NEDELJSKA IZDAJA ..A... otev.93.Leto I. SPITAL FA DRAVI K Bel el 3 a 15. dec embr.a 1946 . I ar. bi. Bezati pred hudobnimi ljudmi, ,(Vstani,vzemi Dete in Hjegovo mater in beži v Egipt in ostani tam.dokler ti ne porečem;Herod bo namreč Dote iskal,da bi ga pogubil". Takoj od tod, brez priprav,brez potnega načrta,brez premišljevanja o potnih težavah skozi pustinjo in pesek, brez slovesa od prijateljev. V tuji kraj,kjer ne bo poznanih ljudi, kjer govore drug jezik,kjer imajo drugačno vero, drugačne navade,. drugačno nošo. Zakaj, Herod, katerega se vse boji, pred katerim vse trepeta, celo njegovi sorodniki, kateri se nobenega, tudi najbolj hudobnega dejanja ne straši, ta človek išče Lote božje, da bi ga umoril. Tako, Marija,se je Tebi nekoč godilo.Mnogokrat smo mi vsi slišali o tem, žalosti in skrbi polne:;; dogodku iz Tvojega živi j en ja. Zanimiv, in nenavaden se nam je zdel; nismo pa razumeli težav,ki si jih.imela, zato tudi nismo imeli sočutj'1 s Teboj.Slo je brez posebnega pretresa mimo nrs. Kdaj smo pomislili* da se je Tvoj beg v ligi p t že večkrat ponovil v življenju kristjanov? Ed°j smo sploh’ pomislili# se lahko ponovil tudi v našem življenju? Marija, skrbi božati zaradi vere,zaradi Jezusa!Zdaj, ,ra2eh prvih staršev 1 človek "bi po svojem slabotnem razumu po grehu prvih- staršev mogel ' soditi,da so božji mn eni s človekom nekako prekrižani in uničeni *Bog je človeka ustvc^il za0 so bili Izraelci odpeljani v babilonsko odn.asirsko sužnost.Tudi to je imelo velik pomen.-Ir zkropi jeni med orientalskimi narodi,pogosto preganjani in zaničevani,so opravljali veliko misijonsko poslanstvo in pripravljali orient na bodoči evangelij o OdreSeniku.Modri iz Jutrovo dežele,ki so prišli molit, novorojenega Kristusa Kralja,so pač prejeli Izročil, o prihodnjem Odrešeniku ravno po Judih v sužnosti, /Prihodnjo nedeljo dalje/ z,v€iicania nam cas žari V temi je ves človeški rod, v pogubo gre njegova pot, rešitve,miloati šoli. Gospod,usmili se ga Ti! OToha j amo a d v er.it ni čas, Brezmadežna,pripravi na: Tvoj Sin nas c vioLal bo ki l p pogube rešil svet jpet, Ze Zarjua jutranja žari, naznanja Sonce milosti j ta Zarja je Brezmadežna, ki mo5 pekla je zmagalai Vstanimo zdaj iz spanja ve zveličanja nam čas žari! Pripravimo,begunci,sc: Gospod prihaja,blizu je. Domove vrni nam nazaj f odpri nam vsem nebeški raj, očisti srca z milostjo, ki vate,Jozus•upajo, Prižgali smo ljubezni žar, prinesli ovoja srca v dar. Gospod,tolaži;reši nas, okrajšaj nam begunstva čas! O "V7 _1\_X J Ne glede na naslov mi dovoli potrpežljivi bralec}da začnem z muhami,Pa ne s tistimi,ki imajo tako neslaven začetek v smeteh in nesnagi,pa tako Žalosten konec na muhe1 ovca,dasi žive med tema koncema prav veselo zrakoplo.vsko in sladkosnedno življenje. Ampak s tistimi"muhami".ki se zaležejo v glavah in povzročajo navadno prav čudne,zanimive pojave in zgodbe. ITaj te- ne mo-ti or^l.i ačlna,da to bereš v takem članku, k j er naj bi ne bralo o Bogu in ':ar se nanaša Nanj-, Kajti tudi mala muha je stvar--božja in utegne imeti ovoj pomen v božjih načrtilu.Najhr ž si že opazil,da imam. poleg drugih jaz tudi to muho,da ^navajam rad navadne,dandanes