Poštnina platana v gotovini
	Glasilo socialno - nacionalnega pokreta Jugoslovanske akciie HMHHHH!			
Maribor, 8. marta 1935		leto III.	Posamezna številka Din VSO & Velja na mesec po pošti dostavljen Din 6*— za inozemstvo Din fO*— •> Uredništvo in uprava: Gregorliieva ulica 26 Telefon 29-70 0 Poštni iekovni račun 10.502 0 Izhaja vsak petek 0 Oglasi po tarifi.	Štev. 10
Naše smernice
Na pereča sodobna ^prašanfa odgovarjamo:
napori na polju izobrazbe, zdravstva in gospodarskega napredka plodonosno izbiralo in pomnoževalo pobude, ki bodo dvignile njegovo moč.
Pri tem zahtevamo, da naj bo podeželju, kot viru rasno-biološke. duhovne in gospodarske moči naroda obvarovan z ene strani njegov osnovni značaj, z
zdravi in vzvišeni plodovi splošne človeške kulture.
VI.
Jugoslavija temelji na zavesti skupnih interesov vseh njenih članov. Zavarovati mora to načelo kot svojo osnovo. Zato mora država, priznavajoč zasebno lastnino. kapital in zasebno podjetnost, brzdati pretirano igro zasebnega koristo ljubja ter ga podrediti interesom celote.
Neobhodno je potrebno, da je vsakemu članu narodne družine zajamčeno, da s poštenim delom vzdržuje sebe in rod bino. Edino to je poroštvo za obče bla-
1.
\eomajno vztrajamo na narodni modrosti: Pravica je temelj dežele in mesta.
Zahtevamo, da bodita s tem načelom prežeta zakonodajalec in sodnik in da bodi to načelo stalno pred očmi vsem, ki vrše javno službo.
Zahtevamo, da se onemogoči, oziroma
takoj popravi, ali pa hitro in svarilno ] druge strani pa naj mu bodo zajamčeni kaznuje vsaka kršitev pravnega reda, ki jo je zakrivil organ javne službe.
Zahtevamo stvarna jamstva za to, in sicer ne le dejansko neodvisnost sodnika, ampak tudi njegovo osebno poštenost, zmožnost in polno odgovornost.
II.
Smatramo, da morajo tudi drugi organi .lavne službe imeti poleg vdanosti državi in celokupnemu narodu tudi neoporečno osebno poštenje in stvarno usposobljenost.
Zahtevamo nepopustljivo revizijo vseh ■ javnih nameščencev po le-teh načelih.
Zahtevamo, da se oddaja mest v javni gostanje.
' službi vrši z nepristransko izbiro na razpisnih izpitih.
Smo proti nezasluženim napredovanjem.	'
Stojimo na stališču, da bodo dejanske samouprave pod nadzorstvom države rešile v mejah okvirnih zakonov tudi vprašanje državne uprave.
Zahtevamo, da se javna uprava poeno stavi, da bo čim hitreje, popolneje in ce-neie reševala zadeve ljudstva.
III.
Ne moremo si misliti trajne in močne državne oblasti brez svobodne objektivne javne besede. Prava močna oblast se pozna ravno po tem. da se take javne besede ne plaši.
Zakon mora zavarovati osnovne in bitne koristi ljudstva zoper zlorabo tiska.
Prav tako mora zakon zavarovati tudi javno besedo samo pred osebno nepoŠte r,ostjo in odvisnostjo -onega, ki se z njo bavi.
IV.
Zahtevamo, da državne in samoupravne potrebe ne bodo presegale gospodarske moči ljudstva. Zato zahtevamo pametno varčnost. Javna bremena ne smejo pbttat! gospodarstva: narezati morajo splošnim narodnim dohodkom.
Zahtevamo, da bodo bremena za kritje javnih notreh pravilno razdeljena mecl davkoplačevalce po njih dejanski moči.
Zahtevamo revizijo državnih obveznosti; nadale zahtevamo, dn država svo je obveznosti iznnlniuje v interesu svo-'"ga lastnega kređ’ta.
V.
Smatramo, da v sedanjih stiskah ljudstva nikakor ni umestno, držati roke
k Prem.
Država ne sme ovirati onih, ki delajo v skladu z njenim družabnim in gospodarskim načrtom in izdelujejo nove živ-1’enjske pogoje. Or,n mora dati pobudo z-a taka. stremljenja, kjer jih še. ni: kadar ha se pojavijo, jih mora. vzdrževati inpo-•'Peševati. se taka strembenia ne pola • "jajo. jih.mora država nadomestiti s Svojo močjo.
Zlasti hočemo take družabne pogoje, ki
Naš nazor je, da bo splošno gospodarsko blagostanje najboljše zajamčilo blagostanje vsakega posameznika ne glede na to, kateremu stanu ali gospodarski skupini pripada.
To more biti le v organiziranem narodnem gospodarstvu, urejenem po splošnem gospodarskem načrtu.
VIL
Poljedelstvo je podlaga jugoslovanskega gospodarstva. Zato zahtevamo. Ja naj celokupna gospodarska politika izhaja od te podlage.
Zahtevamo, da naj se nesorazmernost cen med poljedelskimi proizvodi in potrebščinami poljedelcev zmanjšuje ne samo s tem, da se dvignejo cene prvih, temveč tudi s tem. da se pocenijo druge.
Uvažujoč pomen zdravega kradita, zahtevamo, da se pravično popravijo zlorabe v kreditnih odnosih. Sele to bo v zvezi z ostalimi potrebnimi ukrepi omogočilo rešitev vprašanja kmetske prezadolženosti.
Zahtevamo da se zadrugarstvu posveti ona pozornost, ki jo terja njegova pomembnost. Pri tem se morajo spoštovati osnovna zadružna načela: svoboda združevanja in poštenost v poslovanju. Obema bo zadovoljeno med drugim z dejanskim in nepristranim državnim nadzorstvom.
VIII.
Smatrajoč, da je narodni denar sredstvo gospodarskega prometa, zahteva-Jfio. da bodi stabilen, zahtevamo pa tudi, da ho njegova cirkulacija tako zavarovana, da bo vsakomur dosegljiv v mejah njegove gospodarske moči in njegovih potreb.
Zahtevamo, da naj se varčevanje ljudstva zaščiti z zveznim sistemom javnih hranilnic, ki bi poleg zadrug edine imele pravico sprejemati hralnilne vloge.
Upoštevanje temeljev dobrega 'kredita. racionalizacija, pocenjen je in zavarovanje taistega v zadostni men za vsa podjetja, ki so v skladu s splošnim načrtom, morajo pa tudi biti pogoji za splošno kreditno politiko.
Zahtevamo tudi za druge gospodarske
načrta in narodne solidarnosti slične o-lajšave, kakor jih zahtevamo za poljedelstvo, v svrho olajšanja njihovega današnjega težkega položaja, kakor tudi v svrho izboljšanja bodočih pogojev njihovega obstoja.
IX.
Zahtevamo, naj država urejuje odno-šuje med delom in kapitalom v svrho zavarovanja soglasja v družbi.
Zahtevamo najpopolnejšo zaščito delavstva in zagotovitev socialnih pogojev dela, ter da bo delavstvo imelo možnost kulturnega razvoja.
X.
Hočemo temeljito preosnovo današnje jugoslovanske prosvete. Hočemo, da prosveta vzgoji človeka s potrebnim zaupanjem v samega sebe, z živahnim čutom dolžnosti in odgovornosti, sposob-
nega za samostojno ustvarjanje, tako da bo mogel biti vreden član narodne :n koristen član družabne celote.
Strokovna izobrazba se mora prilagoditi potrebam ljudskega življenja.
Rasno - biološka zaščita narodne življenjske sije in rodbine mora biti temelj državne, družabne in zasebne politike.
Zahtevamo, da naj zdravstveno skrbstvo, socialna preskrba ter telesna vzgoja temelje na tvornem sodelovanju L ' stva.
XI.
Smatramo, da brez Bolgarov jugo vanska narodna skupnost n! popolna, ker
ji oni pripadajo i po krvnem soroda . po vekotrajni neločljivi usodi.
