilo neizogibno. Pando je skoraj povsem uničilo.
Antoniutti je utrpel vrsto hudih ran in udarcev zlasti na levi strani telesa. Zanimivo pa je, da je ostal praktično nepoškodovan ne samo voznik tovornjaka, ampak tudi Antoniuttijev sopotnik Leonardo Amadio iz Musija 10/A.
■ V Ul. Baiamonti pri križišču z Ul. Svevo je včeraj okrog 11. ure neznani voznik temno rdečega fiata 127 podrl motorista in ga resno ranil. Ranjenec je 41-letni Pasguale Zaccaro iz Ul. Forlanini 61, ki si je pri padcu zlomil ključnico in se bo moral zdraviti 40 dni. Neznanega voznika še iščejo.
Posebni številki revije H Territorio
Odkrit in večstranski prikaz usode istrskih Italijanov

»Kakor Slovenci v Italiji predstavljajo bogastvo, ki nam omogoča, da spletamo žive stike z velikim slovanskim svetom, tako Italijani v Jugoslaviji pomenijo dragocen dejavnik, ki tisti stvarnosti omogoča, da ima neposreden stik z italijanskim in širšim latinskim svetom. Prav zato smo se takoj po izidu monografske številke naše revije o slovenski prisotnosti v naši deželi pred skoraj dvema letoma odločili, da posvetimo podobno pozornost istrskim Italijanom doma in po svetu, in to v prepričanju, da je napočil čas za odkrito in mirno soočenje tudi o tej problematiki.«
Tako je povedal direktor revije II Territorio Rinaldo Rizzi, ko je sinoči v hotelu Savoia-Excelsior v Trstu predstavljal posebni številki svoje revije o istrskih Italijanih »onstran in tostran meje«. Kot je sam poudaril, gre za pomemben poskus, da bi skupno spregovorili najrazličnejši glasovi, ki izražajo to raznoliko stvarnost. Priznati je treba, da se je poskus posrečil, saj so pri pisanju posebnih številk in pri sami njihovi včerajšnji predstavitvi med drugimi sodelovali predstavniki bodisi tistih istrskih Italijanov, ki žive v Jugoslaviji, bodisi onih, ki so šli v begunstvo in ki so se v begunstvu razcepili na vrsto različnih in med seboj često globoko sprtih združenj.
Rizzi je povedal, da ni slučaj, če se je štirimesečnik II Territorio odločil za takšni dejanji, kot sta monografiji o Slovencih v Furlaniji-Julijski krajini in o istrskih Italijanih. Revijo izdaja Javni večnamenski kulturni center iz Ronk, se pravi ustanova, ki deluje na Laškem ali »Bizjaškem« in je kot taka posebno občutljiva za vse, kar je obrobno, a ki po drugi strani hoče tudi biti odprta širokemu mitteleuropske-mu svetu. Posebni številki o istrskih Italijanih obsegata skupno 600 strani, pri njih pisanju in oblikovanju pa je sodelovalo okrog 130 ljudi. Prvi zvezek (št. 25) govori o istrskih Italijanih doma in po svetu, o njihovi rodni zemlji in o njihovem zgodovinskem spominu, drugi zvezek (st. 26) pa o kulturi, umetnosti in tradicijah istrskih Italijanov. Oba zvezka prinašata še vrsto dopisov in zapisov, ki se tako ali drugače navezujejo na osrednjo problematiko, začenjata pa se z uvodnimi besedami, ki so jih napisali Ulderico Bernardi, Giorgio Depangher in Diego de Castro.
Kot rečeno, pa so sinoči predstavili posebni številki revije II Territorio tudi razni predstavniki istrskih Italijanov. To so storili v glavnem z laskavimi besedami, čeprav se niso odrekli kritičnim pripombam. Predsednik združenja Unione degli Istriani Silvio
V Nabrežini slovo od Valerije Gruden

Pretekli torek so v Nabrežini pokopali Valerijo Gruden vd. Pertot, po domače Mrgečno. Dosegla je zavidljivo starost in do konca ohranila preudarnost in živ spomin na svoje dolgo življenje. Rada je pripovedovala o razmerah na vasi pred 1. svetovno vojno, ko je bilo kulturno in politično življenje zelo razgibano. Spominjala se je nastopov socialističnih voditeljev na shodih, stavk, vloge učiteljev in domačih veljakov ter pomoči župnikov.
Kolikokrat je govorila o begunstvu v Litiji, kamor se je morala podati njena mati s tremi hčerami in s staro nono Agato, saj ji je oče umrl že leta 1916. Po vojni se je odločila z možem Viktorjem Skrmačevim za odhod v Maribor. Tamkajšnjih let se je vedno z veseljem spominjala. Tik pred drugo vojno je izgubila moža in potem se je začela zanjo nova križeva pot. Leta 1941 se je vrnila domov, živela za svoja otroka in za vse, ki so jo imeli radi.
Vrstnikov po starosti ni imela več, zato pa je delila skrbi in veselje sorodnikov in kolegic svoje hčerke Nade. Njej in sinu dr. Vojtehu naj gre tudi naše iskreno sožalje!
Del Bello je dejal, da je dobil v roke pristno »istrsko publikacijo«, kritično pa se je obregnil ob tiste, ki v reviji in drugje govore o »istrsko-beneški« kulturi, ne da bi poudarjali, da je to polnokrvno italijanska kultura. Podpredsednik združenja Associazione nazio-nale Venezia Giulia e Dalmazia Silvio Cattalini je opozoril, da se prerado pozablja — tudi v reviji — na dalmatinske Italijane. Podpredsednik Krožka istrsko-beneške kulture Istria Giorgio Depangher je poudaril, da se posebni številki obračata tudi na širšo javnost, da bi se seznanila z istrskimi Italijani in jih podpirala v njihovih ohranitvenih prizadevanjih. Predsednik združenja Associazione delle comunita istria-ne Arturo Vigini je svaril pred površnim optimizmom glede možnosti vzpostavitve resničnega sožitja. Predsednik Unije Italijanov za Istro in Reko Silvano Sau pa je pritegnil tistim predgovornikom, ki so poudarili, da gre za ohranitev italijanstva (in ne zgolj »istrsko-beneštva«) v Istri, in izrazil upanje, da bi monografski številki, revije II Territorio pospešili rast skupnega italijanskega kulturnega prostora.
Zvezka bodo 16. junija predstavili v Kopru, jeseni pa v Rimu, Pulju, Ljubljani in še drugod.
Zapustila nas je naša draga
Viviana Volk por. Pizzulin
Pogreb bo danes, 2. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v bo-Ijunsko cerkev.
Žalujoča mama, oče, mož Mario in drugi sorodniki.
Krmenka, 2. junija 1989
Ob izgubi drage žene Viviane izreka Mariu Pizzulinu iskreno sožalje Društvo slovenskih lovcev F-JK Doberdob
Ob prerani izgubi Viviane izreka staršem in možu Mariu globoko sožalje
KD Fran Venturini
Ob tragični smrti žene Viviane izreka globoko sožalje članu Mariu Pizzulinu
zadruga Dolga krona
Svojci
Mirka Radoviča
sporočajo, da bo pogreb danes, 2. t. m., od 12.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Nabrežino.
Nabrežina, 2. junija 1989 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3)
Ob nenadni izgubi dragega Mirka Radoviča izrekata iskreno sožalje družini in sorodnikom
SKD I. Gruden in ŠD Sokol
Ob prerani izgubi dragega Mirka sočustvujeta z družino Radovič
družini Busletta in Carli iz Trebč
Ob izgubi očeta Mirka izrekajo iskreno sožalje Ivanu in družini
prijatelji Edi, Marko, Tiziana, Bruno in Henrik
Pri osmrtnici
Marije Marši por. Gregor!
se je vrinila neljuba napaka. Med žalujočimi je mož NINO in ne Miro.
Ob smrti mame Marije izreka iskreno sožalje družini Bandi
KD J. Rapotec
Prisrčen obisk na C OŠ 1. maj 1945
Osnovnošolci iz Pavie spoznali Slovence na res prijeten način
Zgoniški učenci COŠ 1. maj 1945 so imeli te dni svojevrsten praznik. Lahko bi ga imenovali »dnevi prijateljstva« s podnaslovom »manjšine-most med narodi«. Četrtošolci Tanja Blazina, Lorenzo Breda, Sara Gabrielli, Alan Milič, Patrik Rebula, Andrej Škerlj, Thomas Velikonja, ki so se jim pridružili še lanski sošolci Linda Bres-ciani, Martin Ravbar in Katja Štoka, da bi pričakali vrstnike iz Pavie, se sami morda niso zavedali globljega pomena tega obiska, nastalih vezi in poslanstva, ki ga opravljajo.
Zanimivo je, da je pobuda prišla z italijanske strani. Na COŠ Amilcar Cabral so pri zemljepisu govorili o manjšinah. Želeli so spoznati slovensko manjšino, zato so začeli iskati stike z zamejskimi šolami. Začeli so si dopisovati, nastali so dopisniški pari in lani so zgoniški učenci obiskali svoje vrstnike v Pavii, zdaj pa so jim le-ti obisk vrnili. Njihov prihod so Zgoničani nestrpno pričakovali in jih prijateljsko pozdravili, kot pač znajo to otroci, neobremenjeni z zgodovinskimi usedlinami. Pavijci so ostali njihovi gostje tri dni in lani začeto prijateljstvo med njimi je pognalo globoke korenine, ki jih bodo (upamo) vezale tudi takrat, ko bodo zapustili šolske klopi in stopili v svet odraslih. Domači učenci so gostom razkazali bližnjo okolico (še najbolj so bili ponosni na šolski vrt, ki Pavijcem ne uspeva tako dobro) in jih peljali na ogled repenta-brske cerkve, briške jame, miramar-skega parka in muzeja, skupnega gro-
bišča iz prve svetovne vojne v Redi-puglii, Kraške hiše v Repnu. Skupaj so obiskali kraški botanični vrt Carsiana, mestni akvarij in si ogledali zanimivosti mesta, se peljali z openskim tramvajem ter se s šopkom cvetja poklonili žrtvam v Rižarni. Pavijski učenci so z zanimanjem sledili vsem razlagam vodičev, še posebno v Rižarni, kajti o teh dogodkih njihovi zgodovinski učbeniki ne govorijo.
Ob njihovem prihodu je mlade goste s prisrčnimi besedami pozdravil tudi zgoniški župan Miloš Budin, kuharice so jim kljub stavki postregle z okusnim kosilom, vsi učenci pa so ganljivo zapeli nekaj slovenskih pesmi, pri čemer je goste zanimalo o čem govorijo. K dobremu počutju so prispevali tudi starši naših otrok, ki so pripravili piknik na šolskem vrtu, kjer so se matere izkazale v peki najrazličnejših slaščic, očetje pa kot kuharji. Otroci so se tu dodobra zbližali, se pomerili v nogometu in odbojki, priredili gostom šagro. Nastale so nove simpatije, zamenjali so se dopisniški pari, italijanščina je tekla bolje kot lani, ugotovili so, da so njihovi pavijski sošolci zrasli... tako kot njihovo prijateljstvo. Slovo je bilo žalostno. Zgoniški učenci se kar niso mogli sprijazniti, da njihovi prijatelji odhajajo. Tekli so za vlakom. Za prihodnje leto je ostala neizpolnjena obljuba: krst v Jadranskem morju (visoki valovi) ter kruh in sol, ki so ju že naši dedje ponujali gostom v znak gostoljubja.
JASNA JUREČIČ
Dijaki dolinske NŽS Simon Gregorčič obiskali vrstnike izolske osemletke
Pretekli teden so učenci državne nižje srednje šole Simon Gregorčič iz Doline vrnili obisk vrstnikom izolske osemletke Vojka Šmuc. Omeniti moramo, da se šola v Izoli imenuje po zavedni tržaški rojakinji, padli v partizanski v bitki pri Kninu. Sprejemu in kratkemu kulturnemu programu je prisostvovala tudi Vojkina sestra Tatjana z možem Jožetom Korenom.
Učenke in učence zadnjih petih razredov iz Doline je spremljal ravnatelj Aleksander Kriščjak s šestimi profesorji, ki so jih gostitelji sprejeli z ravnateljem Rajkom Griljem na čelu.
Najprej je bil na sporedu kratek kulturni program s tem, da je moralo tričlansko zastopstvo šestih sedmih razredov odgovarjati na razna iznajdljiva in obenem šaljiva vprašanja ter potem rešiti izbrano številko na križanki s pravilnim odgovorom. Glede na to, da je bilo srečanje ob dnevu mladosti so bili učenci sedmih razre-
kino
ARISTON - 17.45, 22.00 El Dorado, r. Carlos Saura, i. Omero Antonutti.
EXCELSIOR - 17.30, 22.15 New York storles, r. Allen/Coppola/Scorsese, i. Woody Allen, Mia Farrow, □
EXCELSIOR AZZURRA - 17.45, 21.45 La trappola di Venere, r. Robert Van Ac-keren, i. Myriem Rousel, Horst Guen-ther. □□
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Aguile d’-attacco.
NAZIONALE II - 17.00, 22.15 Fantasmi da legare, kom., i. Peter OToole, Da-ryl Hannah.
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Le magni-liche porcelline, porn., □ □
NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 La notte delle matite spezzate, r. Hector Olivera.
GRATTACIELO - 17.00, 22.00 Llcense to drive
MIGNON - 16.30, 22.15 II libro della gi-ungla, Walt Disney.
EDEN - 16.00, 22.00 Caldi piaceri a do-micilio, porn. □ □
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.00 Abat-jour, porn. □ □
CAPITOL - 17.30, 22.10 Raln man, i. Dus-tin Hoffman, Tom Cruise.
LUMIERE PICE - 18.30, 22.15 Sugarba-by, r. Percy Adlon, i. Marianne Sageb-recht.
ALCIONE - 16.30, 22.10 L'opera al nero. RADIO - 15.30, 21.30 Sex bizarre, porn.,
□ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
dov sprejeti v mladinsko organizacijo z zaobljubo ter dobili tudi izkaznice.
Z ozirom na to, da izolska šola šteje več kot 1540 učencev in učenk s podružnico v Kortah, je bilo že vnaprej povsem jasno, da se bodo športna tekmovanja iztekla v korist gostiteljev. Naši fantje in dekleta so se srčno borili v košarki in tudi nogometu, obe tekmi sta potekali istočasno. Košarkarji so igrali v telovadnici, nogometaši pa na odprtem rokomentem igrišču. Domače odbojkarice so bile občutno boljše, izenačen pa je bil obračun no-gometašic. Vso pohvalo zaslužijo dolinske igralke namiznega tenisa, ki so zmagale brez poraza. Njihovi vrstniki pa so bili samo enkrat uspešni. Po kosilu na šoli je bil v popoldanskih urah še izlet mimo Kopra preko Šmarij in Koštabone v Raven ter ogled zanimive tipične istrske hiše s staro torkljo. Vrnitev je bil krožna do spodnjega dela doline Dragonje, s postankom v Seči ter vrnitvijo v Izolo.
koncerti
VERDI
Spomladanska simfonična sezona 1989. Pri blagajni gledališča Verdi (tel.' 631948) je v teku vpisovanje novih in potrditev starih abonmajev.
Tržaško koncertno društvo - Societa dei concerti. V ponedeljek, 5. t. m., ob
17.30	bo v dvorani Baroncini (Ul. Trento 8) občni zbor društva.
šolske vesti
Srednja šola L Cankar v Trstu vabi na otvoritev RAZSTAVE EKSLIBRISOV, ki bo na šoli danes, 2. junija, ob 11.30.
Otroci in vzgojiteljice otroškega vrtca s Proseka vabijo na otvoritev RAZSTAVE, ki bo jutri, 3. junija, ob 10. uri. Razstava bo na ogled še v nedeljo, 4. junija, od 10. do 12. ure ter od 15. do 17. ure.
Sindikat slovenske šole javlja, da je na skrbništvu do 20. junija odprt rok za vključitev v posebni seznam za poučevanje na slovenskih šolah. Prošnjo lahko vložijo univerzitetni študentje, ki študirajo v Italiji ali v tujini in ki so opravili v zadnjih 12 mesecih vsaj 3 izpite ter študentje, ki so že vključeni v posebni seznam in ki so opravili v zadnjih 12 mesecih vsaj 2 izpita.
Osnovna šola Boršt vabi na razstavo ročnih del in likovnih izdelkov, ki bo v šolskih prostorih v nedeljo, 4. junija, od 10. do 12. ure ter od 18. do 20. ure ter v ponedeljek, 5. t. m., od 8. do 10. ure.
gledališča
ROSSETTI
Nocoj ob 21. uri bo na sporedu glasbena predstava THE MANUEL SHOW. Nastopajo Manuel Lamendola, orkester Trieste Big Band, komika Giorgio Ariani in Enzo Garinei, baletna skupina THE GIRLS. Predprodaja vstopnic pri UTAT -Pasaža Protti.
VERDI
Spomladanska simfonična sezona 1989 - Danes, 2. junija, ob 20.30 (red B) so na sporedu skladbe A. DVORAKA in R. STRAUSSA, ki jih bosta izvajala solista MARIANNE HAGANDER (sopran) in TOM FOX (bariton). Dirigent BERISLAV KLOBUČAR.
Ponovitev bo na sporedu jutri ob 18. uri (red S).
V torek, 6. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Verdi koncert (izven abonmaja) ob 450-letnici tržaške glasbene ustanove "Cappella civica". Na sporedu bo Fari-nellijev oratorij TOBIAS v izvedbi komornega orkestra A.Salieri iz Budapesta, zbora glasb, ustanove "Cappella civica" in solistov Olge Gracelj, Glorie Paulizze, Cinzie De Mola in Giuseppeja Botte. Dirigira Marco Sofianopulo. Vstopnice so na prodaj pri blagajni gledališča.
razstave
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -je odprta razstava likovnika JANEZA BOLJKE.
