Cerkveaie zadeve. Prvi evharistiški shod v lavantinski škoflji. Skrivnost najsveteišega zakramenta je središče krščanske vere in solnce katoliškega bogoslužja. S to skrivnostjo stoji in pade cela krščanska vera. Jezus Kristus je to sam razločno povedal. Ko so Judje v shodnici v Kafarnaumu zagedrnjali, ker jim je rekel: »Jaz sem živi kruh, ki sem iz nebes prišel, jih je resno in kratko zavrnil: Nikar ne godrnjajte raed seboj .... Resnično, resnično vam povem: Kdorvmeveruje, bo imel večno življenie. Jaz sem kruh življenja. Vaii očetje so jedli mano v puščavi, pa so umrli.To je kruh, ki je iz nebes prišel, da, če kdo j6 od njega, ne umrje. Jaz sem živi kruh, ki sem iz nebes prišel. Kdor j6 od tega kruha, bo živel vekomaj in kruh, ki ga bom jaz dal, je moje meso za življenje sveta«. In ko so se Judje prepirali med seboj, kako bi jim mogel dati svoje meso jesti, jim je brez vsega zavijanja in izpričevanja naravnost povedal: >Resnično, resnično vam povem: ako ne boste jedli mesa sina človekovega in pili njegove krvi, ne boste imeliživljenjavsebi. Kdor je moje raeso in pije mojo kri, ostane v meni in jaz v njem. Kakor je raene poslal živi Oče in jaz živim zavoljo Očeta, tako tudi, ki mene j6, bo živel zavoljo mene. Zavoljo tega so ga zapustili mnogi, ki so prej šli za njim, češ, da je trdo to govorjenje, toda Zveličar se s tem ni dal prestrašiti, marveč se je obrnil celo k apostolom, rekoč: »Ali tudi vi hočete oditi?« na kar je Peter izpregovoril vele- pornenljive besede: »Gospod, h komu hočemo iti? Ti imaš besede veCnega življenja«. (Jau. pogl. 6). Ravno tako jasno ie rekel pri zadnji večerji: »To je moje Telo. To je kelih moje krvi, nove in večne zaveze. To delajte v nioj spomin!« (Luk. poglavje 22). Pomen teh besed so apostoli prav dobro razumeli, kakor nam spričuje sveti apostol Pavel, najučenejši med apostoli, v prvem listu na Korinčane. Ta najdražji zaklad je torej cerkev sprejela iz rok svojega božjega ustanovitelja, v tem zakramentu se v polnem pomenu izpolnjujejo besede Jezusove: »Giejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta«. (Mat. 28,). To prečudno skrivnost so obbajali prvi kristjani globoko pod zemljo, v katakombah, kakor"5fc nam dandanes spričujejo slike, to jim je biia tolažba in najzdatnejša pomoč v hudem preganjanju in mučeništvu. Kako vzvišena, kako srce vzdigajoča ie ta skrivnost! Celo drugoverci, ki trezno mislijo, občuduiejo lepoto in vzvišenost katoliškega nauka o najsvet. zakramentu. Kako globoka čustva prevzamejo človeka, ko stopi v tiho cerkvieo, kjer pred tabernakljem brli večna luč, in tamkaj lahko razkrije svoje obteženo srce in se pogovarja s svojim Bogom! Ali si moremo predstaviti vzvišenejši prizor, kakor krščansko srenjo z župno cerkvijo v sredini, kjer prebiva v ponjžnih podobah med svojimi otroki kralj nebes in zemlje? Glejteprebivališče Boga z ljudmi i n bo prebival ž njimi. (Skr. Raz. 21). Kdor se torej drzne s svojim blatnim jezikom zaničliivo govoriti o tej visoki skrivnosti, ne zasluži več iuiena kristjan, ampak je podoben Judom v Kaiarnaumu, ki so ravno zavoljo te skrivnosti zapustili Jezusa. To skrivnost so katoližki kristjani vedno verovali in častili, ako se pa dandanes češeenje presv. Rešnjega Telesa še prav posebno razvija, je vzrok ta, ker hudobni ljudje dandanes z nezasliSano zlobnostjo vzdigujejo svoje pesti proti Kristusu, kakor nekdaj Judje, ko so ga tožili pred Poncijem Pilatom. Tako so nastale novejši čas razne bratovščine v čast najsv. zakramenta. Tudi v lavantinski Skofiji imamo od 1. 