XTI.
Moči za izvršitev, vsakega programi ne daje le število pristašev temveč še posebno globina njihovega prepričanja, brezpogojna vdanost ciljem, požrtvovalnost in skupna vera v zmago.
Zato pa je naša glavna naloga zbiranje ljudi takih vrlin.
UČNE BELEŽKE
N©tran»e
Narodni pokret »Zbor« je določi! kakor smo že poročali, da gre v volitve samostojno. Kakor znano, je »Zboru« u-ključena tudi Jugoslovanska akcija.
Nosilec liste bo tov. Ljotič, ki bo izdal volilni proglas, katerega bomo prinesli v naš: prihodnji številki. Tov. Ljotič hoče izvesti v državi načrtno gospodarstvo in uvesti kontrolo nad industrijo. V jedru torej izvesti naša načela po smernicah.ki jih prinašamo danes' na prvi strani našega lista.
^odo razgibali podeželje, da bo s svojimi * stroke in stanove v okviru splošnega
Hud poper...
Angleški premier Mac Donald je ravno v času, ko se angleški zunanji minister pripravlja na pot v Nemčijo, v svojem govoru povdaril, da je potrebno, da se Anglija oboroži, ker je to potrebno vsled neprestanega naravnost blaznega oboroževanja Nemčije.
V Nemčiji so se radi tega razburili in zanikajo, da bi bila Nemčija oborožena, posebno, da narodno-socialistič-na mladina sploh ne nosi orožja. (Slike. ki jih pošiljajo v svet. kažejo drugače! — Op. ur.)
Da Mac Donald ni to povedal slučajno, ali pa da bi mu ušlo, je več kot gotovo. S tem je hotel čisto gotovo opozoriti Simona, naj bo v Berlinu oprezen in naj ne nasede lepim besedam Nemčije.
Angleški narod pa je Mac Donaldov govor sprejel z veseljem, ker se zaveda, da je prav dobro, če se ne prikriva dejstev in je bolje, da se gleda na stvari tako, kakor je, ne pa, da bi se varali in drveli v nevarnost leta 1914.
Saj je več kot gotovo, da se je Nemčija že dobro oborožila in je zato škoda izgubljati praznih besed. Kdorkoli bo verjel sladkim nemškim besedam, bo prevaran in se mu lahko zgodi, da
j bo moral to lahkovernost v danem tre-jnutku drago plačati.
Angleški zunanji minister Simon
bi moral iti danes v London. Nenadoma pa je bilo to potovanje na željo nemške vlade odnosno Hitlerja samega odgodeno za nekaj časa. Kot vzrok sc navaja, da se je Hitler — prehladil. Tako seveda uradno. Javnost pa temu prehladu ne veruje in smatra, da je potovanje odloženo, ker je v »beli knjigi«, ki jo je izdala pred nekaj dnevi angleška vlada, Nemčija napadena, češ, da vrši oboroževanja. Nemški listi se veliko pečajo s to knjigo. Zagovarjati se poskušajo na vse mogoče načine. Pravijo, da se v »beli knjigi« govori samo o oboroževanju Nemčije, pozablja pa se na vse druge in posebno na — Rusijo.
Hitlerjev prehlad, kakor pa tudi knjiga sama menda nista pravi vzrok odložitve potovanja Simona v Berlin. Boli verjetno bo, da se ie odložilo zato. ker ta obisk ni po volji Moskvi. Ravno tako pa ni po volji Berlina, da bi po obisku odpotoval Simon v Moskvo.
Ker torej ni jasnosti, se je ta poset zaenkrat odgodil, ali res samo za par dni, kakor pravijo nemški vladni kro-SL ali pa mogoče za nedoločen čas, se bo videlo iz razpleta položaja, v baterem se danes nahaja Nemčija, ki je tako zelo razdražena vsled »bele knjige«.
Reči se pa mora, da je bela knjiga« res zelo ostro pisana in se zato smatra, da je izšla na željo angleškega voj nega ministrstva, kjer sede ljudje, ki niso prav preveč naklonjeni kakemu angleško-nemškemu sporazumu in čijih pogledi so uprti na Francijo, ker Nemčiji ne zaupajo.___
Čuvajte Jusof^aviJoI

Razdiražem
Dne 15. februarja i. 1. je izšel v našem listu članek, v katerem smo se dotaknili ozkega samoslovenskega stališča, ki ga zastopajo in skušajo gotovi ljudje uveljaviti.
Članek je bil napisan iz danes že žali-bog močno izumirajočega idealizma in iz čiste ljubezni do domovine. Ta dopis prav za prav ni bil namenjen za javnost, čeprav so izražene misli resnične in ravno za nas Slovence edino pravilne.
List »Slovenija«, ki tega lepega imena ne- zasluži, je odgovorila v članku polnem jeze in nekrščanskega sovraštva. Ko človek čita ta »visoko kulturo« doku-mentujoč odgovor, se nehote spomni na tisto prišlovico: če stopiš nekomu na rep, zacvili, mislim, da se tako nekako glasi. List, ki ga nočemo »po nemarnem imenovati«, je silno zacvilil in izbruhal v predolgem članku strupeno jezo. Judovski način in posebno judovskemu šmoku je znano, da je treba pošteno mislečega in ne še dovolj pokvarjenega nasprotnika predvsem osmešiti in ponižati, tega judovskega načina ce drži tudi omenjeni listič, toda »Slovenija« naj gleda, da ne bo v svojem smešenju in ponižanju drugih sama ponižana.
Ker »Slovenija« na posamezne trditve našega članka odgovoriti ne more oziroma noče, ker bi jih ne mogla ovreči, si. je v svojem odgovoru z bombastičnim naslovom:	»Napad na Slovenstvo« za-
tekla k demagogiji. Da je označeni naslov v tem slučaju nesmiseln, je »Sloveniji« pač vseeno, ker upa, da od njenih zvestih pristašev nihče našega članka čital ni. Ce je bil »napaden« (oprostite izraz) list »Slovenija« še ni bilo napadeno Slovenstvo, s katerim pojmom bi se separatistični listič v svoji megalomaniji hotel istovetiti.
Naj nam ne zameri »Slovenija«, če o-menimo, da so bili mnogi, katere psuje danes z »jugoslovenstvom« radi Slovenstva preganjani v časih, ko je bilo težje za Slovence kakor danes v Jugoslaviji. Medtem, ko je bilo v Avstriji, v bivši južni Štajerski skoro vse uradništvo nem ško, na Kranjskem pa velik del, ko je bil že bela vrana Slovenec, ki je prilezel do časti okrajnega glavarja, je danes v Dravski banovini (da rabim izraz zaničevanih Jugoslovanov z »e«) vse slovensko od najnižjega državnega uslužbenca pa do okrajnih glavarjev in bivšega deželnega predsednika, sedanjega bana. Danes je lahko in nobena umetnost, se igrati nacijonalnega Slovenca. Da je pa danes vse slovensko, se pa ima mo zahvaliti le ljudem, ki so zato tudi trpeli in katere sedaj zmerjajo gospodje šamoslovenoi z Jugosloveni in celo z izdajalci Slovenije. Poznam starega ve-leizobraženega posestnika, preganjanega v Avstriji radi Slovenstva, ki je, da orne nim en primer, na katerega se ravno spomnim, postavil pred vojno poleg občinskih slovensko-nemških tabel pri vho du v domačo vas, table, obrobljene z barvami slovenske trobojnice in s samo-slovenskim napisom (ja samoslovenci, samoslovenskih napisov pred vojno ni bilo). Te table še danes stoje. Ta mož nima nobenega korita, nima nobene javne službe in mu je Jugoslavija prinesla samo to, da od prevelikega bremena dav kov komaj diha, ta mož, ne samo idealen, ampak zagrizen Slovenec, pa tudi Jugoslovan, je bil v Jugoslaviji opsovan od mladega akademika, kot izdajalec naroda. Gospodje okrog »Slovenije«, verjemite, da to boli, pa ne boli toliko radi zaničevanja in psovk, ki so jih morali večji in boljši prenašati, kakor radi strahu za bodočnost ljubljenega naroda, katerega hočejo gotovi separatisti spraviti na pogubna in nesrečna pota. Mnogi u-čenjaki so že večkrat med drugim Slovane karakterizirali, da nimajo pravega državo tvornega in ohranjujočega čuta. Ce z žalostjo na krog okrog »Slovenije« gledamo, se nam skoro zdi, da imajo prav. Zastonj smo se kot mladenci učili o umirajočem Svetopolku, ki je eno pa-deo lahko zlomil in potem pokazal svojim sinovom sveženj palic, ki ga ni bilo movoče zlomiti.