V	galeriji Bassanese - Trg Giotti 8 -bo do 6. junija odprta razstava Bruna MUNARIJA. Urnik: ob delavnikih od 17. do 20. ure.
V	galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -bo do 8. junija odprta retrospektivna razstava švedskega likovnika KARLA NOR-DSTROMA. Urnik: 10.30-13.00 in 16.30-19.30, ob praznikih: 11.00-13.00.
V	galeriji Tribbio razstavlja do 9. junija Livio ROSIGNANO.
čestitke
Danes praznuje rojstni dan LOREDA-NA. Vse najboljše v njeni mladosti ji želijo Vanda, Edoardo in Paulo.
včeraj - danes
Danes, PETEK, 2. junija 1989
BOGUMIL
Sonce vzide ob 5.18 in zatone ob 20.47 - Dolžina dneva 15.29 - Luna vzide ob 3.42 in zatone ob 18.45.
Jutri, SOBOTA, 3. junija 1989
RADOSLAVA
PLIMOVANJE DANES: ob 3.27 najnižja -62 cm, ob 9.55 najvišja 27 cm, ob
15.00	najnižja -16 cm, ob 20.01 najvišja 56 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 18,7 stopinje, zračni tlak 1009,4 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 78-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 19 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Eleonora Lunardi, Manuel Movio, Federico Cressa, Francesca Vulcano.
UMRLI SO: 92-letni Cristoforo Sponza, 78-letni Gastone Taddei, 67-letni Bruno Zacchigna, 76-letni Elvino Depase, 84-letni Oliviero Gavagnin, 86-letna Giu-seppina Filcich vd. Viotto, 43-letna Cate-rina Susnig por. Zurzolo, 88-letna Emma Gergic vd. Riccardi, 89-letna Elisabetta Braulin vd. Boccin, 55-letni Guerrino Piša.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 29. maja, do sobote, 3. junija 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Flavia 89 (Zavije).
OPČINE - Trg Monte Re 3/2, (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
OPČINE - Trg Monte Re 3/2, (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
GOSTILNA

Padriče 59 - Tel. 226301
organizira v sodelovanju s kmetijskim obratom Paro vel Zoran
I. PRAZNIK »LAŠKEGA PIVA«
jedi na žaru in glasba z orkestrom
danes, 2. 6.; jutri, 3. 6. v nedeljo, 4. 6. in v ponedeljek, 5. 6. VABLJENI!

MATICA
TRST
Šolsko leto 1988/89
Zaključne akademije gojencev šole Glasbene matice
Evangeličansko-luteranska cerkev Trg Panfili
V ponedeljek, 5. junija 1989 ob 20.30
MARCO SANCIN, klavir MAILA OZBIC, DAVID SESTAN, violina
SAMUELA BANDI, ELENA PA-ROVEL, TAMARA TRETJAK, flavta
BARBARA BRIŠČIK, MARJAN MILIČ, MASSIMILIANO VIOLA, kitara ALEKSI JERCOG, UROŠ JERCOG, MAURIZIO MARCHE-SICH, ANDREJ SANCIN, DAVID ŽERJAL, harmonika MILEJŠA KOVAČIČ, MARKO OZBIC, ALJOŠA STARC, klavirska spremljava
Vabljeni!
	I GLASBENA		izleti
razne prireditve
Glasbena matica vabi na sledeče zaključne nastope: danes, 2. junija, ob 18. uri v Gallusovi dvorani (Ul. R. Manna 29) in ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah, v torek, 6. junija, ob 18. uri v Gallusovi dvorani in ob 20.30 v dvorani I. Gruden v Nabrežini, v četrtek, 8. junija, ob
20.30	v Prosvetnem domu na Opčinah in v ponedeljek, 12. junija, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
Zveza slovenskih kulturnih društev organizira avtobusni prevoz na ogled lutkovne predstavice ŽOGICA MAROGICA, ki bo v Lutkovnem gledališču v Ljubljani, v soboto, 10. junija, v popoldanskih urah. Predstava je namenjena izključno otrokom, ki živijo izven Slovenije, primerna pa je za starostno stopnjo od 4. do 10. leta. Odhod iz Trsta je predviden okrog 14. ure, povratek pa okrog 20. ure. V avtobusu bodo animatorke ZSKD poskrbele za dobro počutje otrok in njihovih spremljevalcev. Za informacije in prijave se lahko interesenti zglasijo na ZSKD, tel. 767303, ob uradnih urah. Prijave sprejemamo še danes, 2. junija.
SKD Vigred iz Šempolaja vabi na ogled veseloigre DEŠTIN v izvedbi SKD Tabor danes, 2. junija, ob 20.30 v društvenih prostorih.
KD L Grbec iz Skednja prireja danes,
2.	junija, od 20. ure dalje ČLANSKI VEČER, ob 21. uri MALO ZA ŠALO, MALO ZARES - koncert, tudi v smešnem tonu. Izvaja ŽPZ I. Grbec pod vodstvom Bože Hrvatič. Vabljeni člani in prijatelji.
Slovenski kulturni klub (Ul. Donizetti 3) vabi jutri, 3. junija, ob 18.30 na ZAKLJUČNO SREČANJE z družabnostjo. Naša gostja bo tudi predstavnica Mladinskega kulturnega društva iz Postojne. Vabljeni!
Glasbena matica - Trst. Šolsko leto 1988/89. ZAKLJUČNE AKADEMIJE GOJENCEV ŠOLE GLASBENE MATICE. Evangeličansko-luteranska cerkev, Trg Panfili. V ponedeljek, 5. junija, ob 20.30: Marko Sancin - klavir; Maila Oz-bič, David Sestan - violina; Samuela Bandi, Elena Parovel, Tamara Tretjak -flavta; Barbara Briščik, Marjan Milič, Massimiliano Viola - kitara; Aleksi Jer-cog, Uroš Jercog, Maurizio Marchesich, Andrej Sancin, David Žerjal - harmonika; Milena Kovačič, Marko Ozbič, Aljoša Starc - klavirska spremljava. V sredo, 7. junija, ob 20.30: Raffaella Petronio, David Žerjal - violina; Marko Štoka - klarinet; Samo Miot, Martina Ozbič, Metka Zeria-li - flavta; Max Černigoj, Jordan Pisani -kitara; Francesco Furlanich, Kristjan Jakomin, Marko Štoka, Erika Pelicon, Alessandro Samec, Erik Sancin, Magda Tomšič - harmonika; Irina Perosa, Tanja Sternad - kljunasta flavta; Marko Ozbič, Tamara Ražem, Aljoša Starc, Mojca Šiš-kovič - klavirska spremljava. Vabljeni!
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu vabi v ponedeljek, 5. junija, na predstavitev zbornika ob 50-letnici smrti LOJZETA BRATUŽA. Predstavitev bo v Peterlinovi dvorani s pričetkom ob 20.30.
Zbori VESELA POMLAD vabijo na 8. PRAZNIK MLADIH PEVCEV, ki bo v Finžgarje vem domu na Opčinah v nedeljo, 4. t. m., ob 16. uri. Kulturno-zabavna prireditev bo na prostem, sodelovali pa bodo OPZ in MPŽ Zvonček ter glasbeni ansambel Burja z Repentabra, otroška folklorna skupina iz Trebč, lutkar Cveto Sever iz Kranja s predstavo Vrtiljak, harmonikar Zoran Lupine, glasbeni ansambel Zvezde ter domači zbori.
ŠD Mladina - baletni odsek prireja ZAKLJUČNI LETNI NASTQP GOJENK v nedeljo, 11. junija, ob 18. uri v Domu A. Sirk v Križu. Obenem bo v foyerju doma tudi osebna razstava Josipa (Pepija) Fi-gonija. Vabljeni!
Društvo slovenskih upokojencev prireja 14. junija izlet preko Predela v Bovec, na Vršič, skozi Kranjsko goro na Bled in k Močilniku pri Vrhniki. Vpisovanje v ponedeljek, 5. junija, ob 9. uri na sedežu - Ul. Cicerone 8.
Od vrha Učke do Moščeniške Drage. V nedeljo, 11. junija, prireja društvo naravoslovcev in tehnikov "Tone Penko" strokovno vodeno ekskurzijo, posvečeno ogledu flore in vegetacije z vrha Učke (1.396 m) do morja. Odhod izpred sodnij-ske palače v Trstu ob 8. uri, oz. izpred menjalnice na jugoslovanski strani na Pesku ob 8.45. Prevoz z lastnimi sredstvi. Udeležence prosimo, da se predhodno prijavijo na tel. št. 327154 ali 413025 vsak dan med 14. in 15. uro, kjer bodo dobili vse potrebne informacije tudi v zvezi s prevozom.
SPDT prireja v dneh od 26. avgusta do 2. septembra tradicionalni enotedenski pohod v hribe, tokrat v DOLOMITE BRENTE. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nad., tel. 767304) ob uradnih urah. Vse informacije pri Angelu Kermecu (tel. 44016).
SPDT prireja v nedeljo, 4. t. m., izlet na Zajavor, ki je združen z markacijo poti Vertikale. Odhod z osebnimi avtomobili s Trga Ulpiano ob 6. uri in s trga v Ses-Ijanu ob 6.30. Izlet vodi Peter Suhadolc, ki daje vsa pojasnila (tel. 211232 ob urah kosila).
SPDT vabi svoje člane in prijatelje, da se v nedeljo, 4. t. m., udeležijo svečanosti odprtja nove koče planinskega društva "Glas Istre" NA KORITIMA. Zbirališče udeležencev je v Divači ob 7.30, odkoder bo odhod z vlakom do Lupoglava. Pojasnila daje Ervin Gombač (tel. 754742).
SPDT prireja v nedeljo, 11. t. m., avtobusni izlet v Železno Kaplo na Koroškem ob priliki srečanja obmejnih planinskih društev. Izlet vodi Lojze Abram. Vpisovanja na ZSŠDI (tel. 767303). Pojasnila daje tudi Vojka Pertot (tel. 766239). Odhod s Trga Ulpiano ob 6.30.
SPDT prireja v nedeljo, 25. t. m., avtobusni izlet na Poldanjšnjo špico in v Žabnice, kjer bosta proslavi 85-letnice društva. Izlet vodi Vojko Slavec. Vpisovanje je na ZSŠDI (tel. 767303). Prostori v avtobusu so omejeni, Odhod avtobusa s Trga Ulpiano ob 6.30.
razna obvestila
Srenja Boljunec vabi prebivalce Bo-Ijunca, Krmenke in Lakotišča na OBČNI ZBOR VAŠKE SRENJE, ki bo danes, 2. junija, ob 20.30 v gledališču F. Prešeren.
Podporno društvo v Rojanu vabi vse člane na 98. REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v nedeljo, 4. junija, ob 9.30 v 1. in ob 10. uri v 2. sklicanju v prostorih v Ul. Apiari 31 v Rojanu. Dnevni red: predložitev letnega obračuna 1988, diskusija, razno.
mali oglasi
KROJAČNICA KOŠUTA v Trstu - Ul. D'Annunzio 11 - tel. 764584, ima nove poletne obleke in jope iz bombaža, lana in svile z novimi vzorci Cerruti 1881, ženske kostime (tailleur) in obleke. Plačilne olajšave.
PRODAM nezazidljive parcele na Opčinah. Za informacije telefonirati na št. 214309.
HLAVATVJEVE akvarele prodam po ugodni ceni. Tel. 413142 po 20. uri.
PRODAM grablje na sonce za seno, v dobrem stanju, po ugodni ceni. Družina Pelicon - Sovodnje, Prvomajska 66, tel. 0481/882214 ob uri obedov.
PRODAM fiat 126, letnik 76, prevoženih
99.000	km, nove gume, v dobrem stanju, za 1.500.000 lir. Tel. 212436.
VELIKA RAZPRODAJA - prodam 5 lepih umetniških oljnatih slik po 30.000 lir, format 31 cm x 27 cm, avtor Jugos-loven Raškovič. Tel. 040/572149.
IŠČEM malo opremljeno stanovanje za poletni čas (junij-julij-avgust) od Opčin do Bazovice. Telefonirati v večernih urah na št. 829014.
PODARIM travo za košnjo na velikeih travniku na Opčinah. Tel. 213483.
SNACK BAR išče fanta ali dekle s prakso. Predstavite se v Narodni ul. 65 ah parfumeriji Kozmetika 90 - Opčine.
27-LETNA univerzitetna študentka, materin jezik angleščina, z večletno iz" kušnjo poučevanja, nudi lekcije angleščine in nemščine. Tel. 310609 o® urah obedov.
prispevki
Ob 10. obletnici smrti naše drag6 mame, none in tete Ane Furlan vd. Maj1' la se je spominjajo vsi svojci in daruje]
60.000	lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na vnuka Mitjo ob nje9° vem 18. rojstnem dnevu daruje noO Nada 50.000 lir za Sklad M. Čuk. „
V	počastitev spomina dragega m0 . Ivana Čača daruje žena Zora 50.000 hr KD Lipa-Bazovica.
menjalnica				1.6. 1989 ^	
TUJE VALUTE	FIXING 	 MILAN	BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	FIKING . MILAN	bankcM-1 TRSI
Ameriški dolar —	.. 1445,300	1425.—	Japonski jen 		10,077	9,6°
Nemška marka ....	.. 725,620	722,—	Švicarski frank		848,400	83n7 4°
Francoski frank ...	.. 213,860	211.—	Avstrijski šiling ....	103,040	l02r 2\K 8,3°
Holandski florint .	.. 643,600	640,—	Norveška krona		200,550	
Belgijski frank		34,603	34,—	Švedska krona		215,450	
Funt šterling		.. 2256,300	2230 —	Portugalski eskudo	8,749	
Irski šterling 		.. 1934,900	1915.—	Španska peseta ....	11,428	
Danska krona		.. 186,080	183,—	Avstralski dolar		1082,700	
Grška drahma		8,482	8,—	Jugoslov. dinar ....	—	
Kanadski dolar		.. 1193,700	1160,—	ECU		1505,000	
BČIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Tele!.: Sedež 040/6/°3i Agencija Domjo gl1 Agencija Rojan 41
Za mlade ekranomane sporedi brez reklame
Polemika o reklamnih spotih se je dotaknila tudi otroških oddaj. Končno se je uradno začelo tudi zbiranje 50.000 podpisev, ki naj bi spremljali zakonski predlog o neprekinjanju oddaj za gledalce do 14. leta starosti. Oddaje ne bi smele vsebovati tudi drugačnih reklamnih sporočil, med posameznimi reklamnimi sklopi pa naj bi preteklo najmanj pol ure.
Otroci in mladostniki so v resnici že v mladih letih »resni« uporabiki televizije. Po statističnih podatkih gleda 44,7% otrok med desetim in enajstim letom starosti televizijo dve do tri ure na dan, 18,2% pa celo štiri ure ali še več. Tudi po večerji otroci kar radi posedijo pred televizijo s starši. To počne 9 otrok na 10, kar ni razveseljiv podatek. Presenetljiv je bil odgovor otrok o reklamnih vložkih. 85% teh malih ekranomanov se je izreklo proti reklami in še pribilo, da spoti niso niti najmanj zabavni.
Ob teh podatkih so skrbi, debate, študije in sugestije strokovnjakov in urednikov o vsebini otroško-mladinskih sporedov še kako potrebne. Tem mladim privržencem malega ekrana tv sprejemnik pogosto nadomešča prezaposlene starše, le da jim ob vsemogočih risankah nudi pomanjkljivo in predvsem dvomljivo vzgojo. Sicer se o problemu že nekaj let kaj precej govori, dejanskih posegov in predlogov pa je sorazmerno malo, kot je malo uspešnih poskusov drugačnih kvalitetnih vzgojnih sporedov.
Placidovi uspehi v Ameriki
Michele Placido, priljubljeni televizijski komisar Cattani, se zadnje čase posveča predvsem gledališču in Piran-dellu. Zadnji uspeh v tem smislu je pravkar doživel v gledališču Water-front v San Franciscu, kjer je nastopal s Francom Interlenghijem.
Pirandellovim večerom, ki spadajo v kulturni program Italijanskega kulturnega inštituta v San Franciscu nudi pokroviteljstvo italijansko zunanje mi-
nistrstvo. Kljub temu da je bil spored v celoti v italijanščini, so gledalci napolnili dvorano do zadnjega kotička. Igralca so zelo dobro sprejeli tudi v Los Angelesu, kjer se je Placido prav pred nekaj dnevi poročil s Simonetto Stefanelli. Čakajo ga še gledališki večeri v Chicagu in New Yorku. Poleg tega so Placida povabili tudi na ber-keleysko univerzo za seminar o italijanskem gledališču.
Dvajset let zapora za porno video
Rob Lowe, 25-letni ljubljenec hollywoodskih najstnic, tvega 20 let zapora in globo 100 tisoč dolarjev zaradi porno videa, ki ga je posnel z mladoletnico.
Video traja 45 minut in se začne s kar nedolžnimi posnetki: Lowe v prvih posnetkih trenira bezboi, nato se pogovarja s prijateljem Tomom Haydenom, ki je med drugim bivši mož igralke Jane Fonda. Nekoliko manj nedolžna je druga polovica kasete: z drugim prijateljem in dekletom se Lowe namreč posveti dokaj intimnim poslom, kaseta pa se zaključi s še intimnejšimi detajli, v katerih se pojavlja tudi Lena Jan Parsons, ki je bila tedaj stara 16 let.
