—   48   —
Da je v naših šolah rečniga pod-uka treba.
Poprašajte stariše po kmetih, zakaj da ne dajo svojih otrok v šole? in slišali boste mnogoterih izgovorov, kteri ne izvirajo ravno vsi iz nevednosti starišev, temuč tudi iz tega, da prosto ljudstvo ne razvidi prave koriste (praviga dobičkaj iz šol, kakor so dan današnji pri nas. Mladina se ne uči v šolah tako, kakor bi se imela, da bi pravo veselje imela do šole, ia da bi to, česar ee je učila, tudi šolo zapustivši, v do-
-   49   -
brim spomina in za rabo v vsakdanjim življenju ohranila. Vsiga tega je sedanji poduk kriv, ki le pamet nježne mladine obtežuje, njih občutke pa praznovati pusti, ali zdrugimi besedami: formalnost se obdeluje, rečno st pa v nemar puša.
To so že zdavnej imenitni šolniki spoznali, in slavni Slovan Komensky je bil mende pervi, ki je potrebo reč ni ga poduka (vidljivi ga poduka, Anschauungs-Unterricht) dokazal, kteriga po tem mnogo izvedenih mož, kakor Pestalocci, Diestervveg, Mager, Herbart i. t. d. priporočuje. Pestalocci resnico govori, ko pravi: „ako hoče človek kaj popolnama razumeti, mu mora vidljivost na pomoč priti, — tedaj je pri šolskim poduku mladosti neobhodno potreba, da otrok vse to vidi, kar ima s pametjo zapopasti. Poglejmo v nase šole, ko pride otroče v šolo — brez vsiga druziga razbistrenja njegove pameti se mu začno mertve čerke v glavo vbijati, da zgubi vse veselje do šole.*) In tako gre v šolah naprej. Formalnost se pestje, duh pa dremlje, — po končanju šol se je formalnost hitro izkadila, duh pa je popolnama zaspal! Od tod malo veselje otrok do šol ~ od tod malo zaupanje prostiga ljudstva do šol: od tod tožbe, da se otroci v šolah malo nauče! Kar prosto ljudstvo govori, poterdi tudi slavni Diesterweg od učbe , kteri reč-nosti (vidljivosti) manjka.
Cas je tedaj, da se v ljudskih šolah formalnosti slovo da, in vpelje rečni poduk.                   Vitesl. Ž.
^ *) Podučna knjižica o tem predmeta je prišla v Gradca 1849 na svitlo, pod naslovam: »Der Anschaangs-Unter-richt von Josef Schellhammer. Velja 12 kr»    Vred,