Mi vemo, odveč je vsaka polemika z
Vami, mi vemo, odkod danes Vaš veliki samoslovenski nacijonalizem prihaja. Ko mu najbolj koristi Vaš separatizem? — Resničen slovenski patriot joče nad Vašimi separatističnimi orgijami, onadva velika naroda, ki jih Vi v svojem »zvi-šenem« odgovoru citirate, in še »poslini« (Vaš izraz) Madžari se pa Vašega samo-slovenstva srčno vesele. Vidite, mi Slovenci smo res hvaležen objekt za »divi-de et impera« in tukaj leži vsa naša pa tudi splošno slovanska »klavernost«.
Čim močnejša bo jugoslovenska ideja med narodom, tem boljše za nas Slovence, čim bolj se bo pa razvijalo samo-slovenstvo, tem bližji je konec prorokovan in zaželjen od naših skupnih sovražnikov. Sicer pa — jugosloven. ideja ima mogoče bodočnost, Vaša samoslovenska pa sigurno nobene, če bo uspevala Jugoslavija, se bodete počasi razblinili v nič, kakor se razblini mehurček iz milnice, ki ga spušča deca v zrak, če pa pride finis Jugoslaviae, potem se pa v Italiji ali Nemčiji ne bodete počasi, ampak naenkrat in hitro razpočili.
Da se še enkrat vrnemo na Vaš srdit odgovor naj predvsem »pribijemo«, da mi nismo napisali nobenih zgodovinskih neresnic, katerih torej Vi pobiti ne morete. Kar se tiče blagopokojnega Evangelista Kreka, smo mi zapisali samo to, kar je on rekel, oziroma zapisal. Da pa ima en narod lahko več iezikov kakor pravite Vi, se nam je pa dosedaj v resnici zdelo nemogoče in absurdno. Danes je Krek mrtev in vsako sklepanje in pod tikavaire kako bi danes govoril in pisal, je brezpomembno in neokusno, ker on se ne more več proti takim podtikavaniem braniti. Za nas je merodajno, kaj je Krek faktično rekel ali napisal, ne pa, kaj bi mogoče rekel ali napisal, če bi bil še živ. Takega dokazovanja in »če«-čanja se v pomanjkanju dokazov poslužujte Vi.
Glede Bulgarov bi samo omenili in mi slimo. da se ne motimo, da je bil mnogo pred Stambolijskem v bulgarskem sobranju stavljen predlog za izenačenje z glavnim južno slovanskim narečjem. — Predlog je vsled upliva Slovanstvu nenaklonjenih sil ostal v manjini, če bi se to ne zgodilo, bi se južnoslovanska zgodovina drugače zasukala, ne bilo bi ma-cedonskega vprašanja, ne izgubili bi Soluna in ne bilo bi na stotisoče Bulgarov v Romuniji in Grčiji, kjer jih hitro greci-zirajo in izganjajo.
čemu omenjate nemškega jezikoslovca Schiitza in Čeha Krejčija ne razumemo prav dobro, ker kar tadva trdita, mi nikoli oporekali nismo. Mi bi Vam raje citirali velikega slovaškega patriota Kollara, ki je bil za jezikovno enotnost s Čehi (madžarskemu divide et impera se imamo zahvaliti, da so Slovaki češčino, v kateri so do leta 1850 še po večini pisali, opustili in povzdignili slovaško na-
rečje v književni jezik) pa ta Vam, ki se bolj gibljete v »poljočem življenju našega naroda in ljudstva«, ne diši.
Priznati Vam moramo, da Vaš pasus, kjer omenjate Deschmanna, barona Schwegla in »Štajerca« spominja v svoji prostaški na ne dovoljno poučenost ljudstva računajoči demagogiji na bivšega »Štajerca«. Iz našega članka se je lahko in nič več sklepalo, da je pisec na nenasilno naravno približevanje jugoslovanskih narečij ali po Vašem, jezikov. Šta-iarski Slovenec Vraz je šel v svojem Ilirstvu veliko dalje, vendar ga zato nihče ne more z Deschmannom etc. primerjati. Svojo ožjo slovensko domovino vsaj tako ljubeči, pa bolj idealni kakor gospodič siovenoborci, koroški župnik Majar Ziljski je v svojem pecimo prevelikem idealizmu deloval celo za nekak splošni skunni slovanski jezik, mož, ki ni računal, da je (Bog daj, da bi se to spremenilo!) pri Slovanih negativni razdiralni element vedno močnejši od pozitivnega tvornega elementa, je ostal o-sam’ijen. Zato pa mi inclusive sloveno-borce vkljub temu vemo. da je Majar Zilj skl vroče ljubil domovino in jo ni sovražil kakor izdajalci okrog Ornigovega »Štajerca«, katerim bi nas demonsko zlobno »S’ovenija« hotela primerjati.
Gospodje samoslovenci, oprostite, »Štajercu«, oziroma njegovim zapeljancem ste v svoji zapeljanosti ali da rabim Vaš lepši manj šolarski ampak akademski izraz, v svoji duševni preproščini in naravstvenemu uboštvu mnogo bolj in sicer zelo podobni.
Kakor Vam je mogoče, gospodje okrog »Slovenije«, znano (Vam vkljub sodobni izobraženosti marsikaj ni znano) deluje med Slovenci na Koroškem neka od Nem cev podpirana struja, ki hoče zadnjim še jezik nekdanjih Karantancev govorečim »zatajčati« (dopovedati), da niso Slovenci ampak Vindišarji, to je neko drugo ljudstvo kakor Kranjci oziroma Slovenci, ljudstvo ki zato tudi nima nič iskati pri Slovencih. Enako je »Štajerc« podučeval svoje bedne somišljenike, da nimajo nič skupnega s Slovenci (Kranjci) in da . so posebno vindišarsko pleme. Namen* vsega tega je bil. čimbolj mogoče Slovence oslabiti in odcepljene Vin dišarje še lažje germanizirati.
Podobno, kar je pred vojno prakticiral »Štajerc« napram Slovencem, poskušajo uveljaviti danes samoslovenci napram Jugoslaviji. »Šta-erc« je povdarjal veli ko razliko med Štajarci in Kranjci (Slovenci); »Slovenija« pa skuša povdarjati veliko razliko mfcd Slovenci in ostalimi Jugoslovani. »Štajerc« je vzgajal štajar-ske Slovence k separatizmu. »Slovenija« pa skuša vzgajati Slovence k separatizmu.
Sedaj še k Ircem, ki so sicer nekoliko po nedolžnem prišli v našo ostro repliko. Dotični odstavek — ponižno se trkamo na prsa in priznamo našo napako ni dovolj jasen in lahko, posebno če kdo to želi, povzroči napačno tolmačenje
Predsednik ČSR. Masaryk je doživel 85 let
V Četrtek, dne 7. t. m. ie praznoval ves češkoslovaški narod 85. rojstni dan svojega priljubljenega predsedni-. Praznuje ga v velikem veselju, ter se zaveda, da je Masaryk ustvari-telj države, da je on tisti, ki mu je priboril s svejim vztrajnim, nepopustljivim, neomahljivim delom samostojnost.
Tudi jugoslovanski nacionalisti se pridružujemo veselju češkoslovaškega naroda in izrekamo skupno ž n'iM Ostreno željo, da ohrani usoda češkoslovaški državi sedanjega predsednika »tatička« še dolgo vrsto let v prospeh celokupnega češkoslovaškega naroda In države!
Sladkorni monodci navijajo cene!