Sodniki ne nameravajo biti preveč popustljivi do sicer priljubljenega lepotca, ki so mu - le mimogrede - všeč tudi zrelejše dame, saj se pravkar šušlja o ljubezenski zgodbi med njim in slavno Jane Fonda.
_________________filmske premiere_________eva fornazarič
Žensko prijateljstvo na plaži
Bette Midler je rdečelaska, ki se je v zadnjih letih dokopala do mednarodne slave. Pri tem pa moramo upoštevati, da je Midlerjeva vse prej kot igralka »born yesterday«, saj je zrasla na odrskih deskah, nastopala pa je predvsem v kabaretnih dvoranah in to v letih, ko so bile ženske najmanj običajni komiki.
Njen filmski debi sega v 1979. leto, ko je režiser Mark Rydell ugotovil, da je dama primerna tudi za nastop pred filmsko kamero. Tako je nastal film The Rose, ki je Midlerjevi pomenil le prvi korak v filmskem svetu. Njena prava odskočna deska je bila film, ki so ga Italijani »mimogrede« prevedli v Per favore ammazzatemi mia moglie. Naslov ni posrečen, povsem ljubek in zabaven pa je bil film, ki so ga predstavili tudi na beneškem festivalu. Bette je tako zaslovela tudi v Evropi in z njo je v istem filmu prestopil prag domačega tržišča tudi Danny De Vito.
Karieri obeh igralcev vsebujeta nekaj zelo neobičajnih podobnosti. Oba sta zaslovela z istim filmom, oba pa sta utrdila svoj sloves v filmih, v katerih sta igrala vlogo dvojčkov. Midleje-va se je znašla v filmski zagati, ker je bila njena dvojčica povsem drugačna ženska, trmasta brinetka, to pa zato, ker je nekdo »zamešal« dva para no-vorojenk, De Vito pa je imel za dvojčka celo Schvvarzeneggerja!
Tokrat je na naših velikih zaslonih svojevrsten film, v katerem si je Bette privoščila komično-resno vlogo. Naslov filma je Beaches (plaže), v njem pa nastopata dve ženski, ki si na ameriški način pripovedujeta življenje. Bette Midler in Barabara Hershey sta CC Bloom in Hillary. Spoznali sta se kot deklici med šolskimi klopmi, kmalu potem sta se spoprijateljili. Prijateljstvo bosta ohranili vse do zrelih letih, ko se bosta ponovno združili.
Režiser filma, ki sicer ni brezhibno izdelan, je pa prav gotovo p-imeren za prijetno popolne v kinu, je Garry Marshall, ki se lahko ponaša s filmi, kot so Flaming kid, Nič skupnega in Najbolj nora bolnišnica na svetu.
Marshallu moramo priznati, da je s tem filmom nekoliko dvignil raven sicer skromne filmografije. Najbrž mu je pomagala scenaristka Mary Agnes Do-noghue, ki je napisala filmsko zgodbo, kot bi jo krojila na kožo glavni igralki. Bette Midler je bila v mladih letih, torej še pred pričetkom kabaretne kariere, izredno pridna pevka. Nekateri so bili celo prepričani, če naj verjamemo izjavam Bette Midler, da bo iz mladega dekletca zrasla nova Liza Mi-nelli...
JM
Prav glede tega filmskega poglavja pa moram opozoriti gledalce na Ma-rym Bialik, čisto drobno »igralko« iz Los Angelesa, ki v filmu igra vlogo mlade CC Bloom. Deklica je pravi talent in ne samo zaradi tega, ker poje in pleše. Marym se zna premikati pred filmsko kamero, kar je dar, na katerega lahko sicer vplivata direktor fotografije in režiser, mora pa biti prirojen. Verjetno bomo o deklici še kdaj pisali v filmskih rubrikah.

. . :


današnji televizijski in mdijski sporedi
1111111118111181

7.15	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nad.: Santa Barbara
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes (ob 10.30) dnevnik
11.00	Nad.: La spilla nera
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Tribuna: Evropa jutri
14.10	Nanizanka: Stazione di
servizio
14.40	Evropske pravljice
15.00	Tednik: L'Aquilone
15.30	72. giro - 13. etapa
17.00	Mladinska oddaja: Big!
17.55	Danes v parlamentu
18.05	30 let naše zgodovine
19.05	Nadaljevanka: Santa Barbara
19.30	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: L'isola sul tetto del mondo (pust., ZDA 1974, r. R. Stevenson, i. David Hartman, Donald Sinden)
22.05	Dnevnik in Evropska volilna tribuna
23.15	Nočni rock: The International Rock Awards
0.35 Dnevnik, nato biljard
RAI 2______________
6.35	Aktualno: Prva izdaja
8.30	Rubrika o estetiki
9.00	Film: La maschera sul cuore (dram., 1942, r. A. Gance)
10.30	Nanizanka: La signora e il fantasma
10.55	Rubrika: Trentatre
11.05	Tečaja angleščine in francoščine
11.35	Varieteja: Aspettando mezzogiorno, nato Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik in Diogenes
13.30	Evr. volilna tribuna
14.00	Nad.: Ouando si ama
14.45	Dnevnik - gospodarstvo
15.00	Kviz: Argento e oro
16.55	Danes v parlamentu
17.05	Evr. volilna tribuna
17.10	Nanizanka: II brivido
delTimprevisto, nato Rubrika o estetiki
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Moonlighting
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Variete: Serata donore
22.45	Dnevnik - posebnosti
23.55	Dnevnik - zadnje vesti 0.20 Film: Guadalcanal ora
zero (vojni, 1959, r. R. Montgomery, i. James Gagney)
RAI 3
11.00	Tenis: Turnir Roland Garros (prenos iz Pariza)
14.00	Deželne vesti
14.30	Šport: Tenis - turnir Roland Garros (iz Pariza), vmes atletika (iz Catto-lice)
17.15	Rugby: Italija-Španija (prenos iz L'Aquile)
18.45	Športna rubrika: Derby (urednik Aldo Biscardi)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Evropska volilna tribuna
20.15	72. giro (povzetki in komentar Giacoma Santi-nija)
20.30	Aktualnosti: Duello (vodi Giorgio Rossi)
22.15	Dnevnik nocoj
22.20	Petkov boks: Manfredi-ni-Cacciatore (italijanski naslov lahke kategorije)
23.20	Variete: Blob. Di tutto di piu (ured. E. Ghezzi in M. Giusti)
23.45	Nočni dnevnik
24.00	Video fragmenti: Black & blue
0.45 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
RTV Ljubljana 1	|
10.10	Mozaik. Tednik, 11.00 Mostovi
11.30	Nadaljevanka: Ob Njemnu (po romanu Eli-ze Orzeszkovve, r. Z. Kuzminski, pon. 3. dela)
16.30	Dnevnik
16.45	Mozaik, (pon.)
18.10	Spored za otroke in mlade: lutkovni niz Zverinice iz Rezije (M. Matičetov, 12. del), 18.30 nadaljevanka Nevarni zaliv - Pristaniška barkača (2. del)
19.00	Risanka, TV Okno
19.17 Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Dokumentarna serija: V
hribih se dela dan - Za Grintovci (3. del)
20.55	Nadaljevanka: Dolina lutk (po romanu J. Su-san, ZDA, r. Walter Ga-ruman, 4. del)
21.50 Dnevnik
22.00	Pogledi: Iz zgodovine slovenskega naravoslovja
23.15	Film: Nedosegljiva bližina (dram., ZRN 1984, r. Dagmar Hirtz, i. Kathrin Ackermann, Klaus Griinberg)
TV Koper
11.00	Turnir Roland Garros, vmes (ob 13.30, 16.00 in 18.50) TVD Novice
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji:
TRST — Nove globe In ukrepi plašijo voznike TRST — Nov center za motene mladostnike TRST — Ribičič pri SKGZ TRST — Akademije GM SALEŽ — Predstavitev knjige esejev Aceta Mermolje
19.30	TVD Stičišče
20.00	Juke box
20.30	Košarka NBA today
22.00	TVD Novice
22.10	Boks: Jean Marc Re-nard-Antonio Esparra-goza (iz Bruslja)
23.20	Rubrika: Sottocanestro
23.10	72. giro - 13. etapa
RTV Ljubljana 2
19.00	Alpski večer '89 (pon.)
19.30	Dnevnik, 20.05 Žarišče
20.35	Glasbena oddaja: Virtuoz - violinist Isaak Štern v Dublinu (pon.)
21.30	Balet: Božji konj
22.30	EP v boksu (iz Aten)
0.35 S Sterijevega pozorja
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Iz zaprašene delavnice; 8.40 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka; 10.00 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.10 S koncertnega repertoarja;
11.30	Pisani listi; 12.00 Slovensko povojno pesništvo; 12.40 Mladinski zbori Zoltana Kodalyja; 13.20 Glasba po željah, Od Milj do Devina; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Halo, kdo tam?;
15.00	Roman: Doktor Živago (10. del);
15.30	Pogovori z Jožijem; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbeni listi; 19.20 Zaključek sporedov.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radijska šola; 8.35 Pesmice na potepu; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Čestitke poslušalcev; 14.02 Gremo v kino; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Instrumentalni ansambli; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu;
22.00	Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno in Nočni program.
CANALE 5______________
8.30	Nanizanki: Una famiglia americana, 9.30 Peyton Plače
10.30	Kvizi: Cantando cantan-do, 11.15 Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.35 II pranzo e servito, 13.30 Čari geni-tori, 14.15 Gioco delle coppie
15.00	Nanizanke: Love Boat -Diana o Gingers?, 16.00 VVebster - La foto, 16.30 II mio amico Ricky H.00 Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Cest la vie, 18.00 . O.K. II prezzo e giusto! l9-00 Kviza: 11 gioco dei nove (vodi Raimondo Vianel-lo), 19.45 Tra moglie e marito (vodi Marco Co-»n lumbro)
'^5 Rubrika: Radio Londra ■30 Variete: II principe az-22, zurro
Aktualnosti: Forum •15 Variete: Maurizio Co-q stanzoshow 0 sn	Premiere
50 Nanizanki: Baretta - II Paese dei balocchi, 1.45 kdannbc - Chi ti scavera la tomba, 2.40 SWAT -Ultimo comando
RETE 4_________________
7.30	Nanizanki: Lou Grant -Lo scandalo, 8.20 Switch - Un giornalista troppo curioso
9.20	Film: II tesoro delLAfrica (pust., ZDA-It.-VB 1953, i. John Huston, i. Hum-prey Bogart)
11.30	Nanizanki: Petrocelli,
12.30	Agente Pepper
13.30	Nadaljevanke: Sentieri,
14.30	La valle dei pini,
15.20	Cosi gira il mondo,
16.15	Aspettando il do-mani
16.45	Nanizanka: California
17.45	Nad.:Febbred'amore
18.30	Nan.: General Hospital, 19.301 Jefferson
20.00	Aktualnosti: Dentro la notizia
20.30	Film: Hatari! (pust., ZDA 1962, r. Howard Hawks, i. John Wayne, Elsa Marti-nelli)
23.35	Aktualno: Ob evropskih volitvah
0.20 Film: La commare secca (dram., It. 1962, r. Bernardo Bertolucci, i. Allen Midget, Marisa Solinas)
2.00	Nan.: Vegas - Ouanto vale una cantante morta
ITALIA 1_________•
7.00	Risanke
8.15	Nan.: Strega per amore,
8.45	Supervicky, 9.15 Ralph Supermaxieroe,
10.00	Hardcastle and McCormick, 11.00 L uo-mo da sei milioni di dol-lari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja
14.00	Nanizanki: Časa Keaton,
14.30	Baby sitter
15.00	Variete: Smile
15.30	Deejay Television
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Supercar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: D'Artagnan e i moschettieri del re
20.30	Film: Mezzo desto, mez-zo sinistro - due calciato-ri senza pallone (kom., It. 1985, r. Sergio Martino, i. Gigi Sammarchi, Milena Vukotic)
22.20	Glasbena oddaja: Fool immersion (3. del)
23.20	Šport: Grand Prix
0.30 Rubrika: Premiere
0.35 Nanizanke: Troppo for-te, 1.05 Kung-fu
ODEON_________________
8.00	Nad.: Signore e padrone,
9.00	Marcia nuziale
9.30	Nanizanka: The Colla-borators
10.30	Filmske novosti
10.45	Nad.: Signore e padrone,11.45 Marcia nuziale
12.15	Nan.: Good times
12.45	Filmske novosti
13.00	Otroški variete: Sugar
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanki: Maria,
15.30	Colorina
16.30	Sugar in risanke
19.00	Filmske novosti
19.30	Rubrika: Beyond 2000
20.00	Nanizanka: Biancaneve a Beverly Hills
20.30	Film: Vampiro a mezza-notte (srh., ZDA 1987, r. Gregory McClatcoy, i. JasonWilliams)
22.30	Šport: Forzaltalia
24.00	Nanizanka: Night Heat
TMC__________________
11.00	Nan.: Daniel Boone
12.00	Nadaljevanka: Doppio imbroglio
12.45	Ogledalo življenja
13.30	Dnevnik, šport
14.30	Glasbena oddaja: Clip Clip
15.00	Turnir Roland Garros
18.00	Aktualno: TV donna
19.15	Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Ouiller Memorandum (krim., VB 1966, r. Michael Anderson, i. Ge-roge Segal, Alec Guinness)
22.25 Nogometne vesti
23.00	Yečerni vesti
24.00	Šport: 72. giro, Turnir Roland Garros
TELEFRIULI___________
11.30	Nan.:Matte Jenny
12.00	Rubrika: Il salotto di Franca
12.30	Italijanske kronike
12.55	Dnevnik
13.30	Dokumentarec: Možje in narodi 20. stoletja
14.30	Musič box
17.30	Nad.: Michele Strogoff,
18.00	La dama De Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Zelena dežela
20.30	Nadaljevanka: La figlia di Mistral
22.30	Rubrika: Motor news
23.00	Tednik: Tigi 7
24.00	Dnevnik, nato dražba
1.00	Rubrika, nato Vesti
TELE 4______________
(Sc povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Ceste; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska in kultura; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Mladi val; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.30 Aktualna tema;
18.00	Zbori; 18.30 Glasbene želje; 19.00 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Popijmo kavo; 8.25 Pesem; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Pregled tiska,- 10.05 Najlepših 7; 10.35 Družina; 11.00 Notranja politika; 11.30_Turizem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.00 Glasba; 14.40 Pesem tedna; 15.00 Popoldne; 15.45 Koncert; 16.00 Puzzle; 16.33 Iz kulturnega sveta; 17.00 Bubbling; 17.33 Show busi-ness; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi;
19.00	Spomini; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 17.45 Okno na Benečijo; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Glasbena oddaja: Mix Time; 21.00 Nočni val.
Sindikati zaključili krog posvetov s predstavniki javnih podjetij
Manjka aktiven pristop do stvarnosti na teritoriju
Predstavniki sindikalnih zvez CGIL-CISL-UIL so pred kratkim zaključili krog pogovorov s finančnimi družbami, ki upravljajo podjetja z državno soudeležbo v naši pokrajini. Tako so se srečali s predstavniki družbe Fin-meccanica (ima nadzorstvo nad podjetjem Ansaldo, Meteor in Aeritalia), Fincantieri in SPI. Ob koncu prvega kroga pogovorov so sindikati v daljšem tiskovnem poročilu za tisk objavili rezultate. Čeprav je bilo z Ministrom za državne soudeležbe Fracanza-nijem dogovorjeno, da se vsa vprašanja obravnavajo z največjo odprtostjo, take pripravljenosti ni bilo opaziti pri vseh sogovornikih, ugotavljajo predstavniki sindikalnih zvez. Pri vseh sogovornikih je bilo opazno pomanjkanje odločne volje po aktivnem pristopu podjetij v odnosu nS teritorij.
Velja torej opozoriti na bistveno razliko med sporazumom izpred petih let (med ustanovo IRI, Deželo in sindikati), ki je predvideval okrepitev obstoječih podjetij in tudi aktivno vlogo državnih podjetij v procesu reindustri-alizacije.
V kolikšni meri se je omenjeni sporazum uresničil? V Ansaldu smo bili priča prisiljenemu in večkrat spornemu procesu konsolidacije obstoječega, medtem ko je bila promocijska dejavnost v glavnem prepuščena družbi
SPI. Le ta pa je, kakor ugotavljajo sindikati, na največ težav naletela prav v dogovarjanju s predstavniki javnih podjetij, medtem ko je bil v zasebnem sektorju dosežen določen uspeh.
Pomanjkanje pripravljenosti za konkretnejše in uspešnejše sodelovanje med družbo SPI (nastala je z glavnim ciljem spodbujevalca novih gospodarskih pobud) in javnimi podjetji se kaže tudi na področju z ladjedelništvom povezanih dejavnosti. Večino del danes opravijo podjetja, ki imajo sedež izven naše dežele, malenkost v Furlaniji-Julijski krajini in skoraj nič v Goriški pokrajini.
Ugodne možnosti se obetajo, tako navajajo sindikati, glede razvoja podjetja Aeritalia v Ronkah, ki naj bi zaposlilo do dvesto uslužbencev.
V tiskovnem poročilu treh sindikalnih zvez se omenja, da pogovorov s finančno družbo Finsiel (prisotna je na področju elektronike in informatike) še ni bilo, da pa je treba preveriti osnovanost že pred kakšnim letom predloženega načrta za gradnjo industrijskega objekta s tridesetimi zaposlenimi.