bi rekli,boij čanu primerno, ljudske pregovore; ki so cvet ljudsko modrosti,O molku večkrat beremo ta-le dva: , 'Kdor molči, desetim odgovori a Mol o0, ti je zlato>govoriti srebro.Te drugi je cvetka iz nemškega vrta. Proden pa sc zakaf v m / premišljevanje O molku,ki bo najbrž nekoliko dolgočasno, se oddehniva L'e z resnično zgodbo o muhah iz življenja moje najožje žlahte in Iz zgodovine kato" , cerkve v ljubljanski škofiji,To pa nikar misliti,ua l.um jaz od muh ali\ v žlahti z muhami,marveč le to je res-,da imamo tudi jaz in moja sorta ovoje suhe * Ta zgodba zelo posrečeno celo še to doka;, uje,da imajo ne le ( ljudje, ampak tudi v na j nekatere živali svoje muhe odtioc::io-ker je slavna) zgodba gorenjska-svoje muše,po tistem, zgledu?naš ata niso ata ampak papaj pa tudi naša mama niso mama appak mami, Ko so birmovali po Kranjskem še knez in škof dr.Jeglič, '! bo nekoč prišli tudi v kraj,kjer je enega njihovih prednikov pozdravil s slavoloka zagonetni napis: Papež piše : Ljubi br a L"1 /Da ne boš morda ob potrebni spanec,na j ti pojasnim,da to počaščenje pomeni;Vi ste tako visok gospod;imate tako oblart,da vam sam papež pravi v svojih pismih: Ljubi brat!/.V ti st ib časih pa so dobri verniki v svoji. skrbi in želj ubez en in vdanost svojemu poleg ljudi tudi - ko- kraj taJnrat še odlikoval no veri,cerkvenem duBu in. dobrih nraveh in ni maral zaostajati za drugimi kraji,je sklenilo verno ljudstvo,postaviti k sprejemu gospoda knizoškofn tudi kar se da veliko konjenikov, To pa ni bila mala stvori - ježo kaj pripravno ti ,roi tudi da ima se da veliko konjenikov, To pa tair narod že od svojega poklica z; L ukrivljene noge in vzlio telesni šibkosti prav pogumnega duha,vendar tista deželica trpi pomanjkanje na številu domačih konj.Pa no vladale ravno tisti čas izredno ugodne zvezde.Na mali ravninici/veoje tam sploh ni/ob vhodu v kraj,kjer naj ti bil sprejem,se je nastanil par dni pred sprejemom potujoč cirkus »Za primerno odškodnino je gospod ravnatelj posodil svoje konje.Upanje na doher uspeh jo bilo popolno I Saj kolikor je manjkalo jahalne -umetnosti jahačen,toliko in več co je imeli, konji. Ker mora vsaka urejena dr uš ta imeti svojo glavo, so. si izbrali tudi. naši konjeniki poglavarja,ki naj škofa dostojno pozdravivPoglavar pa si je izbral konja,najlepšega seveda»In ta je bil seveda na prvi pogled sekast žrebec,ki je v cirkusu plesal solo na zadnjih nogah.lil je tudi sploh zelo inteligentna žival.Edino govoriti ni znal,kar je topot še prav prišlo. Ko se pripelje kočija s škofom in poveljnik konjenice,ki naj ti prvi spregovoril v pozdrav,še enkrat hitro pogleda v svoj listek,tedaj se dvigne šekasti žrebec na zadnj.e noge in zapleše svoj solo pred škofom,vrli poveljnik pa se zvali kot snop na cesto pred škofove konj e. Bilo je trenutno preveč zanimivih novosti na ogled,-In ker je bil šekasti solist zanimivejši,jahača pa sploh ne videti,je vse gbčudovalo žrebca,Tedaj pa se' zasliši s tal navdušen pozdrav jahača. Čast je bila rešena na vse strani,počeščenje popolno.Ko so na škofov mig postavili jahača na noge, in je solist odšel nazaj v cirkus,so Ško sočutno rekli:"Ubogi mož,ali ste se. hudo