Zadnji čas je pričela naraščati cena j le, ki bi tudi tem mogotcem zaklicala sladkorju. Če še tako iščemo vzrokov,'Stojte! Ali naj bo narod res odvisen ki bi povzročili to podražitev, jih ne'od samovolje brezsrčnih izkorisceval-najdemo. Pesa se ni podražila, niso pa'cev?
tudi delavske mezde narasle in trosa-1 jz dravske banovine se ne čuje rina je ostala, kakor je bila. Torej ničiti pritožbi proti tej podražitvi. Trza to podražitev prav nikakega vzro-|govci so molče sprejeli to podražitev ka. Pa vendar je. In ta vzrok je nena- m raVno tako molče so cene zvišali, sitnost sladkornih mogotcev.	jNikdo se ni oglasil, kakor da je vsem
Ob koncu lanskega leta je bil od- prav, da se je to zgodilo. Glasilo sa-pravljen sladkorni kartel. Vsi smo pri-'veza trgovskih združenj »Trgovački čakovali, da bode cena sladkorju pa- Vjesnik« v Zagrebu pa zelo ostro kri-dla. Začetkom jc res cena nekoliko tizira to postopanje sladkornih tvor-padla, to pa se je čutilo samo v Voj- nic in zlasti podčrtava dejstvo, da pri vođini. Pri nas v nadrobni prodaji ni,tem sodelujejo tudi tri državne slad-bilo sprememb. Sedaj pa je cena po^korne industrije. V članku apelira na skočila že za 1.20 do 1.30 Din pri kilo- ministrskega predsednika g. Jevtiča in gramu. Kartel sicer danes ne obstoja, posebno še na trgovinskega ministra toda mesto njega so podjetniki sklenili g. dr. Vrbaniča, naj napravita temu nekak dogovor, ki prav za prav ni nič izkoriščanju naroda konec in da rje drugega, kakor kartel. Na podlagi te- treba stremeti za tem, da se cena sktid ga dogovora so pričeli dvigati cene korju zniža v nadrobni prodaji pod fO sladkorju in kakor se čuje, je pričako- Din za kg. Obenem poziva vsa trg. 'vati še nadaljnjega porasta cen. [udruženja v državi, da protestirajo I Ali je to dopustno? Ali ni pri nas si-Tirati podražitvi.
Medtem, ko je bil naš dopisnik neroden, je pa pisec »Slovenije« tudi glede irskega vprašanja popolnoma neveden, ker drugače bi ne napisal sledeče; »... Zdrav razum nam priča, da po lastnih besedah »Borbe« mali irski narod ne mara opustiti svojega narodnega jezika...« in dalje; »...Pa vendar svojega jezika niti približevati nočejo angleščini...« potem zopet: »... Kajti Irci se nočejo »stapljati« (jezikovno namreč)...«. Že ti trije stavki pričajo, da sodobno izobraženi pisec v »Sloveniji« popolnoma nič ne pozna irskih razmer. Prvi stavek je nesmisel, ker je 99% Ircev že opustilo svoj keltski jezik in se poslužujejo angleščine in torej zdrav razum ne more pričati, da Irci ne marajo opustiti svojega narodnega jezika. Nesmisel drugega stavka sledi iz odgovora na prvi stavek. Tretji stavec »jezikovno stapljati«, če so jezikovno sploh že popolnoma spojeni in enaki.
»Slovenija« imen. Irce mal narod. Ce jih primerja z Angleži ali Nemci ima prav, če pa gledamo po slovenskem merilu »Slovenije«, pa Irce ni ravno tako malo, ker jih je okrog 13 niilijonov, medtem, ko Slovencev inclusive na »Jugo-slovene« ni čez 1.9 milijona.
Irci se razlikujejo od Angležev po rasi in veri, govore in pišejo pa angleško. Dva izmed največjih »angleških« pisateljev Oskar Wilde in Bernard Sha\v sta oba sinova zavednih irsko čutečih mater. Če se ne motim, je bil tudi veliki angleški vojskovodja Kitchener prav za prav Irec.
Misel, ki jo je hotel naš sicer ne nevedni, pač pa nerodni dopisnik glede Ircev razviti, je sledeča: Irci se zavedajo, da se je njih prvotni galski materinski jezik pod uplivom tujih sil spremenil in skoro že izgubil. V domovinski ljubezni kakor jo »sodobni« gospodje okiog »Slovenije« ki se razumejo le bolj na trenutno »polioče življenje ljudstva« ne morejo zapopasti in razumeti, so Irci sklenili, se zopet naučiti njihovega prvot nega galskega jezika, kar je za one, ki že samo angleško govore, isto. kakor če bi se hoteli naučiti in upeljati n. pr. španščino.
Tudi naša sedanja slovenščina se je nod uplivom tujih sil od slovenščine naših prednikov spremenila in oddaljila od govora potomcev Slovenov, ki so bih manj izpostavljeni tujemu uplivu in nasilju. Tako se uporablja v frizinškili slovensko pisanih listinah še aorist, ki ga Slovenci več nimamo, pač pa še vedno Srbohrvati. Da bi skušali še mi uporabljati grde turške in tudi nemške spake, ki jih žalibog še vedno bratje na jugu rabijo, ne more biti želja pravega patriota. Tukaj bi bilo treba jugoslovanskega Kemala, da bi očistil jezik peg. Je pa nr: nas mnogo prilik zdravega jezikovne ga približevanja, ki bi ga pa od nam vsem enako sovražnega in kvarnega stm na injicirani ljudje radi skušali ovirati-
Kar se tiče gg. Bulata in Kičoviča. jifi žalbog naš dopisnik ne pozna, najbrže pa ne bodo slabi možje, če jih »Slovenita« mrzi. Na Ilešiča se pa dopisnik prav dobro spominja , ko ga je še pred vojno kot mladeniča gimnazijca na nekem nre--’avanju v jngoDovenski (z »e«) ideji I podkrepil in navduši!.
K organizaciji deia!
Če človek gleda dan za dnem naše uboge brezposelne, ki čakajo pred posredovalnicami za delo, pred kuhinjami za brezposelne in pred raznimi dru gimi podpornimi ustanovami, dobi mučen vtis in se mu vsiljuje vprašanje, če je potrebno, da sinovi našega naroda žive v bedi in se oklepajo zadnje biljke ki naj jih reši pogibelji, med tem ko vidimo na drugi strani izobilje in razkošje, katerega so v največji meri deležni tujci in nekaj ducatov naših domačinov-kapitalistov. Ta velikanska, krivična razlika med razsipnim bogastvom in uživanjem na eni in med obupno bedo na drugi stra-
je prišlo dekle v mesto z dobrim namenom, da si poišče poštenega zaslužka, ker ga pa ni našlo, je propadlo in največkrat so krivci ravno oni, ki ne čutijo bede in si cinično zbirajo svoje žrtve. Ko pa propade, takrat ostane zanjo ravno iz istih vrst edino še očitek: ničvrednica, zakaj pa noče delati, saj moramo mi tudi!
Razen tega zla, ki meče temno senco na ves narod, pa nastaja iz brezposelnosti miselnost, ki škoduje narodni in državljanski zavesti ter ubija v srcih teh nesrečnežev čut za vse, kar je dobrega in pozitivnega. Človek, ki je dlje časa brezposeln in kot tak na-ni ustvarja nerazpoloženje zdravih,! vezan na razne podpore, izgubi polago krepkih, mladih delavoljnih ljudi proti ma smisel in veselje do dela. V mno-današnjim sistemom, posebno, ker ve- i gih slučajih se potem zgodi, da ne pri-do, da se v tej stvari da odpomoči z'me za ponujeno mu delo. Ali ni škoda resno voljo. Potrebni pa so od-1 za take ljudi, ki so jim težke razmere ločni in velikopotezni ukrepi.	'vzele polet in idealizem? Kaj bo iz ta-
Brezposelne je treba zaposliti in jkega človeka? Postal bo v vsakem opustiti dosedanjo prakso z brezposel-1 slučaju negativen, ali vsaj narodne-nimi podporami, ki nikakor ne morejo j0}11 državnemu občestvu nekori-rešiti bede našega marljivega delav-js*:en’ poln sovraštva in anarhizma. Te stva; nasprotno te podpore jemljejo ga. na se mora država pazljivo čuva-vedjo do dela in delavstvo ponižujejo, saj ga stavijo v vrsto miloščinarjev!