Prav tako bodo sindikati v prihodnjih tednih, na sestankih, ki jih bodo imeli z upravitelji nekaterih občin, Predsednikom Trgovinske zbornice in
predstavniki Zveze industrijcev, ocenili nekatere pobude, o katerih je sicer govor že lep čas, ki pa imajo precejšnje težave pri realizaciji. Podrobneje naj bi razčlenili tudi zakaj se nove pobude tekstilnega sektorja preusmerjajo drugam. "Tak potek dogodkov potrjuje že izrečeno oceno, da niso podjetniki tisti, ki nimajo interesa za Gorico", je rečeno v poročilu za tisk.
Predlog KPI
Komunistična svetovalska skupina v skupščini KZE je predsedniku Robus-telliju predložila osnutek resolucije, v katerem se zavzema za ojačitev službe medicine dela. Predlagatelji (Fabio Del Bello, Maurizio Salomoni in An-namaria Mazzarin) se sklicujejo na stališče, ki ga je lani decembra izoblikoval občinski svet v Tržiču in na kasnejše srečanje med tržiškim županom in deželnim odbornikom Brancatijem in predsednikom goriške KZE in kjer so predstavniki dežele sprejeli točne obveznosti.
Komunisti ugotavljajo, da kljub temu da je minilo že pol leta, sestanku in obljubam, niso sledili konkretni ukrepi. Nujno je zato nadoknaditi zamudo in sprejeti vsaj prve ukrepe, ki zadevajo povečanje števila osebja.
Ne pozabite: vidimo se drevi m drugem Vrtiljaku mladosti
Izbira Zveze slovenskih kulturnih društev, da posveti pozornost najmlajšim, ki se združujejo v pevskih, gledaliških in animatorskih skupinah, je bila potrebna in pomembna. Potrebna, ker se je na ta način želelo nagraditi prizadevnost otrok in njihovih mentorjev, obenem pa jih vzpodbuditi pri nadaljnjem delu. Pomembna, ker se tako vsaka skupina lahko predstavi širšemu občinstvu in prikaže, kaj vse se je med letom naučila.
Mladim je treba posvečati največjo pozornost. Skrbeti je treba, da se navežejo na bogato slovensko kulturno izročilo. Zavedati pa se je treba, da so v nekaterih krajih pogoji za delo teh skupin težavni in da je za njih obstoj treba namenjati veliko truda. Toda ko pomislimo, zakaj in v korist koga delamo, bomo ugotovili, da je to pravzaprav dragocena naložba.
Nekako tako je zapisano v predstavitvenem listu drugega Vrtiljaka mladosti, ki bo drevi ob 19.30 v goriškem Kulturnem domu na pobudo ZSKD in odbora za doraščajočo mladino pri SKGZ. In res, prav želja, da bi enkrat v sezoni zbrali vse mladinske in otroške skupine, ki delujejo v njenem okviru, je krovno kulturno organizacijo napotila, da se je že pred leti odločila za take prireditve, ki so se začele najprej s Pesmijo pomladi in se kasneje preimenovale v Vrtiljak mladosti.
Na nocojšnjem srečanju bodo najprej nastopili mladi člani Godbe na pihala Kras iz Doberdoba, ki bodo »za-
Danes na mirenskem letališču začetek konjskega tekmovanja
Na v ta namen urejenem prostoru pri mirenskem letališču se danes pričenja 3. vsedržavno konjsko tekmovanje v preskakovanju ovir za trofejo "Citta di Gorizia". Tekmovanje, na katerem bodo sodelovali nekateri med najboljšimi konjeniki na vsedržavni ravni, prireja brigada Gorizia v sodelovanju z Občino Gorica. Te dni je poveljnik goriške mehanizirane brigade gen. Umberto Sampie-ri spremljal najvišje krajevne predstavnike na ogledu naprav, ki so jih letos še izpopolnili. Namestili so nove pokrite tribune, uredili vse potrebno za kar 250 konjev, tekmovalce in drugo osebje.
Danes se torej prične tekmovanje. Ob 9.30 bo prva od današnjih štirih preis-kušenj za tekmovalce v posameznih skupinah. Takoj po slovesnosti ob odprtju tekmovanja bodo tudi odprli razstavo fotografij dijakov, ki so sodelovali na fotografskem natečaju o konjih. Jutri bodo prav tako štiri tekmovanja od 9.30 dalje. Popoldne je po zadnji tekmovalni preiskušnji predviden nastop članov Šole za klasično jahanje iz Lipice. V nedeljo bo še preostalih pet preiskušenj in več obrobnih prireditev. Po prvem tekmovanju bodo nagradili najboljše na fotografskem natečaju in slikarskem ex-tempore, ki bo jutri, po tretjem bodo ponovno nastopili jahalci iz Lipice, po'zaključku tekmovanj pa bo tekmovalna skupina finančnih stražnikov iz Intimana imela nastop z izvežbanimi psi. Ob tekmovanjih (katerih ogled je brezplačen) bo danes in v nedeljo od 11. do 14. in od 15. do 18. ure deloval poštni urad s posebnim žigom.
Tudi letos »počitnice v bazenu«
Športno društvo Gorizia nuoto bo tudi letos poskrbelo za prijetne "počitnice v bazenu". Gre za pobudo, ki je naletela na lep odziv lani in prejšnja leta in ki jo bodo zato ponovili tudi to poletje. Od sredine junija do konca avgusta se bodo v bazenu zvrstili dvotedenski tečaji plavanja in rekreacije, pod vodstvom animatorjev in učiteljev plavanja. Pobuda je rezervirana za mladince stare od šest do štirinajst let, ki bodo v bazenu preživeli lahko celo dopoldne, lahko pa tudi popoldne z možnostjo toplega obroka v bližnji menzi na Espomegu. Tečaji se bodo pričeli 12. junija, 26. junija, 10. julija, 24. julija 7. avgusta in 21. avgusta.
Prijave sprejemajo od 1. junija in sicer v tajništvu, vsak delavnik, razen sobot od 16. do 19. ure. V tajništvu nudijo tudi podrobnejša pojasnila.
Simpozij anestezistov dežel A J
Nocoj ob 18.30 se bo v deželnem avditoriju v Ul. Roma pričel dvodnevni mednarodni simpozij anestezistov z območja delovne skupnosti Alpe Jadran. Zasedanja se bo predvidoma udeležilo okrog dvesto zdravnikov, specialistov za anestezijo iz Furlanije-Julijske krajine, Slovenije, Hrvaške, Štajerske, Madžarske in ZRN. Nocoj bosta pozdravila župan Scarano in primarij oddelka za anestezijo v Gorici dr. G. Busato, sledilo pa bo uvodno poročilo prof. G. Mocavera s Tržaške univerze o vlogi anestezije danes. Razprava se bo nadaljevala na delovnem zasedanju jutri dopoldne ob 8.45. Pri dveh okroglih mizah bodo razpravljali o organizaciji prve in nujne pomoči ter o uporabi standardnih instrumentov in visoko usposobljenega osebja v predoperacijskem, operacijskem in pooperacij-skem procesu. Posvet anestezistov se bo nadaljeval do večernih ur in se bo zaključil s skupno večerjo vseh udeležencev. Znanstveno posvetovanje prireja Krajevna zdravstvena enota pod pokroviteljstvom Dežele, Občine Gorica, Kmečke banke in Goriške hranilnice ter drugih ustanov.
Ocena gospodarske komisije na pokrajini
Pozitivna vloga Goriškega sklada Potrebna pa bi bila višja dotacija
Stalna komisija pokrajinskega sveta za gospodarska vprašanja je na svoji zadnji seji razpravljala o upravljanju Goriške proste cone in Goriškega sklada. Seje so se udeležili tudi predstavniki strokovnih združenj obrtnikov, industrijcev, zadružnih zvez, strokovnih združenj kmetovalcev itd.
Zasedanje je vodil predsednik komisije, socialist Gino Saccavini, ki je ob koncu izrazil zadovoljstvo nad potekom seje.
Razčlenili so številna vprašanja, predvsem pa naglasili potrebo po tesnejšem sodelovanju med člani komisije in predstavniki raznih strokovnih združenj.
Kar zadeva poslovanje Goriškega sklada, so razpravljale! opozorili na, po njihovem mnenju nezadostno se-znananjanje javnosti o delovanju (in dosežkih) Goriškega sklada in tudi na potrebo, da se znatno povečajo finančne dotacije na razpolago skladu. Večja finančna razpoložljivost je potrebna spričo velikega števila prošenj za sofinanciranje novih gospodarskih pobud. Po drugi strani pa je treba upoštevati tudi dejstvo, da ima Tržaški sklad znatno višjo razpoložljivost od Goriškega. Če bi hoteli vzpostaviti vsaj približno razmerje, bi se morale dotacije Goriškega sklada vsaj podvojiti. Namesto dosedanjih devet milijard lir, bi moral Sklad imeti na razpolago okrog osemnajst milijard lir. Tržaški sklad razpolaga letno namreč z okrog 60 milijard lir. Večja dodacija bi bila v tem trenutku izredno produktivna. Po razpoložljivih informacijah preučujejo na Trgovinski zbornici preko sto prošenj za finančne prispevke. Če bi na vse odgovorili pozitivno, bi morali zagotoviti najmanj kakih 35 milijard lir. Trenutna razpoložljivost (za leto 1989) pa
Obisk v Kulturnem domu in Števerjanu
Predsedniki MOK SZDL pri SKGZ
Predsedniki medobčinskih konferenc Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije so se včeraj sešli v Novi Gorici, kjer so pod vodstvom predsednika SZDL Jožeta Smoleta in članov izvršnega odbora imeli delovno srečanje. Prisotnost v Novi Gorici so predstavniki Socialistične zveze izkoristili tudi za obisk Kulturnega doma v Gorici in zadruge Brda v Števerjanu.
Goste iz Slovenije sta v imenu SKGZ sprejela predsednik in tajnik Mirko Primožič in Igor Komel, ki sta orisala položaj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in njeno prizadevanje za izglasovanje zaščitnega zakona. Ob tem pa je tekla beseda tudi glede delovanja SKGZ in njenih članic, posebno kar zadeva 'področje kulture, šolstva in gospodarstva. Kaj več o tem zadnjem vprašanju pa so gostje iz Slovenije izvedeli med obiskom vinogradniške zadruge na Bukovju.
Na sliki (foto Pavšič) predstavniki SZDL med obiskom v Kulturnem domu.
je nekaj manj kakor devet milijard lir. Razkorak med popraševanjem in dejansko razpoložljivostjo naj bi v prihodnjih mesecih skušali zmanjšati s predlagano uvedbo prelevmanov na nekatere vrste blaga, namenjenega široki potrošnji. Tako naj bi si zagotovili dodatni dve ali tri milijarde.
Na seji so sprejeli tudi priporočilo, naj bi ustrezno podprli dograditev raznih prometnih infrastruktur na Goriškem, ki so, še bolj pa bodo, odločilnega pomena v nadaljnjem razvoju pokrajine, zlasti v vidu ekonomske integracije devetdesetih let.
Dvakrat je zagrozil da bo skočil v Sočo
Policijski organi in gasilci so v ponedeljek ponoči posredovali pri loč-niškem mostu, kjer je okrog trideset let star moški grozil, da bo skočil v Sočo. Po telefonu so obvestili policijo, ki je kmalu zatem prihitela na kraj. Kmalu zatem so prišli tudi gasilci z gumijastim čolnom.
S težavo so člani policijske obhod-nice moškega le pregovorili, da se je odpovedal svoji nameri in se z avtom odpeljal. Vendar ne domov, kakor bi bilo upravičeno pričakovati, ampak do pevmskega mosta, kjer se je dogodek ponovil. Tudi v tem primeru so ga policisti prepričali, da je le boljše, če svoje namere ne uresniči.
Zgodilo se je okrog 23. ure.
Goljufija s čekom
Na preturi v Gorici so včeraj obsodili na 7 mesecev zapora in plačilo 300 tisoč lir globe 39-letnega Armanda Turšiča s Placute 25. Obtožen je bil goljufije, ker je pred časom kupil vi-deoregistrator in ga plačal s čekom, ki ga je bil zakoniti lastnik izgubil. Ko je trgovka Adriana Drusolin skušala unovčiti ček, so ji na banki povedali, da je lastnik prijavil izgubo knjižice in da ček torej ni krit. Javni tožilec Grapulin je predlagal obsodbo na 6 mesecev zapora, branilec odv. Gian-nattasio pa je predlagal najnižjo kazen.

ujk
ki///* *■
gnali« vrtiljak, na katerem se bodo veselili gledališka skupina Danica z Vrha, gledališka skupina Briški grič iz Števerjana, skupini dijaškega doma Simon Gregorčič, otroški zbor KD Oton Župančič iz Štandreža ter otroški zbor KD Sovodnje. Za glasbeno spremljavo bo skrbel Viljem Gergolet, sceno je pripravil Silvan Bevčar, glasbeni vložki so skrb Igorja Devetaka, zamisel in režija pa je delo Stena Vilarja. Vrtiljak bosta vodila Greta Pintar in Mitja Koršič.
Pred začetkom prireditve pa bodo v preddverju doma odprli razstavo mladinskega tiska, ki ga je ZSKD pripravila ob sodelovanju ZTT. Na prireditvi pa si bo moč ogledati tudi razstavo igrač iz blaga, ki jih je izdelala Laura Kanjo.
Pa še tole: celotno prireditev bo neposredno prenašal Radio Val.
Na sliki naslovna stran vzgibanke, ki vabi na Vrtiljak mladosti.
razna obvestila
Društvo slovenskih upokojencev na Goriškem priredi jutri, 3. junija, ob 17. uri, 3. redni občni zbor. Zasedanje bo v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici.
Družabnost in večerja SPD rekreacija ob zaključku sezone bo jutri, 3. junija. Zbirališče ob 20.30 pred Kulturnim domom v Gorici. Vabljeni!
izleti
Slovensko planinsko društvo Gorica priredi 11. junija avtobusni izlet v Železno Kaplo na Koroškem, ob priložnosti 19. srečanja zamejskih planinskih društev. Prijave v trgovini Bau-zon, ob sredah od 17. do 18.30 pa na sedežu društva.
kino
Gorica
CORSO 17.30-22.00 »Francesco«. Režija L. Cavani.
VERDI 17.30-22.00 »New York stories«. VITTORIA 17.30-22.00 »Le voglie sfre-nate di Samantha e Vanessa«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE 20.30 Koncert.
EKCELSIOR 18.00-22.00 »La bella ad-dormentata nel bosco«. W. Disney. Risanka.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Provvidenti - Travnik 34 - tel. 531972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. Antonio - Ul. Romana 147 - tel-40497.
pogrebi
Danes v Gorici ob 11. uri Alessan-dro Scomavacchi iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev in na pokopališče v Ločniku.
licrosys
Ul. Rabatta 18 - Gorica Tel. (0481) 33093
Urnik: od ponedeljka do petka 9.00-12.30 In 15.00-19.00
PONUJA NOVE RAČUNALNIKE
AMSTRAD SERIJA 2000
[PC 2086 - PC 2286 - PC 2386]
izredna grafična zmogljivost PO NAJUGODNEJŠIH POGOJIH
Izid pomembnega in kontroverznega znanstvenega zbornika
Smrtna kazen je izziv človekovemu etičnemu čutu
Dr. Ljubo Bavcon uvodoma pojasnjuje razloge za izid zbornika »Smrtna kazen«, ki je izšel pri Cankarjevi založbi v Ljubljani in ki je nanizal članke in študije dr. Ivana Jankoviča, Alberta Camusa, dr. Ivana Svitaka, dr. Petra Vodopivca, oziroma prispevke z mednarodnega kriminološkega in pravniškega simpozija v Siracusi v Italiji leta 1987. Gre za zanimivo temo, namreč smrtno kazen, s katero se tako ali drugače ukvarjajo praktično vse države tega sveta, nekoliko manj pa posamezniki. In vendar je opredelitev stališča do smrtne kazni, ali vsaj iskanje opredelitve, zelo zanimivo ukvarjanje, pričujoči zbornik brez večjih težav dokaže, da bi se preprosto moral vsakdo opredeliti do tega vsekakor važnega vprašanja. Trenutno se zdi, da je v Sloveniji doseženo vsesplošno družbenopolitično soglasje o odpravi smrtne kazni - to pomeni najprej, da je v Jugoslaviji smrtna kazen v tem hipu uzakonjena, slednjič pa pomeni borbo v vsedržavni skupščini za omenjeno odpravo. Toda dr. Ljubo Bavcon je precej skeptičen, kar se tiče prodora v zveznem merilu, saj so n.pr. še pred petimi leti takratno »odpravno« ponudbo ravno v Beogradu zavrnili kot »eksces meščanske desnice«.
V čem je torej problematika smrtne kazni dandanes, oziroma kakšna je bila v zgodovini? 62% držav jo ohranja v veljavi, 38% pa jo je odpravilo, pri čemer pa moramo vse takšne države razdeliti na tiste, ki so smrtno kazen odpravile de iure in na tiste, ki je praktično več ne izvajajo. Za smrtno kazen obstajata dva velika argumetna: pravičnost, ki mora veljati med ljudmi - in pa družbena preventiva, kar menda pomeni, da smrtna kazen zmanjšuje možnost zločinov v prihodnosti. Posamezniki in dr-
žave, ki se borijo za odpravo te enkratne eksekucije, pa imajo na svoji strani dosti več argumentov. Predvsem je dokazano, da sploh ne držita omenjena dva, ki bi morala utrditi smiselnost smrtne obsodbe in usmrtitve: pravičnost uboja, čeprav pravno upravičenega, je silno vprašljiva, v bistvu povračilna in barbarska. Cela vrsta statistik pa celo dokazuje, kako smrtne kazni stopnjujejo nasilnost v okolju, število zločinov se poveča, na labilne osebnosti, ki se nagibajo h kriminalu raznih vrst, pa takšna kazen sploh v ničemer ne vpliva. Preventiva je torej izmišljotina. Proti smrtni kazni dalje govori zakon o pravici do življenja, potem možnost sodne zmote, ki ni tako redka, surovost usmrtitve, ki obstaja predvsem v strašnem čakanju od prve obsodbe dalje. Dejstvo, da je bil Carryl Chessman usmrčen 12 let (!) po prvi obsodbi, je sicer skrajno, toda v Jugoslaviji preprosta statistika poslednjih petih uradnih obsojencev dokazuje, da so morali v povprečju čakati kar 26 mesecev od tistega dne, ko so bili prvič obsojeni na usmrtitev. Dalje so možni še drugi prerezi: v državah, ki izvajajo smrtno kazen, je navadno splošna razvitost manjša, število umrlih novorojenčkov je večje, kar bi lahko pomenilo, da praksa smrtne kazni govori o manjši ceni življenja v določenih področjih. Pravičnosti pa na svetu itak ni, če sploh ne vzamemo v pretres domislico, da bi moral biti na drugi strani »absolutne« kazni »absolutno« pravičen svet, kar seveda ni res. Moški ima več možnosti, da je zakonsko usmrčen, kot ženska, črnec v ZDA ali Južnoafriški republiki dosti več od belca, pripadniki nižjih slojev več od višjih itd. itd.