potolkli?"Jahač pa je končal svoj nagovor z besedami: "Provzvišeni, ta/ konj ima svojo mule!'1- kar tud nam glede muh pride prav.In da ne bo kdo podvomil o resničnosti te zgodbe, lahko povem, da so bili taijahač - mo j 'oče. Tako podprta se vrniva £ molku,Človeku je Bog dal razumno dušo, zato ima človek kaj govoriti.11e zato ker ima jezik in usta,vse to ima tudi vol,pa vse še prečo j. več j e,pavendar ne govori;ker nima duš razuma,ne misli in ne ve,kaj bi rekel v Seveda je tudi za človeka dostikrat bolje,da raje molči.Saj so menda najštevilnejši grehi grehi jezikalMenda od nekdaj že.Že apostol Jakob se čeznje bridko pritožuje v svojem listu,opoz-erja na njihovo nevarnost, naiškodo,ki jo povzročajo in jih hudo obsoja., Da jezik celo več .ljudi pomori kakor meč, Zadnja leta smo lahko to opažali.Ne le tistiyki je naravnost priporočil koga, naj ga ubijejo, celo že Oni,ki je mordE rekel ]e neprevidno besedo,je povzročil svojo smrt ali pa smrt drugih.Seveda nima vsako nepotrebno govorjenje že takih strašnih posledic;brez neke škode pa nikoli ni» Človek,ki ne more biti n j. ti pol ure tiho,ki mora neprestano klepetati, Če nima kaj pametnega povedati ali nič,raztrese sebe in druge,moti delo, zaide kaj hitro v opravi ja nje,v obrekovanje,grdo govorjenje,laga" $je itd. Celo. pobožni ljudje,ki morda sploh z nobenim drugim grehom ne žalijo Boga,radi spuščajo jezik z brzde,Pa je le bolj prav tiho premišljevati svoje napake in kako bi jih odpravili,kakor prežvekovati in premlevati napake drugih .ljudi :ko zaradi tega ne bo nihče boljši, ampak le greh enega sproži še Vee grehov drugih. Ko izve sosed,kaj si 'ovoril čezenj,to udaril z jezikom nazaj huje, po tebi in po celi tvoji žlahti; če ne bo vedel kaj resničnega,bo iz tuhtal laž,obrekovanj e. -x oliko jeze,k1 etvd no 7 bov.lv. ut, ^. opravi janj a,obrekovanja,morda tožb in maščevanja lahko povzroči že malo opravijan jei"Vaš pogovor bodi:da,da, no,ne! ali vsaj ne bodi greh zopor ljubezen do bližnjega. Kako ubožna je naša i n t o1i g onc a,na katero ui toliko domišljamo,ko ne znamo govoriti deset besedi,da ne bi zašli v katerega koli grehov jezika! /Daljo prihodnjo nedeljo/ O Gospa moja, o Mati moja,Tebi se vsega darujem.In da se Ti vdanoga skažem,Ti danes posvetim svoje oči, svoja usta ... i\ ) »Matevž",j e začel /Tialj e j) .8s se mu. je zp spoznanje tre- izmikaš ali kaj,da te nilco-prvih besedah se je Potočar temna rdečica oblila lice. v eni pšsti je krčevito dr-- ,Jaz se sel, „posluša j ,rai bi sc s teboj malo porazgovoril ,Ee dolgo i- ščem priložnosti,pa ne vem,ali se ml li ne morem na samem dobiti." Že pri ozrl, sprva prebledel,potem pa mu je Iz obraza mu je žarela jeza in trma, žal že odrezano trto, v drugi pa svetlikajoči se krivač. „< nimam e tebrsj nobene stvari razgovarjati in meniti,.Zame sam veš, kaj si in tudi vedno boš*"Hotel se je skloniti in sekati naprej, pa mu je bilo videti,da se mu je roka od razburjenja kar tresla. Brlogar je kljub tem1 trdim besedam stopil še bliže k njemu.