Če pa hočemo vse brezposelno delavstvo .resno zaposliti, moramo naj-preje rešiti vprašanje, kako priti do
ti. Tukaj je treba s krepko roko poseči vmes. Treba je delo organizirati. Zato so potrebni nujni ukrepi. Ljudi je treba zaposliti, treba jim je dati zaslužka. Koliko javnih del že čaka leta
zaposlitve. V industrijskih obratih pod S^.dnih rok’ d,a. 3ih izvedejo.
„a,™,,,.™,; ei™™	Koliko milijonov in milijonov brezpo-
sedanjimi razmerami skoro ni več mo goče. Da bi našlo delavstvo tu zaposlitve, bi bilo treba najpreje uvesti 40urni delovni teden. Pri nas pa vidimo. da imamo danes zakoniti de-
selnih podpor je bilo v toku let brezplodno izplačanih. Koliko dela bi bilo s temi milijoni lahko opravljenega? Treba je le odločne volje ter zdravega poleta, pa bo šlo. V Nemčiji so
lovni teden 48 ur, pa še ta se krši na to siiaino izvedli V nosebnih delavskih vse mogoče načine tako, da vidimo,	nezanoeni delavc
mm, izgovor, m na razne načne. vanje jn spIo]l vso oskrbo> za nedclj_
Torej na industrijo se m zanašat,. ski priboljšek še nekai dcitaria. Delajo Treba je za naše delavstvo najti za-1 poslitve drugod. Brezposelnosti ga mo re rešiti le država sama. Javna oblast je poklicana, da reši državo pred velikansko škodo, ki ji nastaja vsled brez posclnosti širokih plasti naroda.
Z brezposelnostjo se pojavlja nemorala. Če se vživimo v duševnost čio-,	Ku-|pnput
veka, ki postane brezposeln, ali take-'vori vedno o 80% kmetskega ljudstva,Igom!
in popravljajo ceste, sušijo močvirja, zboljšujejo in obdelujejo zemljo. Pridelke iz zemlje, ki jo sami obdelujejo, porabijo zase. Tako je tudi prav! Korist, ki iz tega izvira, je večstranska. Manjša se brezposelnost; ljudje, ki so preje pohajkovali brezposelni, postanejo tvorci javnega prospeha in svojega lastnega blagra. Nad vse ugodno vpliva nanje zavest, da se država briga zanje. Zavedajo se pa tudi, da s svojim delom pomagajo narodni in državni skupnosti. Dejstvo, da so v službi države, jih dviguje. Predavanja v delavskih taboriščih jim dajejo veselje do dela, jih izobražujejo. Tam vladata primerna disciplina in red, ki se jima mora vsakdo pokoravati. Take ustanove si zamišljamo v prvi vrsti za one, ki bi radi prijeli za delo, pa ga ne dobe. To bi bilo prostovoljno delo, ki bi ga opravljali oni, ki se sami za to javijo; za one, ki so dela-zmožni, pa nočejo delati, za delomrž-neže so na mestu odločne mere. Kdor je zdrav, pa nima doma in sredstev za življenje, naj dobi dela in s tem vso oskrbo. Družinski očetje naj dobivajo za opravljeno delo primeren denarni prispevek za nepreskrbljene družinske člane ali pa hrano zanje. Denarni viri za vzdrževanje delavskih taborov in za oskrbovanje delavcev bi se že našli. Industrija, ki tudi v današnjih neugodnih časih dela milijonske dobičke. naj prispeva v ta namen. Kdor ima v izobilju, naj na ta način pomaga onim, ki nimajo ničesar.
Kar smo danes povedali, naj bo resna pobuda in opomin onim, ki so poklicani, da to pereče vprašanje zadovoljivo rešijo. Smernice, ki smo jih po dali, so ogrodje, na katerem bo treba graditi. Stvar je važna in nujna in jo bo treba čim preje odločno izvesti.
Ifisima Scmatsliega naroda la proletarizirana
Kadarkoli se pri nas razmotrivalv 80% proletarijat in le ostalih 20% vprašanje gospodarske krize, se go-'pripada takozvanim pridobitnim kro-
ga, ki po dovršeni šolski izobrazbi ki ga je treba rešiti gospodarskega sploh ne more najti dela, opazimo, da propada. Za njim sc misli na industri-nekaj časa kot mlad, zdrav, delavoljen jo — dosledno pa se pozabi na ostalo in zmožen išče dela. kjerkoli se mu ljudstvo, to je na ročno in duševno de-nudi prilika. Ko se mu pa po tednih,; lavstvo. Če se seveda misli na števi-mesecih in celo letih to ne posreči, J lo prebivalstva, ki prebiva v deželi postane malodušen. njegova dobra vo- in pa na one, ki izvirajo iz kmetske-
Ija je ubita in prične prosjačiti. Začetkoma samo pri raznih ustanovah,
ga ljudstva, potem bi bila ta teza pra vilna. Ker pa iz dokazovanj onih, ki ko mu pa te več ne morejo dati pod-'to trditev postavljajo, sledi, da oni pri pore, prične s prosjačenjem dm hišah,tem hočejo dokazati, da pri nas živi in počasi mu prosjačenje, ki mu je,80% naroda od poljedelstva, je njiho-sprva zoperno, postane nekak poklic, va trditev napačna! Poljedelec je salu zdaj prične nevarnost. Tak človek,] mo oni. ki živi od lastne zemlje in sicer zagrenjen radi svoje nesreče na vse,tako, da od svojih pridelkov lahko -.................
človeštvo, prične razmišljati, zakaj Proda toliko, da iz izkupička za te pri- carje? Ali so vsi ti kmetje v nravem mora on trpeti bedo. medtem ko drugijdelke vzdržuje sebe in'svojce. Nejpomenu besede? In kam naj končno uživajo in se zanj niti ne zmenijo ali | more pa se prištevati kmetom oni, ki prištevamo onega malega posestnika
poseduje sicer par kvadratnih metrov]na deželi, ki pridela komaj toliko, da
Na podlagi lahkomiselne trditve o visokem številu kmetov pri nas, je ta sam zapadel tudi v revščino. Prezrli so poljsko delavstvo pri socialnih zakonih. Ne pritiče mu nikaka pravica na podlagi zakona o bolniškem zavarovanju, ni nikdar govora o starostnem zavarovanju podeželskega delavstva. Izvzet je celo hlapec in dekla, če služi na deželi, kjer mora pa y bistvu opravljati ravno tako delo kakor hlapec ali služkinja v mestu. Kaj je torej drugega, kakor delavec? In Imj dragega, kakor delavec je kočar. Kam naj prištevamo naše vini-
pa ga celo zaničujejo. Porodi se mu mržnja, ki postaja z dneva v dan jač-ja. V svoji nesreči otopi za vse dobro. Izključen vsled svoje bede iz krogov onih, ki jim je usoda naklonjena, se pridruži družbi svojih sotrpinov, ki jih tepe ista usoda kakor njega. Ker se v teh družbah kretaio navadno tudi delomržneži, se med njimi pokvari in postane v velikih slučajih zločinec.
Koliko žalostnih slučajev vidimo na sedišču. Kolikokrat slišimo, da stoji pred strogim zakonom mlad človek, ki je bil nekaznovan, pa je vendar zagrešil težak zločin. Iz osebnega popisa zasledimo, da je bil mladenič po obisku šole ali p0 dovršeni učni dobi svoje obrti, pa tudi po dovršenih študijah,
na cesti. Brezposeln, brez vsake pod-	_ ...........
pore s strani sorodnikov, navezan sam stan je pri nas obubožan, kakor je obu nase. Pronadel je in sedaj je konec, j božan delavec in nameščenec. Zato Tak človek je izgubljen za vso člove-jlahko trdimo: kmet, delavec in urad-ško družbo in s tem seveda za drža- nik je eno. Eden kakor drug je obu-vo. Poglejmo si mlada dekleta. Kadar-1 božan. eden kakor drug ima dnevne koli prinašajo kronisti beležke, da je j skrbi, kako bo preživel sebe in svoj-bila ta in ta zasačena, ko je prodajala'ec. eden kakor drug išče izhoda iz svoie lastno telo, vselej ugotovimo po obupnega položaja, v katerem se na-natančnejšem razglabljanju vzrokov, baja. Pri tem položaju more biti resni-ki so ustvarili novo žrtev, da ca samo eno; Jugoslovanski narod je
zemlie, od katere ne more živeti in je .Skromno preživi čez poletje svoio dru-prisiljen, da si išče zaslužek kot de-lžino, povrh tega pa mora plačevati še
lavec, pa naj si bo poljedelski ali industrijski.