V Sloveniji je bila zadnja usmrtitev izvršena leta 1957, na Hrvaškem je smrtna kazen izrečena na
619 umorov, na Kosovem pa že na 20 (1). Kar 36 držav ZDA izvaja smrtno kazen, le 14 ne, število usmrtitev se veča, še bolj začudujoč pa je podatek o socialističnih državah, ki so izšle iz delavskega gibanja; slednje je bilo izvorno proti smrtni kazni. V socialističnem taboru ne pozna smrtne kazni le Ni-karagua, od leta 1987 pa še Nemška demokratična republika. Prva polovica srednjega veka je bila s smrtno kaznijo zelo skopa, druga polovica nepopisno morilska, izvršitve so bile javne, prelom pa se zgodi leta 1764, ko Italijan Cesare Beccaria postavi temelje za odpravo te enkratne človekove iznajdbe. Naše stoletje se spet očitno vrača v strašni del srednjega veka, na prizorišče stopijo državne mašineri-je, politične obsodbe, kar je genialno utemeljil Nobelovec Albert Camus: »državni zločini neštetokrat presegajo zločine posameznikov«. Spomnimo se samo obeh svetovnih vojn, pa bodo stvari jasne, saj gre pri vojni pač za docela legalizirano ubijanje, ki je navadno »pravično« in nujno« - od tu do zakona o smrtni kazni seveda ni daleč, To misel je enkratno izpričal veliki Chaplin v »Gospodu Verdouxu«, kjer je obsojeni na smrt zaradi pol ducata umorov vprašal sodišče in svetovno javnost, kdo bo sodil tistim, ki so poslali v smrt milijone.
Dejstvo je, da smrtna kazen ni več ozek moralni problem, ampak da postja v razvoju urejene civilne družbe anahronizem, nelogično nasilje in resnično barbarska postavka - kar seveda ne pomeni, da so zločinci nedolžni. Vprašanje je slej ko prej zapleteno, vendar ga ni mogoče ustrezno razrešiti brez upoštevanja vseh možnih protislovnosti.
JANEZ POVŠE
Poletni
festival
Znan je podrobnejši program prireditev 37. mednarodnega poletnega iestivala in 12. jugoslovanskega baletnega bienala, ki bosta v Ljubljani. Letošnji spored bo obsežen, pa tudi dolg, saj se bo začel že 26. junija z otvoritvijo baletnega bienala, s predstavo Orfiove Carmine burane v izvedbi Sarajevskega baleta, končal pa 16. septembra s predstavo Sneguljčice.
Mednarodni poletni festival bo od 5. julija dalje ponudil kar 44 prireditev. Jedro bo predstavljal kakovosten program z ansambli in solisti svetovnega slovesa. Naj omenimo le gostovanje Izraelskega komornega orkestra s solistom in dirigentom Shlomom Mintzem, enem najbolj nadarjenih violinistov na svetu, potem gostovanji dveh odličnih avstrijskih zborov Arnold Schonberg in Dunajski dečki, pa komornega ansambla Leningrajskih solistov, itd.
Kot zanimivost moramo navesti še, da bo Festival 6. julija počastil tudi visoki življenjski jubilej Božidarja Jakca s koncertom Slovenskega okteta in odlomki iz Jakčevega ameriškega popotnega dnevnika.
V okviru Trieste pvima
Vrhunska pozavna Kirila Ribarskega
Združenje za sodobno glasbo "Chro-mas" in glasbena nagrada "Citta di Trieste" v sodelovanju z deželno in drugimi krajevnimi ustanovami, in delovno skupnostjo Alpe-Jadran, pa še s sodelovanjem glasbenega bienala v Zagrebu in raznimi drugimi mednarodnimi ustanovami in radijskimi postajami, sta v okviru svoje pobude za mednarodna srečanja s sodobno glasbo "Trieste Prima 1989", po uvodni prireditvi pod naslovom "In video e in scultura", ponudila poslušalcem v baziliki Sv. Silvestra koncert priznanega jugoslovanskega pozavnista in skladatelja Kirila Ribarskega s klavirsko spremljavo njegove žene Milice Špe-rovič-Ribarski. S posebno zavzetostjo gojita sodobno glasbo in Kiril Ribarski sodi v tej zvrsti v 'sam svetovni vrh pozavnistov.
Protestni večer
Ker slovenski pisatelji z zaskrbljenostjo in s prizadetostjo spremljajo usodo obsojene četverice in še posebej Janeza Janše, ki je še vedno v zaporu, in ker ne morejo biti ravnodušni ob novih žrtvah na Kosovu ter spričo eskalacije nasilja in nestrpnosti v Jugoslaviji, se bodo zbrali na protestnem večeru in pogovoru na temo Literatura in nenasilje. Večer bo v ponedeljek, 5. t. m., ob 19. uri v prostorih Društva slovenskih pisateljev. Nastopili bodo Jure Detela, Niko Grafenauer, Milan Jesih, Manca Košir, Boris A. Novak, Primož Pečenko, Marjan Rožanc, Veno Taufer, Dane Zajc, Jaša Zlobec in drugi. Pogovor o literaturi in nenasilju bo vodil Marko Uršič.
V baziliki Sv. Silvestra sta v enem ®amem zamahu predstavila deset del v- dvema dodatkoma) iz sodobne lite-tature za pozavno (solo in s klavirjem), ^ed katerimi štiri v prvi absolutni iz-pedbi in tri v prvi izvedbi v Italiji. Praizvedbo sta ob tej priložnosti doži-^sli tudi skladbi tržaških avtorjev 'avla Merkuja "Mood song" in Giam-^aola Corala "Raps 9", na sporedu pa 0 bili pretežno italijanski in jugoslo-(apski avtorji, med katerimi Zoran f?ristič, Ivo Petrič, Miroslav Statkič in ubravko Detoni.
.Pozavnist Kiril Ribarski in pianistka Jl^ica Šperovič sta ljubitelje sodobne $v (lahko bi jih bilo več) osvojila s ^jim vrhunskim mojstrstvom posre-U^anja sodobnega glasbenega jezika, Q?zavnist pa še dodatno s suverenim j j. vladanjem zahtevnega inštrumenta, katerega izvablja najrazličnejše hit 116 ofokt® °b občasnem uporabljanj1 zvočnih dušilcev, od mehko, sko-pjkrično oblikovanih do hrupno hra-pj 'h in rezko prodornih tonov z raz-'ak 1 'hutativnimi prizvoki. V tehnično 'epo Vrhunski interpretaciji je zelo tpg,° učinkovala Merkujeva moderno htvn Sna in izrazno inventivno na-kWaria Mund song" za pozavno in W0dlr' v kateri je ta naš vsestransko kfat°Vit' Slasbeni ustvarjalec še en-hju P°kazal svojo verziranost v pisa-najrazličnejše inštrumente, pre-va "p0 P3 je učinkovala tudi Coralo-kh sl®Ps 9" za pozavno solo. Od osta-K1adb na sporedu je zlasti po
zvočni oblikovanosti in nacionalno obarvano zvočnostjo izstopala Hristi-čeva "Epitaf sa Karanskog groblja". V pianistki Milici Šperovič je imel Ribarski v vseh ozirih odlično soizvajal-ko, ki zna izvabljati iz klavirja sodobni literaturi ustrezajočo zvočnost in učinkovitost.
V dodatku je Kiril Ribarski predstavil še eno svojih skladb "Refleksije" in pa De Fallovo "Ples ognjev".
Naslednji od osmih predvidenih koncertov na sporedu "Trieste Prima" bo na vrsti že v soboto z nastopom kontrabasista Fernanda Grilla.
Medtem ko se ciklus koncertov "Trieste Prima" šele dobro začenja, se istočasno v Luteranski cerkvi na Trgu Panfili zaključujejo letne akademije tržaškega konservatorija "Giuseppe Tartini". V sredo zvečer je bil na sporedu predzadnji nastop, na katerem so se predstavili v različnih komornih sestavih gojenci višjih letnikov za čembalo, klavir, flavto, oboo, fagot in violino. Kot zunanja je sodelovala obois-tka Irena Pahor, med izvajalci pa je bil tudi bivši gojenec šole GM čembalist, diplomirani orglar Andrej Pegan. Na sporedu so bile skladbe Vivaldija, Telemanna, Haendla in Scarlattija. Nastopajoči so pokazali lepo ubrano komorno muziciranje.
JOŽE KOREN
Bogata razstavna dejavnost na Obali
Na slovenski Obali velja že od nekdaj bogata razstavna tradicija. Posamezne razstave nudijo ogled del tudi vrednih svetovnih mojstrov in s tem privabljajo številne obiskovalce. Pred kratkim so v koprski galeriji Meduza odprli
razstavo del Rajmunda Kocbeka (na sliki njegova Pastorala)
Nadaljujejo se literarna srečanja v Izoli in Piranu
Eseji Draga Jančarja in Jadrijeviceva pisma
Malo je današnjih pisateljev, ki so tako temeljito in poglobljeno "prečesali" dogodke iz naše družbenopolitične polpreteklosti, vse do najbolj aktualnih dogodkov, ki ne dovoljujejo pasivnega distanciranja do naše skupne prihodnosti, nad katero se zgrinjajo temni oblaki dvomov in negotovosti. Literarna srečanja z Dragom Jančarjem (Matična knjižnica Izola) in Antejem Rokovim Jadrijevičem (Matična knjižnica Piran) v preteklih dneh sta še enkrat potrdila, da so pisatelji eni od redkih, ki lahko v tem trenutku napišejo poglobljeno analizo naše kompleksne družbene stvarnosti, vse manj pripravljene zadovoljiti se z dnevnopolitičnimi puhlicami in napihnjenimi, neživljenjskimi parolami, s katerimi so bili dolga desetletja "okrašeni" govori jugoslovanskih političnih liderjev. Če so bile "veličastne" parole aktualne prva leta po osvoboditvi, potem je da-
nes dobra štiri desetletja po vojni skrajni čas, da prevzameta oblast RAZUM (ZNANJE) in DELO.
Drago Jančar je predstavil svojo knjigo kulturno-političnih esejev (Terra incognita, založba Wieser, Celovec 1989), ki jih je objavljal v različnih publikacijah v letih 1985/1988, večinoma pa z njimi nastopal na številnih pisateljskih srečanjih. Terra incognita, "neznana dežela", označuje v prvi vrsti prostor "med Dunajem in Trstom", gre torej za eseje o slovenstvu. Ta pojem pa lahko identificiramo s pojmom "srednja Evropa", ki kljub terminološki ohlapnosti še najbolj precizno opredeljuje sedanje slovenske poglede na bližnjo prihodnost. Jančarjevi eseji temeljijo na zgodovinsko izpričanih dejstvih, ki pa sproti prehajajo v fikcijo oziroma lahko jih označimo kot teoretsko osnovo njegovega proznega in dramskega pisanja. Jančarjevi eseji so prežeti s temno bolečino; v njih se
V Ljubljani kongres o jezikoslovju
Včeraj se je v prostorih Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani pričel 5. kongres zveze društev za uporabno jezikoslovje Jugoslavije. Kongres, ki bo trajal do jutri, bo imel uvodno in zaklučno plenarno zasedanje, drugače pa bo deloval v štirinajstih sekcijah, vsebinsko zaokroženih na: jezik in spoznavne strukture, jezik in računalnik, pragmatike, analizo diskurza, retoriko in stilistiko, prevajanje, književnost in jezik, leksikografijo in leksikolo-
gijo, jezikovno planiranje in jezikovno politiko, jezik in narodnostno-družbeno strukturo, jezik in kulturo, jezik in sredstva javnega obveščanja, jezik v vzgoji in izobraževanju.
Skratka, referenti na kongresu bodo razmišljali o vseh jezikovnih razsežnostih, ki se dotikajo filozofije, sociologije, pedagogike, umetnosti, matematike, komunikacijske teorije, kibernetike itd.
okus po porazu dopolnjuje z ironični in vitalistično strastjo kot sinusoida, ki se nikoli ne prevesi (ne obmiruje) v mrtvo, inertno ravno črto.
Še bolj bridka in boleča so zbrana pisma vse bolj uveljavljenega hrvaškega pisca Anteja Rokova Jadrijeviča, ki je v Piranu ob asistenci Milana Gregoriča predstavil svojo drugo knjigo - Čutanje kao sudbina (v slov. prevodu: Molk kot usoda, samozaložba, Izola 1989).
Ante Rokov Jadrijevič je kot iztočnico za svoja razmišljanja označil zanj in za njegovo generacijo prelomno leto 1968 - študentske nemire v Beogradu, ki so boleče odjeknili tako pri nas kot tudi povsod v civilizirani Evropi. Kot udeleženec teh študentskih nemirov (bil je član štud. stavkovnega odbora) je na svoji koži kmalu občutil vso težo porajajočega se totalitarističnega režima: preganjanja, zaničevanje, represijo in končno začasno izgubo državljanskih pravic (montiran proces začinjen z naporno kaznijo, šest let brez možnosti zaposlitve in še bi lahko naštevali). Jadrijevič je razgrnil tudi svoje poglede na potek slovenske pomladi, prav tako izčrpno pojasnil svoja razmišljanja o kosovski problematiki, dotaknil pa se je še mnogih drugih družbenopolitičnih aktualnih dogodkov, ki jih je izčrpno opisal v svoji prvi knjigi Pisma zdravem razumu (Zbirka Nova, Beograd 1987), predvsem pa v knjigi Čutanje kao sudbina (Molk kot usoda), ki bo kmalu ponatisnjena.
Na sliki: Drago Jančar
SLAVKO GABERC
Na 12. etapi kolesarske dirke po Italiji
Teniško prvenstvo Francije
Hud padec Soerensena in Lealija
MIRA (Benetke) — Včerajšnja zmaga Cipollinija (bil je njegov tretji poskus v sprintu na letošnjem »Giru«, v tretje pa gre rado, pravi pregovor) je-zasenčil hud padec Danca Soerensena in Italijana Lealija, za katera se je dirka tudi končala. Soerensen je dobil močan udarec v glavo (našteli so mu 18 šivov), Leali pa si je zlomil ključnico. Zaradi neregularne vožnje je žirija zatem Martinella in Rosolo (prvi je osvojil 4. mesto, drugi pa 6.) kaznovala s tem, da ju je uvrstila na zadnje mesto skupine, jima naložila 20" sekund kazni na skupni lestvici in denarno globo (400 švicarskih frankov) ter ju opomnila, da ob drugem prekršku sledi dokončna izključitev.
Etapa sama ni bila zanimiva, saj so tekmovalci očitno štedili moči pred današnjim vzponom na Tre Cime di Lavaredo. Pravijo, da je prišlo do zavezništva med Američanom Hampste-nom in Kolumbijcem Herrero, ki naj bi načrtovala napad na vodilne, Breu-kinka, Rocheja in Fignona. Marsikdo pa dvomi o takih namerah.
Danes pa ne bodo zaposleni samo kolesarji, ampak tudi naravovarstveniki, ki v glavnem pripadajo ladinski manjšini. Zahtevajo namreč, da cesto zaprejo za zasebni promet in da za tiste, ki ne morejo ali ne želijo na vrh peš, poskrbijo z javnimi sredstvi. Včeraj sta dva planinca postavila 20 metrov velik napis "S.O.S. Dolomites". Poleg tega delijo kopije člankov Dina Buzzata, ki je že leta 1952 protestiral zaradi odprtja ceste na vrhove Lavare-da.
Glede današnje etape od Padove do Lavareda velja še povedati, da je dolga 208 km. Napornih je le zadnjih 18 km, zadnjih 5 pa ima naklon 15%, kar marsikoga od 180 kolesarjev, kolikor jih je ostalo od skupno 197, ki so star-tali v Taormini, upravičeno straši.
VRSTNI RED 12. ETAPE: 1. Cipolli-ni (It.), ki je 148 km (Mantova - Mira) prevozil v 3.4T04" s poprečno hitrostjo 40,169 km na uro (odbitek 10"); 2. Rod-riguez (Šp.) (odbitek 7"); 3. Van Poppel (Niz.) (odbitek 3"); 4. Baffi (It.); 5. Alloc-chio (It.); 6. Rossignoli (It.); 7. Fontanel-
li (It.); 8. Arntz (Niz.); 9. Chaubet (Fr.); 10. Boffo (It.), vsi isti čas.