„Bdeli no vendar pameten,Matevž! Saj nobena beseda ni konj.In če je tisto nedeljo govorila prevzetnost iz mene,boš že razumel,če si količkaj uvideven, sem gazpač pri Brniku malo preveč potegnil. Da "bi ti pa otroka mislil ubiti, tega pa menda sam resno ne verjameš in mi ne moreš prisojati." „Da,da,ti prevzetnost,pa prav to ti prisojam in nikoli ti tegž ne bom pozabil.Pa prav samo iz nevoščljivosti si mi ga hotel uničiti,ker je bil tvoj tak,da ni bil za nikamor." Že se je obračal,da bi šol. drugam'.Brlogarju je silila v glavo kri,v grlu ga je dušile,da je komaj lovil sapo.Spot ga je palico tja,kjer je najbolj pekoče zabolelo. Pa preletel vse,kar je moral prestati, videl pred Andreja in šiloma udušil v sebi naraščajoče jezo in trde besede,ki so mu silile na jezik.„Matevž,še enkrat te prosim,bodi vendar pameten in človeški.Kaj imaš od te čudne jeze,ali si imel dosedaj eno samo korist? ICar naprej te žre in ti ne da nobene mirne ure, udaril, z najtršo je v hipu v mislih seboj še Ančko in pa še doma imaš nemir v hiši, ko bi bilo sem bil jaz prav tak, nič ne tajim, znto peklu.Pa sem na vse zadnje le odvrgel od na vse sem pozabil in že tisto uro se mi Sam sebi sem se zazdel neumen in otročji, lahko vse drugače? Saj pa}vem, kako se živi v takem sebe vso to nepotrebno teže je zazdel svet ves drugačen da sem toliko čas^brez po- trebe trpel in prenašal vse to. Ali se splača vse to,Matevž,premi«<1 še enkrat, pa rojte si dajva in bra soseda in'dobra prijatelja bodiva spet,kakor sva bila prej,do- „Brlogar je res ia srca govoril kot^sem doslej." otrok,Andreja in od doma.In če se „Pa če te lepe prosim,Matevž,jenja j vsaj z; Ančke, saj veš,kako je z njima." uITe, spodil ukloni,je lahko tam,kjer je; za to ženiten in mislil,da se mu Potočar sedaj no bo mogel več ustavijati,saj je bila zanj vendar vsa stvar tako jasna' in razvidna. ,,^'aj se splača eli ne, je prav čisto vseeno,jaz lahko živim brez tebe še za naprej, ;aradi 5em ga ukloni,je lahko tam,kjer je; za to ženitev mojega dovoljenja ne bo dobil nikoli; tudi nobenega kraje... ja ne; seveda naredil bo,kakor bo sam hotel, braniti mu ne morem, je žv ~<3ti star Sicer pa nima pomena,da bi se ' , j se sem svoje že p v red*! Obrnil se je in s hitrimi koraki zginil v grmovjeBog pomagaj!" je sam zase vzdihnil Brlogar,„je zares hudičevo seme to sovraštvo; zdi se mi,da sem se dosti poniž"*1 in požrl, kar bi mislil,da nikdar ne bom mogel?pa nič ne p^^^o, le kaj naj še poskusim?" Potrt kot že davno ne, je šel dc^.uv. Globoko notri ga je bolelo ponižanje,bolelo zbadanje., surn”-* x* vi i.^gtari črv mu je začel glodati v srcu;čutil je, kaki6 lahkč bi bile epet prižgati požar,ki na jbrže ne "bi nikdar več ugasnil.S silo je tlačil te misli v sebi in skušal najti drugo pot, kako "lii megel premostiti prepad,pa ni našel ne pota ne stezi. Ko sta ee nedeljo nate sešla z Andrejem,mu jo bilo najteže pevedati Andreju,da je oče ostal zakrknjen in-zaprt sam vase. Tega,da ga je spet zbodel s Tončetom in ga dolžil,de. mu je otroka hotel ubiti,mu še omenil ni.le potolažiti ga j e hotel in mu dati upanja: „Obupalvše nisem,se bo žc še našla kdaj prilika,ko se bo dalo popraviti.Oe ne,pa mislim,da bi se na jšsen vseeno vzela;bo že Bog dal, da bo prav." n IT a Šmarjetino nedelje je Andrej odrinil na Oeovnik na žeganje k sv.Mohorju.Hcdil je po dosedaj njemu