Poglejmo položaj v Bosni. Dalmaciji. Črni gori, kakor tudi pri nas. V vseh teh pokrajinah je res velika večina prebivalstva, ki živi na deželi in se jih vsled tega prišteva kmetom. In vendar so vse te pokrajine pasivne in ne pridelajo vsi kmetje skupaj toliko, da bi se lahko te dežele preživljale. ^s5.,.° Je*° vidimo, kako mora vlada nosujati v te kraje breznlačno koruzo za prehranjevanje naroda. Ali je torej ta narod kmet?
Nasprotno v vseh teh pokrajinah je
pa davke in obresti od bremen, ki ga tarejo na posestvu?
Vsi ti spadajo v naše vrste. Vsi ti so neposedujoči, obubožani in izkoriščani. Odvisni so, kakor mi, od dela, ki ga morajo iskati pri drugih.
Nehajmo torej govoriti o visokem odstotku naroda, katerega bi se moram prištevati k posedujočim in povejmo raje javno in jasno: Jugoslovanski narod je v svoji ogromni večini proletarski in zato je treba, da ga obvarujemo pred izkoriščanjem malega odstotka posedujočih. Kadar govorimo o kmetu, moramo pri tem misliti
velika večina neposedujočih. Kmetski!^_f^oyno liudstvo!
Darulte za spomenik Viteškega krai>a Aleksandra I. Zedinitelja v Mariboru!
Političen pregled
Zunanfe
REVOLUCIJA V GRČIJI.
Venizelos je organiziral upor proti sedanji grški vladi. Vzrokov se našteva več, vendar pa do danes še ni jasno, zakaj gre. Najbolj verjetno bo, da je tu vmes neka tuja sila, kateri ni po volji balkansk sporazum ker je zna no, da je Venizelos star nasprotnik balkanskega sporazuma.
Poročila o uspehih revolucijonarjev si nasprotujejo. Med tem, ko pravijo eni, da imajo uporniki v rokah skoro celo grško brodovje, se trdi na drugi strani, da obvlada vlada položaj. Do prave bitke med uporniki in vladnimi četami še ni prišlo. Eni kakor dragi le poskušajo z raznimi napadi in protinapadi. Dosedaj imajo uporniki v svojih rokah grško Macedonijo in Tra-cijo in večino brodovja tako, da je ostal grški vladi le mal del brodovja v rokah in še od tega nekaj nerabnih ladij. Izgleda tudi, da imajo uporniki v rokah del proge Solun—Atene.
Vladna poročila pa javljajo, da je po ložaj upornikov brezupen in da je pričakovati, da bo imela vlada v kratkem položaj v svojih rokah.
V Avstriji še vedno narodni socialisti vznemirjajo oblast z raznimi izzivalnimi dejanji. Tako so pred kratkim ob železnici Dravograd—Labud postavili velik drog. na katerem je bila pritrjena velikanska zastava s kljukastim križem. Tudi begunci še vedno prihajajo preko meje. Pri nas od-prIa7I]’aj'° tc begunce začasno v Lipik. od koder odhajajo nato v Nemčijo. — Na Dunaju sc vrši proces proti dr. Kmtelenu. znanemu pristašu nacionalnega socializma, ki je hote! prevzeti vlado po umoru Dolfussa. Veliko prič
^javnih uradnikov — pri razpravi noče podati mkake izjave, ker se boje, da bi jim škodovale. Vse to je znak, da .avstrijski režim nima ravno najbolj zvestega uradništva in da je med njimi najniže veliko število liitlerjancev, ki pa so seveda previdni, ker zaenkrat nimajo, upanja, da bi mogli režim vreči sami. Splošno pa pričakujejo akcijo, katero naj izvedejo emigranti iz Nemčije. Cel položaj v Avstriji je zelo nejasen m je gotovo, da režim ni trden oziroma, da se drži le z najstrožjimi varnostnimi odredbami. Koliko časa bo pokazala bodočnost.
tarife©!'
Društvo stanovanjskih najemnikov ir poslovnih lokalov ima redni občni zboi dne 11. marca 1935 ob 20. uri zvečer \ gostilni »Novi svet« (Povodnik) Jurci-
cfZa ,nlica 7 v Wubski sobi (vhod iz dvo-n s ca.) Dnevni red običajen.
Hrastnik
Kakor smo zvedeli, je podružnica NSi v Hrastniku ponudila kandidaturi g. dr Capudru. To bi značilo, da v Hrastnik, ne marajo g. večnega kandidata Juvana ki je centralni predsednik NSZ v Ljubija n an ki se je tudi že priporočil za kan didaturo v laškem srezu.
Istotako je podružnica Narodne strO' kovne zveze v Trbovljah postavila svo je ga kandidata v osebi g. Štruca pred sednika podružnice NSZ kot rudarja, po druenica v Jesenicah zahteva bivšega pt slnca g. Mohoriča, mariborska podruž-nica g. dr. Jančiča. Tako vidimo, da st uiti ena podružnica ni spomnila svojeg; centralnega predsednika. Mogoče je krivo to, ker se je g. Juvan delal iia vsi strani lepega in da sedaj sedi v praznin tako pri članih NSZ kakor tudi pri drugih dveh straneh. Sicer bomo pa ob pri-•'i'ki dokazali neko korespondenco med d dr. Kalanom in g. Juvanom ter s tem pokazali, zakaj so prišle podružnice NS2 do takih predlogov. Mogoče bi nam gospod Juvan pojasnil, zakaj vlada napran njemu tako nezaupanje delavstva. Izrek g. Juvana, ki je ob neki priliki rekel »klein aber mein« se torej tudi sedaj ni uresničil in se je obrni:'" ' ’ - da bo moral končno le rc'":	niclit
mein..
Mi smo nepopustljivi!
Na nacionaliste padajo od vseh stra- neiskreno, ker jih imamo priliko opa-ni očitki, da smo fašisti, da se hoče- zovati v krajih, kjer ni oblasti, čujemo polastiti oblasti in vladati po vzor- mo jih takrat, kadar izražajo svoje cu italijanskega fašizma oziroma nem- protidržavne teze! In, če nam očitajo škega narodnega socializma. Te očit- fašizem, nas to ne boli, ker vemo, da ke mečejo na nas tako konservativni nismo in nočemo biti. Povemo pa vsem rcdoljubarji iz vrst bivše SDS, kakor onim, ki take elemente ščitijo, kakor klikarji iz JNS ž njimi vred šepa- tudi vsem onim, ki jih tako vzgajajo in ratisti vseh struj in ž njimi v družbi zapeljujejo, da je nacija zato tu, da
podpre oblast v njenem stremljenju,
Med.
marksisti!