SKUPNA LESTVICA: 1. Breukink (Niz.) v 55.09 03"; 2. Roche (Ir.) po 46";
3.	Fignon (Fr.) TOl"; 4. Ugrumov (SZ) T05"; 5. Giupponi (It.) 1'23"; 6. Fondri-est (It.) 1'26 ; 7. Criguielion (Bel.) 1'43"; 8. Lejarreta (Šp.) 1’46"; 9. Jarmann (Švi.) 148"; 10. Zimmermann (Švi.) 2'06"; 11. Da Silva (Por.) 2'12'j 12. Bug-no (It.) 2T5”; 13. Rominger (Svi.) 2T8"; 14. Contini (It.) 2'21"; 15. Winnen (Bel.) 2'36"; 16. Carcano (It.) 2'45"; 17. Anderson (Avs.) 2'47"; 18. Pulnikov (SZ) 2'50"; 19. Skibby (Dan.) 2'29"; 20. Hampsten (ZDA) 3T4".
Med amaterji vodi Massimo Marinelli
MIRA (Benetke) — Na 2. etapi kolesarske dirke po Italiji za amaterje (Mantova - Mira, 148 km) se je v sprintu uveljavil Endrio Leoni (Veneto B). Na skupni lestvici vodi Massimo Marinelli (Furlanija-Julijska krajina) pred Bruschijem (Emilija-Romagna) in Parolinom (Veneto B).
PARIZ — V četrtem dnevu mednarodnega teniškega prvenstva Francije je Italija izgubila Caneja med moškimi in Reggijevo med ženskami, zato pa so se v 3. kolo uvrstili Camporese, Pistolesi in Golarsa. V jugoslovanskem taboru pa sta se v naslednje kolo uvrstila 17-letni Goran Ivaniševič in komaj 15-letna Monika Seleš. Nekaj rezultatov 2. kola:
MOŠKI: Agassi (ZDA) - Gane (It.) 6:2, 6:2, 6:3; Novacek (ČSSR) - Boetsch (Fr.) 6:3, 6:3, 6:3; Lendl (ČSSR) - Rostagno (ZDA) 6:1, 6:3, 6:1; Bruguera (Šp.) - Jelen (ZRN) 5:7, 7:6, 7:6, 7:6; Cahill (Avs.) - Gun-narsson (Šve.) 5:7, 6:3, 6:2, 7:5; Camporese (It.) - Vysand (SZ) 7:6, 6:7, 6:3, 6:2; Perez-Roldan (Arg.) - De La Pena (Arg.) 7:6, 2:6, 7:5, 4:6, 6:2; Česnokov (SZ) - Svensson (Šve.) 3:6, 6:1, 6:4, 6:0; Pistolesi (It.) - Whe-aton (ZDA) 7:6, 7:5, 6:2; VVilander (Šve.) -Perez (Urug.) 6:3, 7:6, 6:3; Steeb (ZRN) -Tous (Šp.) 7:5, 6:4, 7:5.
ŽENSKE: Bollegraf (Niz.) - McNeil (ZDA) 6:2, 6:1; Golarsa (It.) - Guerree (Fr.) 6:4, 7:5; Seleš (Jug.) - Martin (ZDA) 6:0, 6:2; Maleeva (Bol.) - Wasserman (Bel.) 6:3, 5:7, 6:3; Hanika (ZRN) - Reggi (It.) 2:6, 6:1, 7:5.
V ponedeljek v Trstu
»Velikani sever-vzhod« proti Stefanelu
TRST — Košarkarska liga Alpe Adria je objavila postavo "Velikanov sever-vzhod", ki se bo v ponedeljek v Trstu v prijateljskem srečanju pomerila s Stefa-nelom. Pri postavi "Velikanov" bodo igrali: Brumatti (Glaxo Verona), Villalta in Fantin (Knorr Bologna), Meneghin (Philips Milan), Vecchiato (Scavolini Pesaro), Tonut in Forti (Enichem Livorno), Ardes-si (San Benedetto Gorica), Riva (Sharp Montecatini), Savio in Buhara (Štanda Reggio Calabria), Bon (Jollycolombani Forli). Ekipo bo vodil Cesare Rubini. Odigrali bodo štiri čase po 12 minut, in-kaso pa bodo šel v dobrodelne namene.
Visoka zmaga Belgije
LILLA — V okviru kvalifikacij za svetovno nogometno prvenstvo (7. skupina) je Belgija včeraj s 5:0 (1:0) premagala Luksemburg. Lestvica: Belgija 8 točk (5 tekem), Portugalska 5 (3), Češkoslovaška 5 (4), Švica 2 (3) in Luksemburg 0 (5).
Iztekajo se srečanja v 1. in 2. jugoslovanski nogometni ligi
Veselje v Novem Sadu in Ljubljani
Nesoglasja glede »parametrov«
Italijanski nogometaši grozijo s stavko
RIM — Nogometaši so spet napovedali stavko, in sicer zaradi nesoglasja glede »parametrov« (odškodnin igralcem, ki lahko dobijo izpisnico). Predsednik združenja italijanskih nogometašev Campana je ob koncu včerajšnjega srečanja s predsednikom FIGC Matarresejem in predsednikom lige Nizzolo izjavil, da niso dosegli sporazuma, zato 11. junija v A ligi (15. povratno kolo) ne bodo igrali, kar pomeni, da tudi Totocalcia ne bo.
Glede na dosedanje izkušnje ob podobnih napovedih stavk pa lahko zapišemo, da je verjetno tudi tokrat ne bo: preveliki so interesi (zlasti finančni), da ne bi pravočasno dosegli sporazuma.
Milan proti Medellinu za medcelinski pokal
BOGOTA (Kolumbija) - Pokal Liber-tadores (južnoameriški nogometni pokal) je letos osvojila kolumbijska ekipa Me-dellin, ki se bo tako za medcelinski pokal pomerila z Milanom, zmagovalcem evropskega pokala prvakov. Srečanje bo decembra v Tokiu.
Kolo pred koncem jugoslovanskega prvoligaškega prvenstva je znan novi prvak: po 23 letih je to moštvo Vojvodine, ki je moralo v sušnih letih celo iz 1. lige. Senzacije namreč ni bilo, Vojvodina je opravila s Slobodo, tako da je odpadla možnost, da bi veliki favorit prvenstva, Crvena zvezda, v zadnjem kolu še lahko prišla prav na vrh.
Vojvodina je izkoristila probleme velikih klubov, ki vsako leto menjajo ekipe in igralce nagrajujejo za prestope tako bogato, da jih premije potem ne morejo več stimulirati. Vojvodina ima razmeroma mlado moštvo, zanimivo pa je, da v njem igrata dva od C. zvezde izposojena igralca (Punišič in Joksimovič), medtem ko je njen glavni adut veteran Miloš Šestič, ki je nekoč tudi igral za C. zvezdo. Šestič je v zadnji tekmi s Slobodo dosegel dva gola, druga dva pa sta dosegla Vorkapič in Vujačič. C. zvezda je z 2:1 premagala Budučnost. Tekmo leta je igrala Rijeka z Dinamom, zmagala je z golom Mladenoviča z bele točke ter se tako rešila odhoda iz lige. Gugoljev Že-
Ijezničar je namreč z 2:0 premagal Osijek, Napredak pa je z istim izidom izgubil v Mostarju. Tako bo moral iz 1. lige Napredak, ki v zadnjem kolu ne more več prehiteti ne Rijeke in ne Železničarja, ki je bil boljši v medsebojnih tekmah.
Eno najodmevnejših zmag si je zagotovil Hajduk z golom Bokšiča v gosteh pri Spartaku, to pa za Spličane pomeni uvrstitev, ki prinaša nastop v pokalu UEFA. Hajduk zaradi kazni seveda ne bo igral v Evropi, odslužil pa bo del kazni. Dinamo je čisto blizu Evropi, potrebuje le zmago nad Spartakom v zadnjem kolu. Rad in Radnički sta tudi še v igri, a le za dodatno mesto, ki ga je Jugoslavija dobila po kazni za Angleže, tretji jugoslovanski klub pa bo moral igrati še kvalifikacije s francoskim klubom. Po dveh letih je to spet bilo prvenstvo brez »madeža«, k temu so precej prispevale enajstmetrovke, ki so onemogočile del kalkulacij. Toda malo je verjetno, da bodo 11-met-rovke streljali tudi v prihodnji sezoni, kajti FIFA pripravlja natančnejše in-štrukcije za ligaška nacionalna prvenstva.
V II. ligi pa se je Olimpija naposled povzpela prav na prvo mesto. Razplet kola je bil prav sanjski za Ljubljančane. Tekmeca sta bila namreč neuspešna, Bo-rac je izgubil v gosteh z Lirijo, Proleter pa je doma po enajstmetrovkah osvojil le točko z Radničkim. Možnosti Ljubljančanov za uvrstitev v I. ligo so zdaj naravnost fantastične, utegne se namreč zgoditi, da bodo »zeleni« potrebovali le še zmago doma z Mačvo. Tokrat so imeli Ljubljančani s Pelistrom kar precej težav, celo uro so namreč potrebovali, da so v dežju zlomili njegov odpor. Prvi gol je dosegel Dinko Vrabac, drugega pa Peter Ameršek. Kakih 5000 navijačev je bilo spet navdušenih nad Olimpijino igro.
Olimpija bo v nedeljo gostovala pri Sutjeski, prihodnjo nedeljo pa doma igrala z Mačvo. Na tej tekmi pričakujejo nad 15.000 navijačev, kajti to naj bi bila po petih letih prvoligaška promocija Olimpije. V zadnjem kolu bo Olimpija gostovala še pri Bački.
Napredovanje Juventine v prvo amatersko nogometno ligo
Jutri čaka Štandrežce novo priznanje
Dam v Barkovljah (19.00) start mednarodne regate
Že petič Trst - Brioni
Drevi bo izpred sedeža Tržaškega pomorskega kluba Sirena štart že 5. mednarodne regate Trst-Brioni, ki jo pod pokroviteljstvom delovne skupnosti Alpe-Jad-ran prirejata naše društvo in sorodno društvo Mornar iz Pulja.
Za letošnjo izvedbo pričakujejo rekordno udeležbo jadrnic, zajamčena pa je tudi kakovost, če vemo na primer, da so se že prijavila plovila kot so Uragan (zmagovalec zadnjega Jesenskega pokala), Ippodromo di Montebello, Perla in tako naprej, ob zaključku naše redakcije pa je bilo vpisovanje na Sireninem sedežu v bistvu še v teku.
Štart prve regate bo ob 19. uri v Barkovljah, udeleženci pa bodo po nočni plovbi po Fažanskem kanalu prispeli v Brione/Pulj. Najboljše uvrščena jadrnica bo prejela Pokal Marina ACY, najbolje uvrščena jadrnica v najštevilčnejšem razredu pa bo deležna pokala Sirene.
Druga regata bo štartala v nedeljo zjutraj ob 8. uri izpred Marine ACY Pula, cilj pa bo v Brionski luki, na Brionih bo tudi nagrajevanje. Najbolje uvrščena jadrnica bo prejela pokal Brioni, prvouvrščena jadrnica v najštevilčnejšem razredu bo prejela pokal Mornar.
Po obeh regatah dobijo nagrade tudi prvi trije uvrščeni v vsakem razredu.
V žiriji regate so vsedržavni sodnik Tullio Sain, Edi Filipčič, Bruno Bogateč in Bogdan Stanič.
Napredovanje Juventine v 1. amatersko ligo prav gotovo sodi med vidnejše športne dosežke na Goriškem. Štandreška ekipa je bila zaradi tega uspeha deležna številnih pohval, pred dnevi pa so ji priznanje izročili tudi predstavniki SKGZ in ZSŠDI, na družabnem srečanju v Štandrežu pa so dobili plaketo olimpijskega komiteja.
Da uspeh slovenskih nogometašev ima širše razsežnosti, potrjuje tudi dejstvo, da bosta ekipo in njeno vodstvo sprejela tudi predsednik goriške Pokrajine Gian Fanco Crisci in goriški župan Antonio Sca-rano. Sprejem na Pokrajini bo jutri ob 11.30, uro kasneje pa bodo predstavniki Juventine na županstvu, kjer bodo dobili priznanje iz rok župana Scara-na.
Vedno v soboto pa bo ekipa odigrala tretje in odločilno srečanje za vstop v finale na turnirju v Zagraju. Ob 16. uri se bo srečala s Pierisom. V primeru zmage bi se Štandrežci uvrstili v finalni del, čeprav je treba vedeti, da tudi remi bi ekipo peljal v finale, odvisno pač od izida srečanja med Beglianom in Aurisino.
Selekcija 2. AL boljša
2. AL - 3. AL	3:2 (po 11-metrovkah, 0:0)
SELEKCIJA 2. AL: Spessot, Livon, Travagin, Bu-dicin, Cucit, Interbartolo, Godeas, Silvestri, Persog-lia, Sartori, Cingerli (Montanari, Pizzi, Mucchiut, Trevisan, Ranocchi, Tesolin).
SELEKCIJA 3. AL: Gergolet, Conforti, Calvani, Maso, Sturm, Bartussi, Sambo, Ambrosi, Casagrande, Zuppel, Divacchi.
Šele streljanje 11-metrovk je odločilo zmagovalca na srečanju med najboljšimi igralci goriške tretje in druge amaterske lige. Srečanje na Rojcah, ki si ga je ogledalo kakih 800 ljudi, je bilo dokaj izenačeno in zanimivo za oko.
Kot smo povedali, v vrsti drugokategornikov so nastopili tudi predstavniki Juventine (Tesolin, Cingerli, Travagin in Trevisan), medtem ko je v izbrani vrsti 3. AL nastopil vratar Sovodenj Sandi Gergolet.
CICIBANI
NATISONE - SOVODNJE	4:2 (2:2)
STRELEC: Kristjan Devetak v 1. in 14. minuti.
SOVODNJE: S. Černič, Ožbot, Petejani (Marušič), M. Černič, K. Devetak, Pellegrin (M. Devetak), Pete-jan.
Mladi Sovodenjci, ki so zmagali v goriškem delu prvenstva cicibanov, so imenitno začeli, saj je že v prvem napadu Kristjan Devetak s strelom s strani presenetil domačega vratarja. Toda na težkem in slabem igrišču so se domači cicibani bolje znašli. Kljub temu je Kristjan Devetak v 14. minuti še drugič povedel Sovodenjce v vodstvo.
V drugem polčasu je najprej Manuel Devetak zgrešil izjemno priložnost, Kristjan Devetak pa je zadel prečko. Potem so sovodenjski cicibani močno popustili in domačini so po številnih priložnostih dosegli še dva zadetka in zasluženo zmagali.
Jutri ob 17. uri čaka Sovodenjce na domačem igišču še zadnja tekma v tej finalni skupini popr-venstva cicibanov. (E. Čurlič)
Dean Oberdan
totocalcia
Atalanta - Juventus	x	2
Cesena - Piša	1
Fiorentina - Lecce	1	x
Verona - Bologna	1
Lazio - Inter	2
Milan - Roma	1x2
Napoli - Sampdoria	1	x
Pescara - Como	1	x
Torino - Ascoli	1
Avellino - Cremonese	x
Taranto - Catanzaro	1
Palermo - Foggia	1x2
Fano - F. Andria	x
Dean Oberdan (letnik 1972) Je začel svojo košarkarsko pot pred približno desetimi leti pri Boru kot minikošarkar. Do te sezone (1988/89) je ostal pri Boru in uspešno igral v vseh mladinskih kategorijah. V tej sezoni je nastopil s kadetsko vrsto Jadrana Farco, s katero se je tudi uvrstil v meddeželno fazo. Dean je že stalni član italijanske kadetske reprezentance in gotovo eden naših najbolj perspektivnih košarkarjev sploh. Prejšnji teden je Aljoša Gergolet pravilno napovedal 9 rezultatov.
Razplet dirke v Rimu je težko predvideti. Ugodno postavljen na startu je Dado OM (sk. 2). Pozor na konja Evol-vo Mis (1), tudi če je zanj štartna številka neustrezna. Od skupine X naj omenimo Etrusca, nedavnega zmagovalca podobne sheme.
Glede na kategorijo bi moral drugo dirko v Rimu dobiti Guardiacaccia (X). Nevarna zanj je šprinterka Flavar-na (2). Kljub štartu v drugi vrsti naj omenimo še konja Feroceja (1).
Bazo lahko sestavimo z Belzebujem (X), ki dirka v zanj lažji kategoriji. Pozor na konja Gran Flash (2), ki v zadnjih dirkah vedno zadeva v črno. Presenetil bi lahko Grease Gar (1).
Frescona (X) je res v formi in torej naš favorit v Firencah. Za zmago se bo potegoval tudi finišer Extro Toscano (2). Solidni Folgore Om (1) lahko preseneti.
Če se bo znal izogniti napakam je v Tarantu favorit Garrincha (1). Elverun je v formi (X). Od skupine 2 naj omenimo regularnega Ebamesa Mo.
V	Trstu bi lahko slavil zmago Gim-my Catti (1), ki je bil na prejšnji dirki drugi. Paziti se mora na konja Effe effe (X). Konja Fibcora Mo oškoduje štartna številka, a mu velja slediti (2).
Dirka tris
V	Firencah bo štartalo 20 konj. Naši favoriti: 19 Distilo, 16 Fico del Lario; 17 Flyng Victoria. Za sistemiste: 14 Enio Motececo; 3 Escalon; 9 Buspin Chic.
1.	—	prvi	2
drugi	X	1
2.	—	prvi	X
drugi	1	2
3.	—	prvi	X
drugi	2	1
4.	—	prvi	X
drugi	2	1
5.	—	prvi	1
drugi	X	2
6.	—	prvi	1
drugi	X	2
obvestila
OBČNI ZBOR ŠZ BOR Športno združenje Bor sklicuje v ponedeljek, 12. t. m., svoj redni občni zbor v prostorih Borovega športnega centra pri Sv. Ivanu s prvim sklicanjem ob
20.00	in z drugim ob 20.30.