1881 družbo vednega češčenja, ki je že neizmerno veliko dobrega storila v čast božjo, za olepšanje hiše božje in s tern tudi povzdignila lepo umetnost. V kratkem izide v Mariboru slovenska knjiga, ki bo natančno poročala o delovanju te družbe. Prav posebno važaost pa še ima skrivnost oltarskega zakramenta za lo, ker iz nje izvira duhovska služba in čast. Duhovniki morajo po naročilu Gospodovem izpolnjevati zapoved njegovo: To storite v moj spomin! KatoliSko duhovstvo zajema ravno iz tega zakramenta svojo moč, svoje dostojanstvo; ob enem pa }e s tem združena velikanska odgovornost. Zato je potrebno, da so pred vsem duhovniki goreei častilci najsv. zakramenta. Zato je leta 1862. v Parizu pobožen duhovnik Eyinard ustanovil posebno družbo v čast najsv. zakr. Za duhovnike. ki živijo med svetom pa je ustanovil društvo duhovnikov-častilcev sv. R. T. Sedaj šteje že čez 30.000 udov po vsem svetu. Vsak ud se obveže vsak teden po eno uro moliti presv. Rešnje Telo. Da se pospešuje češčenje najsv. zakramenta, so prišli v navado evharistični shodi. Beseda »evharistija«, je grška in pomeni zahvalo ali zahvalno molitev in ker Jezus Kristus v najsv. zakiamentu daje najlepšo zahvalo za nas Ijudi nebeškemu Očetu, se tudi ta zakrament imenuje evharistija. Evharističen shod je torej shod častilcev presv. Rešnjega Telesa. Taki shodi so se obhajali že po mnogih deželah; v Ljubljani že dvakrat. Letos pa smo ga imeli tudi v lavantinski škofiji in sicer v Mariboru na god sv. device Cecilije dne 22. novembra. Udeležilo se ga je blizu 80 duhovnikov. Ob 10. uri predpoldnem so milostljivi knezoSkof opravili v stolni cerkvi slovesno sv. maSo. Po maši so navzoči duhovniki tiho molili izpostavljeno sv. Rešnje Telo do 12. ure. Popoludne ob 3. so se pa zbrali v cerkvi sv. Alojzija k zborovanju ali h konferenci. Najprej so mil. knezoškof s prisrčnim nagovorom pozdravili zborovalce in izrekli zahvalo vsem, ki so pospeševali češčenje presvetega Reš. Tel. Na to je čast. g. Jakob Hribernik, špiritual v bogoslovju, poročal o družbi duhovnikov-častilcev presv. R. T. Prav jasno je razložil, kako lahko, koristno in potrebno je duhovniku biti ud te družbe. V lavantinski škofiji ima družba doslej 87 udov, umrlo jih je 5. Za njim je pa govoril preč. gsp. prelat K. Hribovšek, ravnateij v bogoslovju, temeljito o razmerju med pjobožnostjojiirgsv.JR.T. in pa oresv. ,Srca_ Jezusovega. Ot^fobožnosti^sta si"Hcer sprpdUi, vendar tudi dqkaj različni. Ob "SfigHTte poročal o dufiovski družbi »Per- severantia«*, ki ima namen gojiti posebno*pobožnost do presv. Srca Jezusovega. Začela se je I. 1868. na Dunaju in je lansko leto štela 13 519 udov v 150 škofijah. V lavan- tinski škofiji ima 325 udov, umrlo pa jih je 35. — Po konferenci je bila zopet molitvena ura pred izpostavljenim Naisvetejšim, potera litanije Srea Jezusovega in zahvalna pesem. S tem je bii končan prvi evharistični shod. Namen mu je bil, da se duhovniki skupno poklonijo Najsvetejšemu: k \ e r s o dva ali trije v mojem imenu, sem sredi med njimi (Mat. 18, 20), in da bi se medsebojno vspodbujali v gorečnosti za čast božjo, zlasti za češženje najsvetejšega zakramenta. Dal Bog, da bi spoznanje in Ijubezen do Jezusa Kristusa v naisv. zakramentu med nami bolj in bolj rastla ter da sebi v kratkem mogel še sijajnejše obhajati drugi evharistični shod! Adorator. * Tem potem se prosijo vsi ndje, Daj dopošljeja gosp. prelatu Hribovšeku do novega leta udnino, ako še tegatfSb" storili.