Prvi nam očitajo to menda zato, ker so se sami, dokler so imeli kaj besede, posluževali res fašističnih metod v svojem vladanju oziroma sovla-danju, drugi, ki so itak samo prvi, le da so spremenili firmo, nas hočejo narodu predstaviti za fašiste zato, ker se zavedamo, da oni niso nikdar bili in tudi nikdar ne bodo pravi nacionalisti, ker ne čutijo z narodom. Tretji nas
sovražijo zato, ker vedo, da brezkom- ; čakovati razni separatisti, da bodo na promisni nacionalisti ne bomo nikdar podlagi teh volitev prišli do prilike, ro-donustili. da bi separatisti mogli izve- variti proti edinstvu države in naroda, sti svoj stari in edini namen: razbiti Vsak tak poskus se bo v kali zatrl. Jugoslavijo. Četrti, in to so marksisti,) »Politika« od 6. t. m. piše v zvezi z pa nam očitajo fašizem zato, ker ve- gornjo vestjo, da se bo izvajal program do da bedo lahko žjveli in zapeljevali g. Jevtiča, ki je večen in se ne bo izvajal ljudstvo le toliko časa, dokler stoje . samo, dokler ne postane naš mladoletni
da zatre vse rovarje in hujskače, da pa Kandidati se množe. Kandidati prije tudi tu zato, da sama čuva interes bajajo vsak dan v večjem številu. Ne-jugoslovanskega naroda in države katere hodi prosit ljudstvo, da prevza-povsod in ob vsakem času z vsemi svo- mejo kandidaturo, so pa zopet drugi, jimi silami!	j ki hodijo volilce spodbujat, naj jih po-
Zato, vsi vi sovragi naroda in dr- stavijo za kandidate. Vsi imajo pobož-žave, imenujte nas kakor hočete, oči- no željo biti izvoljeni. Največ seveda tajte nam karkoli hočete, mi ostanemo se jih ponuja na državno listo. Te dni kakor smo bili in se ne maknemo. | čujemo zopet neka nova imena. Pa Vam separatistom in vam marksistom taka, ki ne bodo najbrže nikomur po katerekoli struje, kakor tudi vam mlač. volji, če bi zvedeli, kdo se je že vse nežem in pobornikom tujega izkori- spomnil, da bi bil tudi zmožen ljudski ščevalca, nacionalisti države ne bomo zastopnik. Pravijo, da bo v soboto prepustili v osebno izkoriščanje! (zvečer javna licitacija za vse, ki se

nami.
Volitve bodo!
Pojavile so se vesti, da volitev v skup ščino sploh ne bo in da bo zavladal izjemen režim! Vlada vse te govorice ostro zavrača. Volitve se bodo vršile na podlagi volivnega zakona. Ne smejo pa pri-
nikdar ne bi vedeli, da je gospod Luka-
ponujajo in tud za take, ki se ne ponujajo. Ene bi narod rad imel, pa se umikajo, drugih narod noče, pa se silijo. Mi. pa pravimo, da je najbolje vse spre jeti, potem bomo vsaj mogoče zvedeli
čič tudi med onimi srečnimi, ki ga hoče Pfi volivnem boju kakšne posebne za-narod postaviti za poslanca, če ne bi bi- jdmivosti, kje in kako so se že razni lo ta tako jasno zapisano v njihovem kandidati povsod uveljavljah. So tu-»lajbžurnalu«. Ker je bilo pa zapisano in	j vmes, , ki so. bili včasih zelo
g. Lukačič ni preklical, smo seveda tudi prem državi, ki pravijo, da so se sedaj mi prinesli to vest. In ker smo vedno spreobrnili, da. so nacionalisti in trde odkritosrčni, tudi sedaj radi javnost in- celo, da so bili tudi prej, samo, da je
formiramo, da g. Lukačič noče.
na drugi strani nacionalisti one vrste, ki smatrajo, da ie pri nas marksizem potreben in da je edino on poklican voditi naše delavstvo, da pa bode vsega tega konec, kadar bodo zavladali pravi nacionalisti naše linije, ki stalno in neuklonhivo zahtevamo:	narodu
kruha in dela!
kralj polnoleten, ampak se bo izvajal dokler bo obstojala edinstvena, nerazdeljiva in večno Jugoslavija.
Zabave bo dosf' ...
Pri bližajočih se skupščinskih voli-
nje. Njih krajevne organizacije, ki so posebno v dravski banovini po večini v rokah pristašev odstranjene klike, | tvah bodo na svoj račun posebno pri- postavljajo kandidate in to po veliki Knknr semvatisti fflkn marksisti vo §li oni, ki imajo smisel za humor in večini ravno iste, ki so se v teku šti-doK da bo njihovo delo zaman in da ki se mdi smejijo. Bo^amrečzelocu- nje^e _dob^ jih bodo narodove sile na mah zapu-
takrat bilo tako, danes je pa drugače. Pri tem pa seveda mislijo, da bo mo-T ,	,	.	,	,	, goče še kako drugače, ampak, če bodo
Jugoslovanska nacionalna stranka, enkrat p0Sianci, potem jih ta drugače odnosno klika, ki je v njej zavladala ne b0 preveč bolel. Če le zopet tv Pr;-in ki se je morala umakniti, se še ve- (je kakgna metla. dno lasti vsega vodstva. Ker se ni upala nastopiti pri volitvah samostojno, se sedaj ponuja nosilcu državne li- »Volksstimme«, eden najpotrebnejših ste. Kandidate postavljajo po svoji vo- listov za poumnevanje ljudstva je v svo-Iji, ne da bi vprašali ljudstvo za mne- h zadnji številki poročal, da se vrše ne-
ke konference, in sicer med g. Tumpejen in k erikalci radi volitev.
Naj nam »štimca« pove konkretno, kje m kedaj se je v zadnjem času g. Tum-paj razgovarjal s klerikalci, oziroma kon feriral, ali pa naj pove, s kakšnim name-
dno in smešno poslušati agitatorje m verno obnesli. Klikarji pošiljajo razne nom spušča tako laž v javnost, čudno, cf.-ip Xim SP Urn Uh hndp'nnk^aln^tn"	Pa	kandidate same, kadar se bodo te-| okrožnice in izvajajo	pritisk na	vse	da ni »štimca« zapisala, da se ie zadnji'
, nSršn’r sn V resnici Rrez nrikri-	P1'	za Poslanski stolček. Pri volitvah	mogoče strani, da bi	uveljavili svoje	čas ob neki priliki g.	Tumpej razgovarial
,	• c b'r	•	h,.p7 chM-mmi Pred 6- januarjem, so se kandidati te stališče. Povsod priporočalo kandida- z nekim marksist; v seveda ne radi vo-
šenint rjnhrn vedn dV n ni Vi se ve P!i načelno in	si	slišal, kako so branili	te, o	katerih narod noče do§ti	slišati.: litev ali skupnega nastopa. Dobro bi hidro Vkoin m svni-i’nrsa in-’nnvđarhin sv0]’a načela	in	skušali eden kakor	Pred	nekai dnevi se je vršila	konfe-	k>, da »štimca« v svojih vrstah pogleda
svoin narodnost nadmrn strani 'na	'dokazati dobre lastnosti last- renca sreskega odbora za Maribor' svoje odličnike, ki hodijo k drugim ze!e-
i z že im in lastnem človeka v snora »e£a in slabe	nasprotnega programa,	desni	breg. Pri tej prniliki so bili	nkn mizam gledat, če bi jim kakšen kan-
^iimiTs^nicem^niim Alison Jva^n^hi Tokrat bo pa	to	Drc;Cej d™2ače. Lista	ponuđeni kar triie kandidati,	bivše	didat podel iz nrze.
da hndr lahko 'še nadalie varali 1 ud bo državna. JNS je odločila, da ne po-.poslanec JNS g. Krejči, bivši kandidat j Zato sedaj drugim očitajo kompromis cla bodo la! .ro nadalje varali ljuc s^avj svoje liste in bo svoje ljubljen- g. Kirbiš iz Pač in g. Gornjak iz Slo- s klerikalci, s katerimi so se pn c sami stvo, dokler, bodo imeh narodnost v ce ponU(jjja jr Jevtiču. Sedaj pa pride venske Pistrice. ki pa ne pripadati večkrat veza’i in tudi edino tedaj --zakupu zaščitniki velekapitala, ki vso	na	vrsto vejjka konkurenca med kan-	kliki iz JNS. Čudno	pri tem je,	da	zmagali. Mogoče bo	tudi tokrat tako!