Dnevni red:
1.	Otvoritev občnega zbora
2.	Izvolitev delovnega predsedstva
3.	Poročilo predsednika
4.	Razprava o poročilu in pozdravi
5.	Razno.
ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI sklicuje danes, 2. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v dvorani tržaškega pomorskega kluba Sirena v Trstu, Bar-kovlje, drevored Miramare štev. 32, tel. 422696, 19. deželni redni občni zbor.
Dnevnik red: 1. otvoritev občnega zbora; 2. sprejem novih članov: 3. izvolitev organov občnega zbora; 4. poročila; 5. pozdravi in diskusija na poročila; 6. razrešnica odboru; 7. volitve novega odbora;
8. zaključki.
JK ČUPA
prireja 4 tečaje na jadralnih deskah za mladince in odrasle. Tečaji bodo tedenski: 12. - 17. 6.. 19. - 25. 6. in 27. 6. -
1.	7. ter nedeljski: 18. 6., 26. 6., 2. 7. in 9. 7. Prijave in informacije v tajništvu na društvenem sedežu ob sobotah ali po telefonu na št. 299442 od 14. do 16. ure.
TPK SIRENA
organizira naslednje JADRALNE TEČAJE: za otroke od 8. do 14. leta - 1. tečaj OPTIMIST od 15. do 26. junija 1989 in 2. tečaj OPTIMIST od 24. julija do 4. avgusta 1989; za mladince in odrasle SNIPE-FINN-420-FJ od 3. do 8. julija in VVINDSURF od 17. do 22. julija 1989. Tajništvo je odprto vsako soboto od 14.30 do 17.30.
SPDT
prireja v dneh od 26. avgusta do 2. septembra tradicionalni enotedenski pohod v hribe, v Dolomite Brente. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20/2. nad., tel. 767304) ob uradnih urah. Vse informacije pri Angelu Ker-mecu (tel. 44016).
JADRALNI KLUB ČUPA prireja začetniške tečaje jadranja za otroke od 6. do 14. leta starosti v naslednjih terminih: 1. od 12. 6. do 23. 6.;
2.	od 26. 6. do 7. 7.; 3. od 10. 7. do 21. 7. Prijave in informacije na sedežu JK Čupa ob sobotah ali telefonsko na št. 415797 od 10.00 do 11.00.
FC PRIMORJE
sklicuje v torek, 6. junija, v Kulturnem domu na Proseku REDNI OBČNI ZBOR ob 20.30 v 1. sklicanju in ob 21. uri v 2-sklicanju s sledečim dnevnim redom; izvolitev predsednika občnega zbora, poročila predsednika, tajnika, blagaj' nika in poročilo nadzornega odbora, diskusija, volitve in razno. Vabljeni vsi člani in simpatizerji.
PLAVALNI KLUB BOR vabi svoje člane na ZAKLJUČNO TEK' MOVANJE, ki bo v bazenu pri Al tur* 1 2 3 4 5 * * 8 jutri, 3. junija, s pričetkom ob 16. uri-Ogrevanje v vodi od 15.30 dalje.
PLAVALNI KLUB BOR sporoča, da se je vadba že zaključi razen za tekmovalno skupino, ki “ nadaljevala z normalnim urnikom 0 16. 6.
REKREACIJSKI ODSEK KD OTON ŽUPANČIČ	v
iz Štandreža organizira teniški tui» , spomin na Renca Faganela. Tekm ^ v nje bo zadevalo igre posamezniku 0, moški in ženski konkurenci. RrV!n jU' boji se bodo začeli že v soboto, ?• nija, zato se bo vpisovanje zakljut
t. m.	.jel.
Prijave sprejemajo Bojan Maku ^,aj. 20734), David Mučič (tel. 83271) i» ter Nanut (tel. 21852).
Na atletskem državnem finalu 100 m z ovirami Dijaškega prvenstva
Macchiutova (Slomšek) osvojila srebro
Zmagovalka jo je prehitela le za 2 stotinki sekunde
Na državnem finalu Dijaškega prvenstva v atletiki, ki je bil v Messini od 29. do 31. maja, je dijakinja tržaškega slovenskega učiteljišča »Slomšek« Margareth Macchiut dosegla izjemen uspeh, saj je med naraščajnicami osvojila srebrno odličje v teku na 100 m z ovirami.
Kljub temu da se Macchiutova na dan finala na startu ni predstavila v najboljši formi (ponoči jo je zgrabila kolika), je tekmovala odlično in je prišla do cilja z ramo ob rami florentinske atletinje Fissijeve. Fotofiniš je žal prisodil zmago slednji za dve stotinki sekunde (to odgovarja približno dvema centimetroma). Fissijeva je tako zmagala s časom 14"34, Macchiutova pa je dosegla čas 14"34. Na obe časovni meritvi je vplival močan nasprotni veter, saj sta bili obe atletinji v kvalifikacijah boljše, Margareth je s časom 14''26 celo izboljšala svoj osebni rekord.
Za Margareth Macchiut, ki tekmuje za tržaško društvo Edera, to ni prvi velik uspeh. Lani je med kadetinjami na razdalji 80 m z ovirami osvojila naslov državne prvakinje, postavila nov deželni rekord in zasedla prvo mesto na absolutnih državnih lestvicah.
Vse kaže, da se ji med naraščaj nicami obeta enako uspešna pot.	(A. Lassich)
Sezona za deskarje je v polnem teku
Čupa se je izkazala
Jadralna sezona je v polnem teku in tekmovalci JK Čupa se vsak vikend udeležujejo raznih prvenstev. Deskarji našega kluba so se 26., 27. in 28. maja udeležili sklepnega dela državnega prvenstva razreda Big. Prvenstvo je priredil Circolo vela Arcolido iz Dor-bol na Gardskem jezeru. Na tekmovanju je nastopilo kar 40 deskarjev. V težki kategoriji so regatirali tudi Paolo Kralj, Andrej Sedmak in Aleksander Bogateč, vsi člani JK kluba Čupa. V srednjem vetru so se pomerili v dveh disciplinah,in sicer v slalomu in trikotniku. Konkurenca je bila res kakovostna, saj so nastopili najboljši sur-ferji iz vse Italije. Naši jadralci so dosegli solidne rezultate. Paolo Kralj je bil 6., Andrej Sedmak je bil 9., Aleksander Bogateč pa 11. V ženski kategoriji je zmagala Čuti Salvati, v moški pa Paolo Caramante.
V nedeljo se je začelo tudi consko prvenstvo za najmlajše jadralce. Prvo regato je priredilo beneško društvo Di Porto Velico Veneziano. JK Čupa je
zastopal Ivan Zidarič, ki pa ni imel sreče, saj je pristal na zanj skromno 17. mesto. Prvo mesto je zasedel Pinel-li, drugi pa je bil lanski evropski prvak Bonifaccio. (D. P.)
Med nagrajenci tudi A. Peric
Najboljši športniki dežele Furlanije-Julijske krajine bodo deležni posebnega priznanja na slovesnosti, ki bo v ponedeljek, 5. junija, ob 18. uri na videmskem gradu. »Zlate, srebrne in bronaste orle«, bo dobilo 74 športnikov, ki so se izkazali v tej sezoni. Ob tem bodo prireditelji, deželni odbor CONI, dežela FJK in Združenje športnih novinarjev, podelili še 5 priznanj za življenjsko delo v telesni kulturi.
Med nagrajenci bo tudi Slovenec iz Laškega, kanuist Alessandro Peric, ki je lani sodeloval na seulski olimpiadi. Povejmo, da bodo na videmski manifestaciji podelil 5 zlatih, 18 srebrnih in 52 bronastih orlov.
Teniško prvenstvo mder 12 v Tevžu D’ Aquilea
Jutri v Vidmu moški odbojkarski deželni finale under 14
A. in B. Plesničar tretja
Nastopata Sloga in Val Tekno Progres
Pred dnevi se je v Terzu D'Aquilea končal turnir, ki je veljal za deželno teniško prvenstvo kategorije under 12 v moški in ženski konkurenci. Na igriščih tamkajšnjega društva so se med sabo pomerili vsi deželni igralci, ki spadajo v to kategorijo. Med njimi so seveda tudi tokrat bili Gajini tekmovalci. Od slednjih sta se Borut in Aleš Plesničar uvrstila na skupno 3. mesto za zmagovalcem Davidom Ruzzierijem iz Trsta in drugouvrščenim Aleksandrom Pausijem iz Gorice. Za brata je to nedvomno lep dosežek, predvsem še za mlajšega Aleša, ki se je uspel pvrstiti med leto starejše in bolj izkušene tekmovalce. Naslov deželne prvakinje je zasluženo pripadel Valentini Dacunto iz Gradeža pred Chiaro Cissi iz Gorice. Ostalim Gajinim predstavnikom pa žal ni uspelo preiti pr-
vega kola. Vsak nastop pa jim gotovo rabi za nabiranje izkušenj, ki naj bi jih izkoristili predvsem prihodnje leto, ko bodo nastopali še vedno v isti kategoriji. V ponedeljek sta Borut in Aleš Plesničar, z njima pa še Martina Ku-fersin spet stopila na igrišče, tokrat v okviru ekipnega tekmovanja Baby Davis. V Gradežu so se pomerili s tamkajšnjo ekipo v srečanju, ki je veljalo za deželni polfinale. Gajina ekipa je zmagala s končnim izidom 2:1 in si tako zagotovila mesto v finalu, ki bo na vrsti že v nedeljo, proti zmagovalcu srečanja med društvoma Ato iz Opčin in Zaccarelli iz Gorice.
POSAMEZNI IZIDI
Borut Plesničar - Bertoli 6:2, 6:1, Ku-fersin - Dacunto 0:6, 0:6, Borut in Aleš Plesničar - Bertoli Palella 7:5, 6:2.
(Alma)
Košarkarska Trofeja propaganda
Brežanom slovenski derbi
BoR adriaimpex - breg •
D	(2
v	ADRIAIMPEx: Jagodic 2,
SL 1 Jogan 44 (8:22), Kov, 14 (5:5), Uršič 13 (1:2), 1 BjbSni p?žar 3 (1:2), Štokelj.
(1:31 7?: Žerjal, Kocjančič 2, C. MČ Aoren 6 (0:2), Klabjan 19 nj ^ & (0:4), Gobbo 21 (i:2), Ca: 1. 5 (Vriali 15 (E3). Tri točke: Sa Brežfl 5'ah', ingot, Gobbo, Ze Svojo t 50 Že na 2ačetku uvelj Prvi x , Sno premoč in tako vodi druoi etrtmi z delnim izidom 26:1 Padno?etrtmi 80 se g°stie zaradi : domačinreCne Višine v Primerja
Srali n i' ^ S° Za let° mlaiŠi' kar
Poloč K 140 :13)' kl 50 1° obdrž bila Ce sretanja. V tretji četn šnjih19ra povsem različna kot v svoj Domačini so vzeli vajeti :
iiaqV?ke in se Brežanom pri Pie sr,0^k (56:65). V zadnjem del korali nekateri Brežani dsop?”® kl°P- Domačinom pa Pri DUblaŽiti poraZ'
in j/. Bregu sta se odlikovala c borov an’ treba pa je pohvalit Zelo s^k ki 80 učinkovito reagir ------- prvo polovico tekme, l
1. MOŠKA DIVIZIJA
NETEKMOVALNA SKUPINA BREG - BARCOLANA 85:81 (38:38)
BREG: Schiulaz 2 (0:2), Pavlica 7 (1:2), Koren 23 (3:4), Debeljuh 23 (3:6), Bapdi 7 (1:4), Salvi 18 (4:5), Denis Salvi (0:2), Zobec (0:1), Corbatti 5 (1:1), Per-tot.
TRI TOČKE: Pavlica 2, Debeljuh 2.
Brežani so končno osvojili prvi dve točki v tem prvenstvu in to prav v zadnjem kolu. Moštvi sta si bili enakovredni, tako da je bil izid v ravnovesju vse do poslednjih minut. V teh fazah so bili domačini prisebnejši ter so z nekoliko športne sreče na koncu tudi zmagali.
Za uspeh je treba pohvaliti vse igralce, od trenerja Corbattija do Debe-Ijuha, od Salvija do Korena. Naši so nastopili v skoraj popolni postavi ter jasno dokazali, da bi z resnejšim odnosom do dela lahko dosegli več.
(A. Pavlica)
MINIBASKET
PRVI KOŠI
V nedeljo je bilo na sedežu društva Libertas pri Sv. Ivanu nagrajevanje turnirja Prvi koši, ki se ga je udeležilo 13 ekip, od katerih dve naši, in sicer Polet ter združeno moštvo Bora in Brega.
Zaključna prireditev je bila zares pestra, nagrajevanje pa dokaj bogato.
Jutri bo v telovadnici Benedetti v Vidmu moški deželni finale v odbojkarski kategoriji under 14. Na tem finalu bodo sodelovali zmagovalci pokrajinskih faz, med štirimi udeleženci finala pa sta kar dve slovenski ekipi, to sta Sloga in Val Tekno Progres. Žreb je nanesel, da se bosta naši ekipi med sabo pomerili že v polfinalu, v najslabšem primeru imamo tako kot Slovenci že zagotovljen najmanj nastop v velikem finalu. Glede na dosedanjo tradicijo je goriška ekipa favorit, lahko pa bi celo naskakovala naslov deželnega prvaka, če vemo, da gre v bistvu za isto ekipo, ki se je že udeležila finala under 15.
SPORED
15.30 Voley Bali Udine Videm - Prata Pordenon; sledi Sloga - Val Tekno Progres; sledita finala za 3. in 1. mesto.
Ženski deželni finale under 14 pa bo 18. maja v Tržiču.
Ženski superminivolley
Na Tržaškem sedem naših v četrtfinalu
Članska odbojkarska prvenstva so za nami. Počasi se iztekajo tudi vsa mladinska. Izredno živo pa je na Tržaškem še na področju ženske super mini odbojke. Letos je bilo na tem prvenstvu prijavljenih približno 40 ekip, ki so bile razdeljene v osem izločilnih skupin, v četrtfinale pa sta napredovali po dve ekipi iz vsake skupine. Teh šestnajst ekip je sedaj razdeljenih v štiri skupine po štiri. Zmagovalci skupin se bodo nato za naslov pokrajinskega prvaka potegovali z nastopa-
njem v finalu, kjer se bodo ekipe (teh bo štiri) pomerile vsaka proti vsaki.
V četrtfinale se je prebilo tudi sedem naših ekip in sicer zmagovalci četrte, pete, šeste in sedme izločilne skupine, to so Bor D, Sloga B, Bor B in Sloga A ter drugouvrščeni v 2., 3. in 7. skupini, to so Sloga C, Sokol B in Kontovel.
Četrtfinalne tekme bodo na sporedu že v teh dneh in sicer:
Jutri, 3. junija (telovadnica v Istrski ul.): 15.30 OMA A - Altura, 16.30 Ricrea-tori Brunner - Kontovel.
Ponedeljek, 5. junija (stadion 1. maj): 15.30 Sloga A - OMA B, 16.30 Bor B - De Tommasini; (telovadnica Roli): ob 17.00 Ferroviario - Virtus, 18.00 OMA D - Sokol B.
Torek, 6. junija (telovadnica na Opčinah): 15.00 Sloga B - Ricreatori Stupa-rich, 16.00 Bor D - Sloga C.
Zmagovalci obeh tekem iz vsake skupine se bodo pomerili v polfinalu, datum
teh srečanj zaenkrat še ni znan. (INKA)
Pregled na Goriškem
Slab obračun v 1. diviziji
Na sporedu je bilo 20. kolo in do konca prvenstva manjkata le še dve koli. Tokrat je bil obračun naših šesterk zelo slab. Praporvci so izgubili tekmo, ki je bila zanje prestižnega pomena, 01ympia pa je na domačih tleh klonila pred Gradom.
IZIDI 20. KOLA: Tomana - Corridoni 3:0, 01ympia - Grado 0:3, Cormons -Mossa 1:3, S. Luigi - ACLI Ronchi 3:0, Intrepida - Naš prapor 3:0.
Ženska vrste Soče, ki je letos nastopala v 2. ženski diviziji na Goriškem
LESTVICA: S. Luigi 40, Intrepida 38, Naš prapor 30, Grado in Caldini 26, 01ympia 20, Mossa in Torriana 14, Corridoni 12, ACLI Ronchi 10, OK Val in Cormons 4.
1. ženska divizija
IZIDA FINALNIH SREČANJ: Cormons - S. Luigi 3:2, S. Luigi - Cormons 3:0.
V	D ligo napreduje ekipa S. Luigi.
Superminiodbojka
V	nedeljo je bil v Štarancanu finalni del tega prvenstva, ki je odločal o ženskem pokrajinskem prvaku.
IZIDI FINALNEGA DELA
SKUPINA A: Staranzano - Fincantieri B 2:0, Fincantieri B - Šanson Lucinico 0:2, Šanson Lucinico - Staranzano 2:0.
SKUPINA B: Pieris - Fincantieri A 1:1, Šanson Lucinico B - Fincantieri A 1:1, Šanson Lucinico B - Pieris 0:2.
FINALNI IZIDI: Šanson Lucinico A -Fincantieri B 2:1, Pieris - Staranzano 1:2, Šanson Lucinico A - Staranzano 1:2.
V	deželni finale se uvrstita Staranzano in Šanson Lucinico, v moški konkurenci pa Val in 01ympia, ki bosta tekmovala 25. junija v Trstu.