čiste nepoznani poti • iz Sorske strani .Kolikokrat je včasih hodil na ta iirib, id koder se je tako lepo videla na vse str ara. .Notri do Ljubljane in dolenjskega Kuma, na Blegaš pa Še skoraj cela Gorenjska je bila kot.prt razgrnjena pred njim,ki se je potrudil. gori.Fešteto misli se mu je podilo skozi možgane,ko se je trudil po strmih bregovih Huma,v srrdišcu vseh po je "bila ena:Ančka. Kdaj bo tako srečen,da jo bo dobil, in še bo.lj, da bo tudi pri njih doma tako sprejeta,kot to zasluži.Pod Ivbčeradniko-vo hišo je prišel iz gozda.Zadnje češnje,so bile pravkar zrele.Črne in bele hrustavke.OtrOci sc bili' ped njimi in na njih,da ne jih najedo,preden odrinejo na vrh hriba sv .'Mohor j a. Ogledal se je po prijazni domačiji; vse je Vilo kot prejšnja leta.Pogovoril se je z gospodarjem in šel počasi naprej.Začel je ^srečevati same znane obraze,vse vesele, nasmejane,ki so prihajali iz doline, iz Dobrave in Hrastnik e., čim više je hodil ,tenveč jih je bilo.Kot mravlje so šli na hrib od vseh strani.Pri sv.Mohorju pa je potrkavalo tako praznično in veselolkot’ bi sijalo na ves svet samo spomladansko sonce.Pred cerkvijo se^uatavil in se zagledal.V vsej mogočnosti je stal pred njim Tošč,za njim skalnata Grmada,gola,kot bi jo oprali neprestani nalivi, ob strani pa Jegal^pod njimi pa sta se belili prijazni hišici obeh d/moči h .->rur:!-cv f kot bi imeli no široko odprti roki in ga vabili,na j prej k-;- mog če ~ pride in nikoli več rie odide.Sedel je v senco pod lipo in gledal JI)tel se je nagledati do sita,odškodovati se za vs£,kar ni videl že toliko časa.Tako lepo, tako prisrčno domače se mu je zdelo,da je čutil,du nazaj v dolino skoro ne bo mogel več»preveč ga vleče gori.Zemljo je v hribih živa.Diha in govori pa samo hribovcem razumijivo,tako dpbr: in •ljubeznivo govorice.Vsak korak ti z debroto prestreže.če si vesel,greš na sončne, skalnate hribe,na Jegale,da se emejejj in vriskaj-o a teboj, p.. se vležeš med pisano šaro rož. če si pa otežen,zaskrbijen,pa se potopi;; v zasenčene doline gozdnatega Ttšča,da sanjarijo in razmišljajo' s teboj Pa tudi studenci Hrastnice pejejo venomer,vedno isto pesem n*-č in ' m, da te s to večno svojo pesmijo tako začarajo in zasanjajo',da ga va črva v duši,da ga ne bi mogel pozabiti. „ICo bi mogel sedajle, tja .rt&i.. kjer je v jeseni našel Tončeta spečega,takrat ko se je preht r;.:vi.l,da bi poleg vede legel neželen mah in gledal skozi goste vrbove dmivk v fev ko>;na pr.ev.Andra- ne od žebljev in nsP ^Ap/. 2. Pr-kvatr. o o*. jbodi neveren ampak ^pOst.Zadnji veren/Obh. apev/ u'X~'nOU~ :G* ' jDupl. 2. el. Ofx eu.i »Brev. Blizu je Gospod kaša/V/ lastna /16,Kk 21r/ vsem,ki Ga kličejo,kot 1.adv.ned. vsem,.ki Ga kličejo |3emid.Off.ut in Brev. v resnici/stop.spev/ ADVENTNI ČAS NAJ' 30 ČAS GOR^UID KCUiCVSl ITaši predniki so ta glas božji umoli: zvo* ' tajali, prinašali so velike žrtve, da so se i1 ' ;o'^e vsak dan udeležili adventne daritve ob prvem jutranjem svitu.7 torni so prihajali is hribov in vasi k o vi4-n-? c » v’„..i ....a treske so jim kazale pot.Med potjo so skupno molili sv.rožni venec,Advent jim je bil čas milosti in duhovnega vesel j n. 1' o snem e. j ni o jih!