svojo narodnost vporabljajo le v var-	didati. y vsakeni srezu je ve5 ljubljen-	je delavski zastopnik	g. Rupert	bil,
stvo posedniočih. dočim delavca, na-
cev, katerim se bivši klikarji ne sme- za g. Krejčna, ki je v glavnem bil
S?,Cla^fo sei,,da™i'a toče™	S Sl	' 5»^«^
če mislijo marksisti s takimi lažmi pri-v j dobiti zmago svoje liste pri volitvah, jim - smo že kupli svečo, katero
d,™ ,,acior.ir. Nacionalizem po	Si	p“ &T * ^ ^ ^1"11	^
srcu in du.ui^ki ne. pozna razlike	jn kf) ^ežko. Načelno se ne bo- industrijo, o tem naj premišljujejo se---------------------------------------
na,°cdi. Ki noče dati celemu narodu do mog]j boriti. Ker torej načelnost dni oni. ki so glasovah za g. Krejčija. | Tožba /a I20nnftn T)in nrnti nkrn-ž. rez.razuke na stan in Položaj enake ocjpa(je bo ostala samo še osebnost.1 Na konferenci je bilo navzočih 56 nemu uradu Za zavarovunie delivcev v
™r,"o\toa°svoV e.„Cs™j0p™čto; T» *	^ »“sebno č.a„„v_ naenkrat pa io bto za Kreto 2“
,	/t °.s u,. p	seveda za kandidate. Ze kar v naorej cija 75 glasov, na vsak način torej rrrebšVi zdravnik dr R-ccnn p.mnkn ^
arn’ bo zmagal ta nao'onalizem, po-	S£ veseijm0- kako bo moral vsak bra-	čudno štetje. Dvomimo, da	bo	g. Krej-j viožij'j.e dn} tj oicrožnemu urada za
tem med narodom	ne bo vcc mesta	nkj $am sebe in pobi«’ati nasprotnega	či na desnem bregu dobil	75	glasov,1 7a,.a	: delavcev v Zagrebu	odškod
za razne separat,s	tene avstrofile m	kandldata _ somiz,je„ika. Prisiljen bo	ker smo prepričani, da mn	bo	it. Gor-! mn;"rSo ker ie iza«M kot	rente-
madzarcliie. ~	reči: volivci, izberite si mene. Jaz sem	„jak z vebko gorjačo glasov	pokazal, ^ Pri OUZD mkf V tožb!	™Ta.
iz,iciuijajo v	naibo!jsi. om drugi ali tretji je zanič,	kai so volitve.
marksiste, ki
svojo korist na škodo celote.
In zato, ker se boje na?ega podviga, nam očitajo fašizem, s katerim jugoslovanski nacionalisti nismo nikdar iemli in nikdar nočemo imeti posla.
Očitajo nam fašizem zato, ker ne pust'mo, da bi razni zagrizeni naši sov ražniki. ki se vsi nahajajo v njihovem taboru, javno izzivali in psovali naš narod in državo. Od nas bi radi zahtevali, da moramo mirno prenašati vse krivice, ki nam jih stori tujec. Hinavsko povdarjajo, da je tu policija, da so tu druge oblasti, ki bodo napravile red, na drugi strani pa sami podpihujejo svoje zapeljance, da se dan na dan pregreše zoper državo in zoper narod! In ker nočemo stati v stavu mirno in čakati, da se posreči našim sovražnikom zanetiti mržnjo med širo ke plasti naroda, da bi se zopet pojavil kak 27. januar 1919 ali leto 1920. in 1921., ko so mnogi od onih, ki Še danes hočejo biti voditelji delavstva, hujskali proti državni oblast' in povzročili žrtve Nočemo trpeti, da bi kdorkoli smel blatiti jugoslovanski narod in državo po javnih lokalih, po obratih, pa tudi v zasebnih družbah.
V... '*“*&», “**	JV *«.«««*. *.a< oy V vmi V v. ,	.	! da je že preje izgubil prst in da je nato
IOm ne bodo branih vaših interesov.) Pri tem pa se kaze tudi vsa brez- pozva] o^ovorne faktorje, nai se iz-Jaz peznam narod, sem za narod in . vestnost klikarjev iz JNS, ki se Prav. bojjšajo varnostne naprave’ pri Varatu iz naroda in zato volite mene. Tako-Ie(nič ne ozirajo na javno mnenje in de-. Tega se ni storilo in zaradi t°ga je iz^u-nekako se bo morala vršiti borba, če, la jo po svoji volji. Prejšnjo nedeljo.se bil(Jr'Bresan cei0 {,2vo roko7Radi tega
je sedaj vložil tožbo in zahteva za izgubljeno roko en miljon 200.000 dinarjev.
bo vsa stvar šla pravilno. Seveda bi je vršilo v Mariboru zborovanje voliv bila bo’j pravilna agitacija, če bi se cev mariborskega okrožja, kjer je bi-kakšen kandidat spomnil in agitiral n.'lo gospodom brez ovinkov povedano., pr. tako-le: Jaz sem zanič, on je za- da se morajo volivni odbori sestaviti nič, vsi smo zanič, zato volite po svo- iz vseh nacionalnih društev in da se lem prepričanju.	| mora pri tem vpoštevati posebno želje
Ne verjamemo pa, da se bo to zgo- delavnega ljudstva. Gospodje, ki so dilo.	| sedaj tako .pridno na delu pri krajevnih ga	za
Mogoče bi bi’a pa umestna kakšna organizacijah izranžirame	Vi morate odločevati, da prid^
prošnja, da se število poslancev zviša đo preko in delajo kakor so navajeni skl!0ggin0 pravs !iud*e, recimo za — 500%. Obenem pa naj iz- cd nekdaj — samovoljno .absolutistič-j	' vrne;0,
dela vsak kandidat iz bivše JNS svoj no. Ker vedo da bi s svojimi izvoljen-	na3 se
lastni program, da bo stvar izgledala ici ne nrodrli pri narodu, jih postavlja-	Zahtevamo mladih, is.ciemh, !>
malo lepše in ne bo tako — osebna. !fo za zaprtimi vrati, v krogu svojih naj	delovnih Jugoslovanov!
Mac'oo^fsf!
Zavedajte se, da so te volitv' največje-
Saj sestava programa ne bo tako težka reč. Imamo jih več, pa se vzame iz vsakega nekaj in stvar bo v redu. Dosedaj je bilo tudi tako pa je le šlo štiri leta. Za svoj moto pa si naj kandidati. ki jih postavljajo bivši JNSarji, izberejo ono znano: Jej, jej, kaj bo pa zdej? . . .
Se eden, ki noče ...
Doznali smo, da je g. Lukačič izjavil, Vemo, da se oni hlinijo pred obla- ’da n°če kandidirati in tudi ni imel nikdar strni kot lojalni in dobri državljani, ve-1 namena. Sedaj pa res ne vemo, kakšna tudi prav dobro, da je vse tol d!SCip!ina vlada med »njegovimi«. Mi
Brez nas ne sme pasti odločitev! Jugoslavija mora biti naša!
mo pa
ožjih. Kako so priljubljeni pri narodu, | se pokaže najbolje pri raznih sestankih \
teh njihovih krajevnih organizacij. Ta- j Naga don,ovjna je iast celokupnega ko je bila te dm seja JNS v Pobrežju 'roda< vSak mora od n;e žfvet5 p0. tja kateri je bilo navzočih okrog »12 šten0> Nfkd,R ne sme imeti premalo. eloa”0nv*’™ed !.emi dya Sbčmska d.elav nikdo č! oa, en naiemmk zemlusca m nekaj ra-.	...
dovednežev. Večina pa komandiranib.! N® Pustite izkoriščati svojih lastnih In ta skupina je govorila na tem se- sobratov po tujcih ui brezčutnih Rastanku v imenu vseh volivcev!	;pitalistlh!
Kakor vidimo iz vsega, se klikarji' Bodite pripravljeni, da stopite JNS niso iz preteklosti niso ničesar vsakem Času v hej za pravi e n naučili. Morda jih bo pa narod dne 5. da in drza.ye.'. maja vendarle prepričal, da so — do- Nacionalisti! v slogi je moc! igrali!	Pri volitvah v strnjene vrste!
Izdaja, odgovarja in urejuje TONE BAJT. — Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik ravnatelj STANKO DETELA v Mariboru.