Miniodbojka
Od 26. junija do 1. julija bo državni del prvenstva v miniodbojki v Caspoggiu pri Sondriu. Moško goriško vrsto bodo branili igralci ekip OK Val, med ženskami pa si je priborila pravico do tega tekmovanja ekipa Staranzana.
Turnir giocavolley
Turnir bo v Tržiču na glavnem trgu, 4. junija. Prisotnih bo veliko število moških in ženskih ekip, med katerimi tudi slovenske. (MJ)
Turnir Miramar
Dijaki Kosovela danes v finalu
Moški turnir za nižje srednje šole, ki ga je priredilo šolsko skrbništvo pod pokroviteljstvom tržaške tovarne testenin Miramar, je prišlo do zadnjega dejanja, saj bodo že ta teden na sporedu finalni boji. V boju so ostale še štiri šole in sicer Divisione Julia, Fonda Savio, Čampi Eli-si in openski Srečko Kosovel, ki je bila tudi edina slovenska šola na turnirju.
Finale bi moral biti na sporedu že prejšnji teden v telovadnici Suvich, ker pa je ta začasno zaprta, bodo tekme danes, v telovadnici v Ulici Monte Cengio. Kosovelovo ekipo sestavljajo dijaki, ki branijo tudi barve Sloge v prvenstvu under 14. Finalni del turnirja bo" ob 15.30. Na vrsti bosta dve izločilni tekmi, nato pa mali in veliki finale. Ob 21. uri bo v isti telovadnici prireditev tednika Tries-te šport Supervolley 89. (Inka)
Na 16. izvedbi balinarskega turnirja za Kraški pokal
Frasovi balinarji že tretjič uspešni
feo -ze^^lmarji nedvomno proživa-    ■	. —
v° trenutn u9odne trenutke. Krašovci ehstVfl a° v vodstvu zamejskega pr-Vfl Vsake0flSobot° pa so dokazali, da so ti) U9ankfl !?asProtnika prava nerešlji-Un* v f*haln 80 na lastni koži obču-dn ii Sot,m obračunu predvsem ba-Tu^irion,0!3, 80 Proti razigranim
>g' •“ piuii jazigič Jo je h «1 visoko izgubili z 1:11.
Vi'h des ‘Qbenem najkrajši finale za-C tedkokri 1ZV6db kraške9a pokala biL fihal?^daj 86 z9odl' da ie razlika Jjokrlit t0lna tako očitna, ko ttiesi' kar rtm,ed zgoničani in Na slUž>olid°kazuje, da je bilo p..„ žajlo. Joka in tovarišev več kot za-Pok	bila obenem že tretja
ih j d ^rasova zmaga na Kraškem
ži^ toJJbnna tako očitna,
- 0' ’ t med Zgoničani in Nabre
dnlč-ami;« ^ l~ ________
kot je
‘Ja ■; iti	zmaga na ivrasKem
hhj edjf. Ognjeni dosežek predstav-i.Obr,^ 7Ven rekord, s katerim
V JohaJ ,	— ---------
hetJ9ojm.a nialokatero društvo.
VrettienuSe- ie v s°boto ob kras-
zbralo 14 četverk (7 iz
zamejstva in prav toliko iz Slovenije m_Hrvaške), ki so merile moči na zgo-niških in repenskih stezah.
Kljub temu da se je igralo na čas (uro in 20 minut), se je vseh 12 izločilnih srečanj končalo pri 11 točkah. Pa tudi v 4 izločilnih skupinah je zmagovalec gladko napredoval z dvema zmagama. Že podatek, da so se v polfinalni skupini (po tri ekipe) uvrstili kar štiri zamejski predstavniki od šestih možnih, nam jasno priča, da se balinanje pri nas vedno bolj uveljavlja in se z naglimi koraki iz dneva v dan vedno bolj razvija.
IZIDI
SKUPINA 1
Nabrežina - Hrast 11:7, Hrast - Kras 9:11, Nabrežina - Kras 11:1. Napredovala je Nabrežina.
SKUPINA 2
Slovin - Polet 11:2, Danica - Polet 11:7, Slovin - Danica 11:7. Napredoval je Slovin.
SKUPINA 3
Sokol - Aluminij 11:5, Alumini Rovna 5:11, Sokol - Rovna 11:3. Nap doval je Sokol.
SKUPINA 4
Kraški dom - Castau 11:8, Casta Jama 11:6, Kraški dom - Jama 1 Napredoval je Kraški dom.
POLFINALE.
SKUPINA A: Kraški dom - Slo 9:5, Kras - Slovin 11:4, Kras - Kra dom 8:4.
SKUPINA B: Sokol - Tabor 11:8, ’ bor - Nabrežina 11:2, Sokol - Nabrc na 11:4.
FINALE ZA 1. MESTO: Sokol - K
11:1.
FINALE ZA 3. MESTO: Taboi Kraški dom 11:7.
KONČNI VRSTNI RED: 1. Ki (DelFAnno, Šuc, Doljak, Emili); 2. ! kol; 3. Tabor; 4. Kraški dom. (Z. S.)
Sokolovim košarkarjem ni uspelo v zadnjem kolu regularnega dela premagati Fiamme in tako niso dosegli velikega meta, da bi napredovali v promocijsko ligo. Fiamma sicer mora še jutri odigrati zaostalo srečanje z moštvom ACLI. Le-to pa ima kar štiri igralce izključene in tako je seveda Fiamma absolutni favorit. Na sliki (foto Magajna) sokolovec Klanjšček (v svetlejšem dresu) pri metu na koš.
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 2.700.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000.- din, trimesečno 85.000.-din, letno 320.000,- din, upokojenci mesečno
25.000.	- din, trimesečno 65.000 - din, polletno
120.000.	- din, letno 240.000,- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko Waltritsch
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
2. junija 1989
Med vajami za nastop na proslavi obletnice ustanovitve karabinjerskih oddelkov
Pri trčenju dveh helikopterjev v Rimu sta umrla dva karabinjerska podčastnika
RIM — Nekaj minut pred 13. uro sta včeraj strmoglavila dva karabinjerska helikopterja, ko sta letela nad Villo Borghese v Rimu. V nesreči sta umrla dva karabinjerska podoficirja, medtem ko sta bila dva karabinjerja le laže ranjena. Oba ranjenca so prepeljali v bolnišnico San Giacomo, kjer pa so jima ugotovili le podplutbe na raznih delih in nekaj prask. Umrla sta 43-let-ni Nicola Perretta in 49-letni Ugo Enzo Cortesi.
Do nesreče je prišlo med vajami za nastop na proslavi 7. junija ob 179. obletnici ustanovitve karabinjerskih oddelkov. V formaciji je letelo 7 helikopterjev, ko naj bi se po trditvah nekaterih funkcionarjev Enela, ki so nesrečo videli skozi okna osrednje direkcije, dva helikopterja dotaknila s kraki rotorja. Eden od njiju je takoj nato treščil na trg Piazza di Siena in eksplodiral, posadki drugega helikopterja pa je uspelo, da se je še nekaj časa obdr-
žala v zraku in nato med poskusom zasilnega pristanka usmerila helikopter v vejevje bližnjih dreves (na sliki AP), približno 50 metrov stran od kraja trčenja. Obema pilotoma je tudi uspelo, da sta izkočila iz helikopterja, še preden se je ta vnel. Na prvem helikopterju pa je ob trčenju ob tla takoj izbruhnil požar in nesrečnima pilotoma ni bilo več pomoči.
Helikopterja sta bila vrste AB 412 in spadata med najmočnejše helikopterje, s katerimi razpolagajo karabinjerji in policija. Helikopter so na podlagi ameriškega izvirnika razvili in izdelali v Augusti. Njegova potovalna hitrost znaša 230 km na uro, naj večja pa 260 km na uro. Dolg je več kot 17 metrov in lahko leti na višinah do 4.330 m, v njem pa je prostora za 14 vojakov s polno bojno opremo in dva pilota. Povedati je še treba, da je to prvič, da je v Italiji prišlo do hujše nesreče zaradi trčenja helikopterjev med letom.

Vsaj 13 mrtvih v filipinskem rudniku zlata
MANILA — V filipinskem rudniku zlata naj bi umrlo najmanj trinajst rudarjev, približno tisoč pa naj bi jih bilo živih zakopanih pod zemljo. Do katastrofe je prišlo po dolgotrajnem orkanskem deževju, ki naj bi bilo krivo, da so se nekateri rovi v zlatokopu Mo-unt Diwata v bližini mesta Mon-kayo porušili, s tem pa je bil preprečen izhod več kot tisoč rudarjem. Po doslej znanih podatkih naj bi ponekod izbruhnili tudi požari, reševalcem pa je uspelo rešiti 135 rudarjev.
Po nekaterih nepotrjenih vesteh pa naj bi bilo mrtvih približno dvajset, v rovih pa naj bi se v past »ujelo« nad dva tisoč rudarjev. Toda hudo deževje, zaradi katerega so nastale prave reke blata, onemogoča tudi delo reševalnim ekipam. Do popuščanja rovov pa naj bi prišlo zato, ker naj bi blatne reke podrle na desetine rudarskih hišic na površju, vse to pa naj bi povzročilo rušenje rovov pod temi hišicami.
Cobasi bojkotirajo ocenjevalne seje
RIM — Cobasi italijanskega učnega osebja brez sta-leža so ponovno na bojni nogi. Kategorija pripadnikov avtonomnega sindikata je že proglasila stavko, ki bo onemogočala sklepčnost ocenjevalnih sej. Cobasi so predstavili ministru za šolstvo osnutek zakonskega odloka, ki naj bi spremenil vsebino medministrskega odloka o številu otrok v posameznih razredih. Po tem dekretu naj bi bilo v razredih najmanj 20 dijakov, 15 pa v primeru, da je eden od sošolcev fizično ali umsko prizadet. Cobasi zatevajo tudi, naj se umakne zakonski osnutek št. 102, po katerem je mogoče odsloviti učno osebje brez staleža in preprečiti odprtje novih delovnih razmerij. Avtonomni sindikat se poteguje tudi za ohranitev (v šolskem letu 1989-90) stolic za skupinsko in ekipno delo (telovadba in tehnična vzgoja na nižjih srednjih šolah), zahteva pa habilitacijske tečaje, ki naj bodo namenjeni izključno učnemu osebju brez staleža in s 180 dnevi efektivnega dela. Cobasi se tudi upirajo parifikaciji začasnih in letnih suplentov, ki imajo n.pr. zagotovljeno plačo tudi v poletnih mesecih.
V	obtoku bankovci za 100.000 dinarjev
BEOGRAD - Narodna banka Jugoslavije je včeraj poslala v obtok prve bankovce za 100.000 dinarjev, ki so natisnjeni na zaščitenem papirju in imajo zaščitno nitko ter vtisnjen vodni žig. Stotisočak je rdečkaste barve, velik pa je 179,3 krat 82,5 milimetra. Na prednji strani je slika dekleta, simbol mladosti, črke, številke in računalniško oko na zadnji pa predstavljajo povezavo šolstva in tehnike bodočnosti.
V	Narodni banki Jugoslavije so ob izidu novega bankovca povedali, da že pripravljajo dva nova - z vrednostjo 500.000 in milijon dinarjev.
Po napovedih naj bi prišel bankovec za milijon dinarjev v obtok pred petsto tisočakom - že kmalu po novem letu. (dd)
Od včeraj tujci na Visu in Lastovu
BEOGRAD — Tujci lahko od včeraj obiskujejo jadranske otoke Lastovo, Vis in Goli otok. Najnovejši sklep ZIS prepoveduje gibanje tujim državljanom le v nekaterih delih Lastova in Visa. Gre za nekaj manjših območij, ki bodo označena z ustreznimi sporočili, vse potrebne informacije pa bo mogoče dobiti v hotelih in turističnih uradih. V turistični zvezi Jugoslavije pravijo, da pričakujejo pred začetkom glavne turistične sezone sprejetje dveh aktov, ki bosta urejala plovbo tujih plovil in podvodne dejavnosti na teh območjih.
Dotlej bodo veljali sedanji predpisi, ki prepovedujejo navtikom iz tujine pluti po teh območjih in se ukvarjati s podvodnimi dejavnostmi, (dd)
V Veliki Kladuši uvedli posebne ukrepe
VELIKA KLADUŠA — V Veliki Kladuši so uvedli posebne ne pa izredne ukrepe. To je bilo potrebno storiti, da bi okrepili dejavnost vseh organov in organizacij. To je na predvčerajšnji seji velikokladuškega komiteja za splošni ljudski odpor izjavil njegov predsednik Mehmed Letič.
Posebni ukrepi naj bi po njegovih besedah zagotovili bolj učinkovito delo inšpekcijskih služb, organov za notranje zadeve, tožilstva, sodišča, družbenopolitičnih, samoupravnih in drugih organov pa tudi zaščito družbene lastnine. Če ne bi tako ravnali, bi lahko pričakovali nadaljnje poslabšanje že tako težkega položaja v tem kraju, poroča Tanjug. Letič je zanikal novice, po katerih so »množično a.-r.i, rali« in mobilizirali vojaške obveznike. Dodai je, da so jih razširili nekateri udeleženci protestnega pohoda v Beograd, ki so po vrnitvi v Veliko Kladušo brzojavke s takšno vsebino poslali v Beograd In Sarajevo.
Na seji so menili, da je treba po rednem postopku poklicati na odgovornost vse tiste, ki so med sedemnajstdnevnim mitingom prekšili zakonske predpise. Okrepili so policijske enote, to pa je bilo glede na možno poslabšanje položaja v občini normalno, (dd)
Kljub sirski topovski blokadi blago prihaja v krščanske luke
BEJRUT — Sirsko topništvo že tri mesece strelja na vsako plovilo, ki se približuje libanonski obali. Kljub temu pa niso redki ljudje, ki se za šop dolarjev podajo v nevaren posel pred cevi sirskih topov.
Neki krščanski predstavnik, ki pa je skrbno zamolčal svoje ime, je razložil, da kljub topovski blokadi uspejo poslovati s 15-odstotno zmogljivostjo.
Tri do štiri plovila uspejo vsako noč v popolni temi prispeti v pristanišča Džuneh, Dibail (stari Biblos) in Amšit v severnem Libanonu, ki ga nadzorujejo sile krščanskega generala Miche-la Aouna.
Brodovje šestih manjših libanonskih motornih ladij neprekinjeno pluje iz ciprskega Limasola, kjer je v skladiščih kar 75.000 ton v Libanon namenjenega blaga, do libanonske obale. Kajutni gliserji, jadrnice in celo splavi skrbijo za razkladanje
blaga z ladij, ki čakajo pred obalo izven dometa težkih sirskih havbic.
Pristanišče Džuneh je postalo center tega neobičajnega prometa. V dveh mesecih je dvajsetkrat povečalo svoj promet, tako da posluje na robu svojih zmogljivosti. Ob džuneški operativni obali lahko istočasno pristanejo le tri manjše ladje.
Dvakrat na teden zapluje v Džuneh mali tanker s 1.000 tonami goriva. Prav ta tanker je najbolj priljubljen cilj sirskega in muslimanskega topništva. Ko se ladja pojavi na zaslonih sirskih radarjev, se začne strahoten koncert, ki pa je bil do sedaj zaradi majhne razsežnosti tankerja in neizurjenosti topničarjev neuspešen.
Tranzitne posle vodi kakih deset brodarskih in špediterskih družb, ki imajo svoj sedež v vzhodnem Bejrutu. Neki uvoznik zdravil je zgovorno po-
udaril, da je povpraševanje izredno. Za dobavo dveh kubičnih metrov zdravil pa je moral čakati 40 dni.
Dobički so ogromni, a vezani na prav tako ogromno tveganje. V zadnjih dneh so sirske havbice zadele dve trgovski ladji, ki sta se približevali obali. K sreči ju niso potopili. Te ladje prevažajo v povprečju 20 kontejnerjev. Prevoz enega kontejnerja stane 500 dolarjev, kar je trikrat več kot znaša normalna tarifa. Od 10.000 dolarjev za vsako plovbo 6.000 dolarjev prejme lastnik ladje, 3.000 dolarjev kapitan in posadka kot »nagrado za strah«, 1.000 dolarjev pa prejme špediter. Višina »nagrade za strah« je odvisna od gostote topovskih granat. Ob tem je treba še dodati, da morajo brodarji ciprskim agencijam za vsak kontejner dati bančno jamstvo v višini 3.000 dofarjev.
Ko je to bilo »letak«
Leta 1909 so s podobnim letalom preleteli Rokavski preliv. Ob 80-letntci zgodovinskega poleta pa so v 2.500 urah zgradili letalo, ki je do pičice enako slavnemu »bratu«	(Telefoto AP)
Dogodivščine Luigija Capuana
RIM — Vest naj bo v pouk vsem, ki menijo, da so vrste nepotrebna sitnost, ki se ji lahko izognemo z nonša-lantnim preskakovanjem posameznikov. Luigi Capuano doma iz Beneven-ta in z bivališčem v Rimu je moral oddati obrazec 740. Šel je na pošto, kjer je bilo nič koliko ljudi, ki so že uro ali dve čakali v vrsti pred okenci. Capuano je pričel izvajati svojo strategijo »krčenja« čakalne dobe, vsi, ki jih je prelisičil pa so pričeli nergati in tako pritegnili pozornost poštne policijske agentke.
Policistka ga je zaman skušala prepričati, naj vendar spoštuje pravila omikane družbe in tudi sam potrpežljivo počaka v vrsti. Iz Capuanovih ust se je najprej vsul plaz psovk in kletvic, nato pa je pričel še nevarno kriliti z rokami. Policistka je poklicala na pomoč, prihitela sta dva kolega, vse tri pa je skušal Capuano obdelati s pestmi. Končno je le obsedel v Regini Coeli...
Praznik družine Van Ke